0 risanji. fKonec.) Gumilastika je tako rekoč potrebna i nepotrebna reč pri risanji. Kajti kedar se z gumilastiko kaj zbrisuje, škoduje se papirju, kterega se s tem nekoliko razterga. Začetnikom risarskim naj bi se raba gumilastike ne dovoljevala, ker postanejo na ta način labkomiselni, ker vedo, da pogrešne čerte lahko popravijo. Z gumilastiko je mogoče samo čerte svinčnikove zbrisati; drugi madeži, prah itd. se lepo odpravijo z osrejo kružno. Kedar se pa z gumilastiko zbrisuje, ne sme se sim ter tje in na vsako stran dergniti, kajti s tem se pokvari ves papir. Arabski guini je slebernemu znan; kako se rabi, o tem mi ni treba govoriti. Ustni klej je pa podoben mizarskemu limu, se dobiva po nizki ceni v tergoviui in se jako rad razmoči, še celo, ako se ga samo v ustih osliui. Rabi se, da se papir na desko prilepi. Tuš. 0 drugib barvab bodemo pozneje govorili, o tej černi barvi pa naj se že zdaj zmenimo. Poglavitni deli v tušu so saje, oglje in gumi; da pa tuš prijetno diši, dodaja se mu nekoliko mošusa, kar pa za njegovo dobroto ni merodajno. Kitajski tuši so najboljši; ločujejo se pa težko od nepravih, ki jih na Angleškem in drugod posnemajo. Dober tuš se le počasi riba in razpušča, posuši se tudi ne prebitro, i od dobrega subega tuša se bela ruta ne očerni. Že v prodajalnici se more s tušem tako poskušati, ako se persti omoče in s tušem nanje podergne. Kedar se tuš rabi, treba je ž njiin prav skerbljivo ravnati. Moker tuš je treba po ribanji čedno obrisati, če ne se rad drobi na zmočenem kraji. Kedar se risa s tušem ali z barvami, imeti se mora pri rokah kozarec z vodo, ki se rabi, da se barve in tuš za risanje raztope, da se čopiči snažijo i. t. d. Z vodo vred naj se ima tudi gobo, ki se rabi, da se papir ž njo zmoči, kedar se prilepi na risalno desko, da se lnadeži, ki so od tuša ali barv nastali, odpravijo i. t. d. Risar nadalje potrebuje male čašice in morske školjke, kamor si nariba barve ali tuša. Dobivajo se pri proclajalcib po nizki ceni. Copič. čopiči se rabijo zlasti za risanje z barvami. Narejeni so iz razne lepše dlake nekterib žival in iz gosjih ali druzili peres. Dober čopič se spozna, ako se ga v vodo pomoči in vodo otrese; če so vsi lasje združeni v ostrem koncu, s kteriin je mogoče prav drobno piko narediti, tak čopič je dober. Ako se pa napravita pri tej priliki dva konca, kakor vilice, ni čopič za nič. Kedar so se čopiči porabili, treba jib je dobro osnažiti in izprati v vodi, da so v prihodnje še za rabo. Risalaik. (Reisszeug). Zbirko risarskega orodja hočemo v slovenskcm iinenovati risalnik. Tako zbirko treba je imeti pri risanji z ravnilom, pri geometričnem in stavbenem risanji. Po navadi so v risalniku sledeča orodja: ročno krožilo (cirkelj, šestilo), vložno krožilo (Einsatzzirkel), deržaj za risalni svinčnit, (Reissstifthalter), ročno risalno pero, vložno risalnO pero (Einsatzreissfeder.) Krožilu je dodan tudi mali ključ, s kteriin se krožilo prišravbati ali pa odšravbati more. Tak risalnik se imenuje vendar le polrisalnik, kajti popolni risalnik šteje okoli 25 različnih orodij, kterih pa tu našteli ne bodemo. Take risalnike rabijo le tehniki i umetni risarji. So pa še manjši risalniki z manj oiodjem, ki irnajo le po eno krožilo in le eno risalno pero. S tim se pa ne more veliko doseči, zlasti tedaj ne, ako je treba veča risanja izverševati. Kakošna so orodja v risalniku, ne bodemo opisovali; kajti slehern jih je že videl. Treba pa je nekoliko omeniti, kako se rabijo. Pri krožilu ne smeta biti kraka preveč vterjena, ne preraehko nastavljena, kar oboje pravilno risanje ovira. Na dalje se kraka ne sineta preširoko odpirati, njuno odpertje naj ne znaša nad 50°; sicer se v risanje vrivajo pomote. Risalno pero potrcbuje zlasti pazljivosti, kedar se napolnuje s tušem ali barvo, da se ne pokvari; vsakikrat po doveršenem risanji ga je lepo osnažiti, da se ne posuši tuš, kterega je potem težko brez poškodovanja peresa odpraviti. Sploh je treba vse orodje v risalniku čedno in nepokvarjeno imeti. Zlasti jih je varovati pred rejo. P r e n a š a 1 c c. Nckterim risalnikom je pridjan tudi prenašalec (transporteur). Pri geometričnem risanji ga je večkrat treba rabiti. V ljudski šoli po večem ne. Po učiteljevem navodu ga učenci tudi sami morejo narisati in iz papirja izrezati. 0 risalni dcski, o risalncm ravnilu, o trikotih i. t. d. ne bodenio govorili; kajti ta orodja so i tak že vsem čitateljem znana. Iz tega, da sino mnogo risarskih orodij tu našteli in opisali, ne sledi, da bi morali vsi učenci ljudske šole ž njinii oskerbljeni biti. Omenili smo jili iz tega vzroka, da se naši učitelji, ki se tega predmeta niso učili, ž lijiiiii soznanijo, in jih po mogočnosti tudi rabijo v srojib šolah pri zmožnejših učencih. Kako je učiti risanje v Ijudski šoli. Marsikteri učitelj se ne morc sprijazniti z mislijo, da bi v svoji enorazredni šoli na deželi, ali pa v 1., 2. ali 3. razr. ktere druge šole učil risanjc. Res se to jako težavno dozdeva tistemu, ki se ni nikoli učil risanja , zlasti pa tistemu, ki si nikoli ni nagledal vsaj nekaj od mnogobrojnih risalnih predlag (vorlageuj za ljudske šole, ki so jib nemški učitelji izdali in ki jib nam tergovci vedno ponujajo. Težavno je sicer prostoročno ali geometrično risanje, kakor se v realnih šolah goji. Tako risanje gotovo ni za ljudske šole, zlasti ne za niže razrede. Ako se pa vpelje risanje po Hillardtovi stigmografični metodi, kjer učenci dobodo pikčasti papir v roko, potem zginejo vse težave. Takisto velja, alco učitelj risanje olajšuje s kvadrati ali tako zvanimi mrežami. S pomočjo pikčastcga ali inrežastega papirja morejo najmanjši učenci že lepe risarske slike izdelovati. Pri učencib v višib razredih je pa tudi mogoče na popolno čisti papir vpeljati prostoročno risanje. Ako imajo učenci risarsko orodje, morejo se celo v geometričnem risanji vaditi. Ako liočeš, dragi tovarš, risanje v svoji šoli učiti, omisli si naj pervo več izglednib risalnih predlag, ki bodo podlaga in vodilo pri tvoji metodi. Jako dobri, za rabo v praktičnem življenji napeljajoči, gotovo pa najceneji izgledni risalni zvezki so: ,,Musterhefte zum ZeicbnenUnterricht" za Ijudske, meščanske in obertnijske šole, kterib je izšlo že 16 zvezkov s 160 listi pri Ignaciju Fuchsu v Pragi (Schwefelgasse Nr. 11) in veljajo le 1 gl. 60 kr., toraj vsaki list le po 1 kr. Rabiti jih morejo učitelji in učenci. Kupiti se niorejo tudi posamni zvezki in posamni listi. Ravno tako je priporočila vredno Steinovo: wDas zeichnende Kind", ali pa Kopčičevi risalni zvezki v Gradcu; poslednji deli ste po stigraografični metodi osnovani. Dobro še vedno služi dr. Jarišova knjiga v 4. razr. Ako si si omislil perva tri našteta dela in jib nekoliko premišljeval, dobil bodeš veselje do risanja po stigmografični nietodi. Torej pa kmali napravi na tvojo platneno šolsko tablo male bele, rumene ali pa rudeče pike z oljnato barvo. Potem pa nagovarjaj, da si učenci kupijo ali table ali pa papir pikčasti. Kedar se je večina učencev s takiiu papirjem oskerbela, pričenja se risanje čert, kotov, trikotov, čveterokotov in drugib slik, ki so sestavljeni iz teh podob i. t. d. po metodi, ktera je v dotičnih izglcdih, ali pa ktero si se iz raznih izglednih delov sam sostavil. To, kar so učenci v šoli narisali, znajo doma še enkrat in pa čednejše ponoviti. Težke slike naj včasi tudi z ravnilora izverše, da so lepše in okusnejše. V višib razredih pa tudi v nižjih, naj prevlečejo primerna risanja z rudečo, višnjevo ali s kako drugačno tinto, ali pa tudi s tušem. Da je pa tudi risanje z barvami (koloriren) v ljudski šoli mogoče, da se pod umnim vodstvom, pri izvedenem učitelju risajo tudi glave, ornamenti, cvetice, stavbarije, nad tein ni dvombe. Dokazale so to razstave pri učiteljskih zborih v Zagrebu, Ljubljani ia drugod To svoje še ponmnjkljivo razlaganje o nauku, kterega se je nernogoče le teoretično naučiti, o kterem je torej težko z besedo dovelj razumljivo dopovedovati, sklenem s serčno javno prošnjo do gosp. F. Stegnarja, c. k. šolskega nadzornika v Idriji, da bi on, kot strokovnjak v risauji med slov. Ijudskimi učitelji, nas slov. učitelje o tein nekoliko v nT0V." poduČiti blagOVOlil. Lapajne.