Letnik III. (LVIII.i
V Ljubljani. 13. oktobra 1905.
List 41.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
XIX. nedelja po Binkoštih.
Ženitnina je sicer pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni.
(Matej 22.)
Ženitnino nam riše današnji sv. evangelij pred oko, torej priliko, ko se na veseli pojedinji zbirajo sorodniki, sosedje in hišni najbolji prijatelji, da jim v prijetnem počitku in pomenkovanju preteče nekaj blagih ur.
Taka ženitnina, dragi, ki je ne popisuje le enkrat sv. evangelij, je ali podoba naše sv. cerkve, t. j. nebeškega kraljestva na zemlji, kojega udje smo do smrti — ali pa podoba samih nebes, v katera smo povabljeni in kamor naj teži hrepenenje vseh nas po smrti tukaj na zemlji.
Nebesa so torej kraj našega namena, in vredna so sama ob sebi, da nam niti trenutek ne pridejo iz uma. Zato premislimo danes nesrečo, če bi nam tu v našem živenju nebesa ne bila toliko mar, kolikor nam vselej morajo biti.
*
Zgoditi se vtegne, da zemski dobrotnik izusti komu, ki mu je dober, tako-le obljubo: Vse to, kar je mojega; vsa pohištva, vsa polja, vsi travniki, vsi gozdi — vse to bo nekokrat tvoje. Stavim le ta pogoj, da se lepo pripraviš na sprejetev vs^h teh dobrin in toliko privadiš, da boš žnal to vzdrževati ter tem potom vse to skupno ohraniti. Vsa moja sreča tu bo tvoja.
Kaj bi vi na to rekli, ko %i pa, šel ta osrečenec in z brezbrižnostjo in nedelalnostjo tako razjaril velikodušnega darovalca^ da bi nejevoljen zaklical nad njim: Proč od mene
za vselej. Kedor v svoji brezskrbnosti ni hotel niti prijeti za plug. ta ni vreden mojega najmanjšega daru in ni vreden, da bi mi bil še kedaj pred obličjem.
Bi si li upali vi takemu lahkomišljeniku le eno besedo govoriti v opravičenje?
Mislimo si, da so se zbrali na vesel sestanek stariši in otroci; bratje in sestre. Pritegnili so v družbo prijatelji in prijateljice in židane volje ni bilo ne konca ne kraja. Le eden blag glas zadovoljstva je bil v vseh ustih; le jasni svit sreče na obličjih in veselje je plapolalo v pogovorih te družbe, v njenih popevkah in v njenih nedolžnih šalit vab.
Kaj pa bi vi na to rekli, ko bi se kar na mah zglasil iz te divne skupine tudi povabljenec in bi kakor iz uma rohneti pričel nad hišnim gospodarjem in brezpo-vodno kakor neznosna osa jel zbadati na vse strani, da bi omizniki čudeč se drug druzega pogledovali? Dvigniti bi se moral slednjič hišni gospodar in kakor nerad povzdigniti svoj glas ter reči: Vabil sem vas vse v ljubavi, prepričan sem bil, da smo si dobri vsi, kar nas je na tem omizju in sem upal, da niti ne eden grenak glas ne skali skupnega našega veselja. Ker sem se pa varal tako bridko in si kalil ti to našo radost, moram imenom te družbe označiti svojo nevoljo in oznaniti, da te ta častita skupina nič več ne more in tudi nič več noče trpeti med seboj.
Ali bi vi, dragi, drugače sodili o takem brezobražencu ter kalitelju nedolžnega veselja v tem sorodniškem in prijateljskem krogu.
To bi bila. dragi, nebrižnost do svetnih vgodnosti — do svetnega minljivega premoženja in veselja. Nedoumna in nedopustna bi se nam zdela po pravici.
*
A kaj pa bi bila nebrižnost za to, kar je nebeškega, kar ostane za večnost? Saj nam niti primere ni dane med zemskim minljivim in večnim nebeškim.
Ali je mogoče, da bi nam ne bilo vse do kraja, ki izgine pred njim vsako zemsko posestvo; do kraja, kjer „bo obrisal Bog vse solze od njih oči - in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečin, ker poprejšnje je minulo." (Skriv. raz. 21, 4.)
Ali je mogoče, da bi gluhi bili za radosti, ki se jim svetne niti senca ne morejo zvali in o katerih nam poroča apostol, če pravi: „Oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem. kateri ga ljubijo." (I. Kor. 2, 9.)
Ali je mogoče, da bi nas neizmernim hrepenenjem ne navdajale sv. Pavla besede, ki nam popisujejo našo prihodnjo družbo v nebesih govoreč: „Pristopili ste na goro Sion in v mesto živega Boga, v nebeški Jeruzalem in do množice veliko tisoč ange-Ijev; v cerkev prvencev, kateri so zapisani v nebesih in do Boga, sodnika vseh, in do duhov popolnih pravičnin in do Jezusa,
sred n. ka nove zaveze." (Hebr. 12, 22 -24.)
*
* *
Razvideli ste. dragi, kako bi se vkrivičil vsak nas. ko bi na nepremišljen način preziral vdobnosti tu. na svetu; a kako še le, ko bi mu nebesa ne bila toliko pred očmi, kolikor bi mu morala biti.
Veseli smo, če se nam popisujo v cerkvi božje lastnosti in če premišljujemo tam ali pa doma v tihih urah o onem vedno-večnem kraju, kjer biva Bog. A dušno krepilo naj nam bodo ob tem vselej apostolove besede, ko pravi: »Sedaj vidimo skozi zrcalo kakor v megli; takrat pa bomo videli od obličja v obličje. Sedaj spoznam le nekoliko, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan." ti. Kor. 13. 12.) — wVideli ga bomo, kakor je." (1. Iv. 3. 2.)
Torej, dragi, le neprestano navzgor — srca kvišku v višave! Amen.
Čez leto in dan.
(Potopisne črtice iz slovenske domovine).
.Na vse te reči se ozira omamljeno moje oko." (Pesnik in skladatelj župnik Luka Dolinar.)
(Dalje.)
Stopi vsi človek v Oglejsko baziliko res kar osupne o tem. kar se mu tu stavlja pred oči. Velikanska cerkev ponareja v svojih temeljnih obrisih simbolično podobo sv. križa. Dvaindvajset močnih, visokih kainenitih stebrov. po vsaki strani edenajst, ločuje cerkveno ladijo v tri oddelke. Stranska nižja oddelka razsvetljuje od strani po sedem oken; srednji oddelek pa je nad stranska zelo povzdignjen: od vsake strani sveti vanj po ednajst oken. Bazilika po šegi italijanskih cerkva nima oboka: tudi inuzičnega kora ne. Presvetišče je pozidano okroglasto: korarski stoli stojijo oh steni še sedaj. Fprav na sredi pa priča o nekedatiji slavi in imenitnosti Ogleja kameniti patriarhov prestol, ki bo svedočil še poznim potomcem, da vse mine pod solncem. Pravijo, da je bil patriarh Popo, ki je zidal ta velikanski sveti hrani božji, rodom (Jorotanec (Korošec).
Bazilika pa ima prostora za 12 tisoč ljudi.
Ko sem vstopil v veličastno baziliko, bil je prvi moj pot do podzemeljske cerkve ikrvptej. ki se nahaja ravno pod presveti-ščem, in v katero vodi dvoje stopnic. Ondi sem se vdeležil tihe sv. maše, katera se je opravila na altarja. kije postavljen na sprednji strani onih čveterih zidanih stebrov, ki podpirajo obok krvpte. Sredi njih se nahaja velika železna omara, ki so v njej baje shranjen«' one svetinje, katere so po odpravi pa-triarhata ostale še v Ogleju. Mnogo se jih je bilo baje preneslo tistokrat v Videni in v (iorico. Na tem mestu, t. j. na kraju podzemeljske eerkve, sta umrla baje niučeniške smrti sv. Mohor in Fortunat.
Ko smo prišli nazaj gori v baziliko, imel je zdajci pridigo kranjski dekan Anton Koblar.
Le-ta je — tnemogrede bodi povedano — eden izmed dvajseterih mojih nekedanjih učencev, katere je v teku mojega 48letnega učiteljskega službovanja podučevala in odgo-jevala moja malenkost, in so vstopili v maš-niški stan. Dva sta zdaj še bogoslovea. — Cerkvenemu govoru je sledila tiha sv. maša s slovenskim petjem. Orgljal je ljubljanski o. Angelik, petje pa dirigiral o. Hugolin. Oba za vselej imenitna slovenska skladatelja. Moja osebnost — naj se mi dovoljuje ta opazka — takega petja ne smatra za izraz pravega slovenskega narodno-cerkvenega petja: ta dan pa bi bilo vender na tem kraju kaj takega vinestno. — Do tej sv. maši smo si šli iskat, že potrebnega zajutreka ter smo si ogledali ostali Oglej, ki je napravil na me veliko bolji vtis. nego pred 40 leti. Prišli smo mimo cerkvice. menda sv. Antona — doli do kanala, po katerem privozijo barčice od morja noter v Oglej, in odkjer se zamore peljati tudi na bližnji sloveči Marijin božjepotni kraj, na otok Barbano. in v sloveče morske kopelji Gradež (Grado). — Ogledali smo si tudi oglejski muzej, katerega je zgradila država 1. 1882. Y tem muzeju se nahaja nebroj rimskih starin. Ko bi jib človek hotel pregledovati natanko, potreboval bi v to časa ves dan, ali pa še več. Nekoliko o Ogleju je poleg mojega spisa v Slov. Večernicah družbe sv. Mohorja za 1. 1804.. zvezek X. str. 78—89 zapisano tudi še v Koledarju imenovane družbe za 1. 1895. str. 41. in 42. Videti ste ondi tudi sliki Ogleja in notranjost bazilike.
Ko smo prišli nazaj proti baziliki, bilo je že blizo 9. ure. na kateri čas je bila določena pridiga in pontifikalna sv. maša knez-škofa, dr. Ant, Bonaventura deglič-a. kije bil z nami vred priromal v Oglej. Nad tisoč romarjev, dasi so k nam pritegnili tudi domačini. se je v velikanski baziliki kar nekako poizgubilo. — Ob 9. uri so pripeljali v slovesnem izprevodu ob veselem ptitrkovanju in streljanju knezškola v baziliko. Smo si pač mislili: ko bi se ta eerkvena slavnost vršila kje v okrožju našega gorenskega Kranjskega okrajnega glavarstva, bi streljanje pač molčalo! Preinilostni je imel naj]»rej do zbranih vernikov ognjevito-vneto pridigo, kateri je sledila slovesna pontilikalna sv. maša. Po ta-
isti nam je še stolni vikar dan. Kalan iz Ljubljane, zdaj župnik v Zapogah pri Smledniku. izpred glavnega altarja razlagal znamenitosti, ki so videti v baziliki in zunaj nje: vabil tudi na razgled iz zvonika, ki je posebno zanimiv, ker se raz njega lahko natančno vidi vsa obširna okolica. Ogledali smo si tudi starodavni baptisterij. ki je zgrajen na sprednji strani cerkvenega vhoda v posebni kapelici. Tu se dobro vidi. kako <«» se krstili nekedaj zlasti odraščeni verniki. Stopili so v nalašč za to vravtiani kameniti plitvi vodnjak, in potopili se popolnoma pod vodo. Ne vem. zakaj je bil ta baptisterij ta dan zaprt. Le na izrecno našo željo in prošnjo so ga nam odprli in razkazali. — Omenjam naj tudi še tega. da smo kmalu po skončani pontifikalni sv. maši po romarski šegi pred krvpto nekateri ožji znanci zapeli par odstavkov iz znane knjige: Pesnic od farnih pomočnikov ali patronov v Ljubljanski škotiji.« str. 153. katerih prva kitica se glasi:
O. leži Akvilcja, Svetosti lepi bliš! Nekdanja trdna meja. Samotna zdaj stojiš. Si dolgo, dolgo stala Nam ljubezniva mat": Aposteljne dajala. Kot Mohor, Portunat.
ViSi učitelj Josip Levičnik.
(Dalje prihodnjič.)
Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini.
(Dalje.)
Ilans Tulščak je deloval kakor propovednik 1. 1550. in je bil v Metliki 1. 1501. dobro znan kakor gospod Janez. Bil je zmožen nemščine in latinščine, prej katoliški duhovnik.*) L. 1501. je postal poleg Juričiea deželni propovednik v Ljubljani, kjer se j«' oženil. L. 1502. je došlo cesarsko povelje, naj se dene v zapor, a nastopno leto je bil zopet na svojem mestu. Dil je strasten, svojeglaveii mož, propadel značaj. Nosil je na čelu zna-
iiienje vžgali.....1 rabclja. znamenje svoje podivjanosti. Prijelo se ga j«* ime lisec . Izgubil jc službo radi svoje silovitosti. Drugi so hoteli |M»easi izpodriniti staro vero. pustili so na miru obrede. jih eelo posnemali. A on j*- vs»* pre/iral. hujskal ljudstvo po mestu, da je začelo razsajati in rogoviliti. Zato ga je siiperintendent Spindler odstavil L 1509. Z vso silo je hotel nekoč vlomiti V šentpe-teisko eerkev. da bi pridigoval oh nekem pogreLu L 15*2. Duhovščina mu je zabranila. < idliko\ al >e je oli času kuge. izdal molitvenik.* I'a«litega so ga zbrali v deželno delegacijo, da bi pregledal Dalmatinov prevod sv. pisma, imenovali ^o ga tudi deželnim propovednikom. \ tej >lužbi j.« bil viiiirovljen I. I5S9. umrl je okoli 1. 159-1. (i njeni sc bere precej nelepih poročil v knjigi, ki jo je i/dal I. ionu prošt v Stainzu Jakob l'oso]enz: Griindlichcr Ge-geiibericht kakor odgovor na knjigo \vitten-berškega profesorja Kungius-a: Die Tvrani-<che I »lipsti se verfolgung des II. Kvangelv in >te\erniar kt. Kiirndleti und Krain *x> A mora bit; verjetno. ker se sklicuje še na žive priče dotičnih dejstev, nekaj pa na listine, katere navaja do^Iovno. Piše. da je Lisec nosil na č.-lu znamenje Der I'iiredliehkeit . živel je sramotno do skrajnosti in ob smrti je nastal Plovil vihar, ki je lomil drevje, razkopaval strehe in podiral hiše. ljudje so rekli, da gaje od nesel hudič. Njegov jezik ion je odgnjil še pri živenju. kakor m kedaj krivovercu Nestorju.
Štefanu Kovačiču se m* ve nič podrobnosti.
Pater Vojiuaiiič tVokinanič) je predi-kaval v starem gradu: nadvojvoda je dal pregnati iz mesta njega in luteranskcga učitelja 1. I5s|. Govoril jc nekaj časa v konturski cerkvici zunaj mesta ouorda pri Treh faraln, a komtur ga je pregnal. Zato je odslej nastopil \ hiši nekega llallerja. leseni. IU. septembra |5s|. so sklenili luteraiici kupiti kos pl. Seiiieiiičcvega vita. iu ko se je obnesla kupčija, zgladili so tam shodnico. šolo in stanovanje za predikanta in učitelja.***) L. 15*7. nahajamo v Metliki Vita Subtiliča. ki je bil predikant krščanske občine ( rnomcjjskc.
*) (il.iM-r. Zt; slov. slovstva I. sir. 11"»
* ) Voditelj 3. 1. st 4U5 li.
** ) Dimitz III. S4
Ti razširjalci nove vere sc sledijo v Metliki. Gotovo jih je bilo več. le te nam je ohranila zgodovina. Poglejmo še one. ki so delovali v Črnomlju. Tu nahajamo 1. 15tH). Martina Gorgiča. kije bil ob enem vojaški pridigar na turški meji. v vojaški graniei. Tako deželni stanovi tudi vojakov niso zapustili. V mirnem času je bilo v Metliki in Črnomlju, okoli Vinice in 1'obrežja polno vojakov; prav pogosto so sc podajali sejalci nove vere tudi med nje. Kakor vojaški predikant je deloval tudi duri Juričič (r 2f». oktobra 1578.1. za njim Tomo .Jagonič (1579) in od L 1590—02 (iregor Sitarič. prej semiški župnik, ki je odpadel L 158U. kakor 1. lf>7() njegov predhodnik Nikolaj Toskanič. Ko so se pomikale vojaške čete čez Delo Krajino na Hrvaško proti Turkom, moral je iti z njimi. I'rej še je vzel iz seiniške cerkve pozlačen kolih, pacilikal. nekaj Stol. 12 altarnih prtov, s katerimi si je mislil podšiti obleko. Vsled tega se je pritožil na nadvojvodo Markvarda pl. Kek, vitez n. reda in deželnega namestnika nižjeavstrijske balije. Nadvojvoda ga je za kazen izgnal iz vseh svojih dežel: deželni stanovi pa so dobili strog nalog, v najkrajšem času povrniti škodo, katero je cerkvi naredil Sitarič.*)
L. 1582. sledi Gorgiču Anton Neapoli-tanec. Kakor vojaški ]>redikant se je moral preseliti v Karlovce. Deželni stanovi so naprosili krajinskega poveljnika, da je spustil vsak mesec Neapolitanca na obisk krščanske
t	V	t
občine Črnomelj. Prišel je seveda, potem ko so mu preskrbeli konja in letnih ->\ goldinarjev. vselej krščevat. delit zakramente, kadar so ga zaželeli.
L. 15.S7. so nastavili Vita Subtiliča za predikanta krščanske občine ('rnomelj. Krupo. Križ i morda Vinico) in Pobrežje.**)
Do leta 1509. je deloval tudi neki Ivan Sch\veiger. rojen v Kočevju, kjer je bil katoliški duhovnik: ko je odpadel, širil je novo vero preko kočevskih mej in prišel v Črnomelj. L. 150«). je odšel v Ljubljano: pustil v Črnomlju službo predikanta in (»skrbništva llerbarta VIII. posestev iokoli Metlike in Po-brežjai — Johaiines Sch\veiger sacerdos de
*) Valvazor. VII. 463; VIII. 808.
••) Dimitz III, 150-51.
Ilotschevia. qui 1*11 i t flegerus Herbardi aL Auersperg in Tscherneinbl. tako so ga vpi-sali v mrtvaško knjigo v Ljubljani, kjer je bil umrl 2."». februarija lo83.*) Žena mu je bila neka Katarina.
Poleg navedenih, tu nastavljenih predi-kantov se sledijo v Beli Krajini tudi oni. ki se onostran (lorjaneev niso čutili varne pred roko pravice in so /bežali v Belo Krajino. I/ Toplie izgnani Luka Vrbec se je skrival nedaleč od Metlike pri grofu Zriniju. od tu se podajal sem pa tje nazaj na Dolenjsko. L. lunn. še je bival v Schncekenhilchelu pri mladem IVlzhoferju.**!
Dokler je živel cesar Ferdinand L. niso si novoverniki upali preveč na dan. Strogo je preganjal protestantovske pridigarje. Delovali so bolj na skrivnem. A ko je ta zatisnil oči in unije nasledoval luteranoin prijazni. na skrivnem, kakor so trdili, celo vdani cesar Maksimilijan I L. razširilo seje 1 u t e ra n s t v o p ra v h i t ro. S v e t j e s t r m e I, d a j e že ta k o zelo p r o t es t a n-lovski: kar mrgolelo je predikantov. med njimi tudi mnogo odpadlih duhovnikov. Zato njegov brat nadvojvoda Karol. ki je postal po Ferdinandovi smrti deželni knez Stajarske. Koroške in Kranjske« nove vere ni mogel več zajeziti. Postali so silno oblastni, ('asi so bili zanje vgodni. vse so dosegli. Vse so izsilili od kneza, in tajili ni smel odbiti od sebe. če je hotel storiti kaj proti Turkom, ki so silili v slovensko zemljo od vseh strani. Postali so predrzni in s silo so se zaganjali v vse. kar je bilo katoliškega. Novih cerkva niso zidali, manjkalo jim je časa in škoda je bilo denarja. Sicer pa jim tega tu d i n i b i 1 o treba. Po mestih i n tudi po k me t i h je bilo mnogo cerkva, do katerih so imeli po mest i h mest n1 očetje, po deželi pa plemen i t a si pa-tronske pravice in so jih tako prepuščali lute rančem. V mestni odbor ni bil voljen nobeden katoličan več, češ. da niso sposobni za ta mesta. Do skrajnosti so prezirali nadvojvodova povelja in ukaze, če jim je hotel stopiti na prste, zatekli so se mestni očetje do plemičev. do stanov. Tu so našli za-
*) Mitih 1861, pag. 2. 7 ••) Dimitz III 354.
slonibo vedno, braniti so se znali z dobrini orožjem, katerega seje i cesar bal. i 11 to je bil turški strah, zoper katerega so odrekli pomoč, kadar se jim je pretilo ali se jim niso izpolnile želje.
tiodilo se jim je dobro, zlasti odkar je zatisnil oči luteranoin nič prijazni nadvojvoda Karol. L 1590. Sin Ferdinand je bil še mladoleten. vladala sta zanj Krucst in mati Marija, vneta katoličanka, ki je rekla, da gre rajši z beraško palico iz dežele svojega sina. nego. da hi trpela le enega luteranca v nji. Ko je minila velika turška sila. začela sta izdajati stroga povelja, za katere so se s prva prav malo menili. A kmalu so izprevideli. da jim je pretekla doba prostosti in prešernosti. Kakor vsa druga mesta, dobili ste tudi Metlika in Črnomelj povelje, voliti v mestni zbor izključno le katoličane. Malo so se zmenili. Vicedom j«' pisal, naj ju odstavijo. Volili so 1. LVJfj. in izvolili v Črnomlju Miha Živko-viča. v Metliki nekega Cepnika. Dne 12. julija 1.7.13. se je izid volitve naznanil vicedomu. ki je pa odgovoril, da je ne potrdi, če tudi sta izvoljena edina zmožna nemščine v pisavi in govoru . ker sta oba luteranca. Cr-noinljanci so se bali sile in so izvolili drugega. Metličani pa so L avg. zopet prosili, naj izvolitev potrdi, kar je odločno odklonil iu 13. septembra so poročali, da so izvolili katoličana Leonarda Jelena.*)
V tem času sta prevzela kmalu drug za drugim dva vneta katoličana eden vlado v svetnih stvareh. Ferdinand, drugi v cerkvenih. Hren. Luteranoin je zapihala povse druga sapa. Ona dva sta delala na t«». da so se podelile vse javne službe, tudi mestno sveto-valstvo katoličanom. Novi ukazi so prišli v Metliko. 24. septembra LV.is,. da se mesto sodnika, pisarja in svetovalcev napolni s katoliki. A mestni zbor. starejšinst vo »i je volilo za sodnika in župana luterana. češ. da ne morejo s kljuke sneti župana in sodnika. Nobeden namreč ne more postati sodnik, ki ni bil eno leto prej starejšimi, da se tam priuči poslovanja in postav. Izvolili so si Cola-riča. ki je bil leto prej v mestnem zboru.* Vicedom je Metličanoin zagrozil, zbali so se
*) Milih 18^7, 83 -86.
**) Mitth. 1867, st. 97.
sile in mesto luteraua izvolili katolika za sodnika. Protirefornnu-ija je j«?la izdajati stroge ukaze, kdor se ni maral izpreobrniti. moral je popustiti deželo ter plačati na odhodu deset odstotkov od vsega svojega imetja. L. M»15. je verska komisija pozvala nekatere luteran>tva sumljive tudi iz Dele Krajine: iz Metlike :J8. iz Črnomlja 4. iz Seiniča L A izkazalo se j«', da so hili katoličani. L. H>15 ne nahajamo sledu o kakem predikantu ali Internim v H e 1 i Krajini, kamor je zasijala nova vera L 154S. V s o j e n a j ej j e 1» i 1 a pač kratka doba ž i v e n j a v n a š e m kraju: tekom sedemdesetih let se j e vselil a i u iz s e 1 i 1 a b r e z si e «1 u.
XV. Oglej izgubil cerkveno oblast nad IJelo Krajino.
Žalostno versko stanje v lutcranski dobi pripisuje papežev protonotarij Albert IVssler. poznejši novomeški prost, brezbrižnosti oglejskega očaka za avstrijski del njegove cerkvene očakovine.*) In za dobe protirefonnacije in ob nje izvršku se je trudil Kerdinand za vstati«»vitev nove škofij«« v (Sorici. Pa republika beneška si je prizadevala na vse kriplje to preprečiti. Zato je izdal nadvojvoda 1. H »UD. duhovščini notranjeavstrijskih dežel prepoved, da ne smejo v duhovnih pravdah iskati si pravice v duhovnem sodišču na lieticškeiii, nego pred naddijakonom v deželi. Dalje je prišla I. H»57. od cesarja Ferdinanda III. prepoved. v kateri ne dovoljuje predlagati kandidatov za izpraznjene duhovske službe pa-trijarlm v potrdilo ali imenovanje. Pridržal je to pravico rimsk«'inu apostolskemu stolu. <»ziroma mim-iju v Uimu. S tem je bilo vsaj nekoliko pridobljeno. Avstrijski vladarji so ž«*l«'li oglejski vpliv popolnoma potisniti iz Avstrije. Trudila sta se zastonj Leopold L in Karol VI. Zato j«' izdal Karol VI. 1. 1710. strogo odivdbo. da zanj in za njegove podanike niso m«'ro«lajni odloki v duhovnih za-«l«'vah izdani po beneških očakih, nego pri apostolskem nunciju, še le Mariji Tereziji se j«» vkljub iiajkrepkejšcniu upiranju IVtn čanov posrečilo L 1747. pridobiti papeža Ilcncdikta XIV.. da j«' imenoval najpoprej posebnega apostolskega vikarja za vse avstrijske cerkve
*) Zgod Nov. Mesta st. 222—226
oglejske očakovine. L. 1751. pa je zatrl to in mesto nje vstanovd dve s a m o s t a 1 n i n a d š k o f i j i. e n o v V i d m u, d r u g o v (J o r i c i. Oglejski v p 1 i v j e bil ste m p o p o 1 n o m a v n i če n. One župe na Kranjskem. ki so spadale dotlej še pod cerkveno oblast oglejsko, so se podredile goriški nad škofij i, med temi tudi tedanje Del o k r a n j s k e ž u p e.
XVI. Pela Krajina pod goriško nadškolijo.
V ložje poslovanje so koj razdelili goriško nadškolijo v naddijakonate: na Kranjskem v gorenski, zatiški. novomeški, ribniški, kostanjeviški in bistrški naddijakonat ter v dekanata: metliški (belokranjski) in vipavski. Metliški dekanat, je obsegal nemškemu redu vtelešene. tedaj še zelo obširne župe: Metlika, Črnomelj. Semič. Podzemelj. Vinica. Župnik metliški, k i j e i m e 1 n a s 1 o v p roš t a, j e bil ob ene m d e k a n.*)
(Konec pride.)	„r\
BI. Ivan Vianney — in Najsvetejše.
Ivan Viannev, katerega je sedanji sv. oče prištel blaženim, je nad vse goreče ljubil Jezusa v presv. Rešujem Telesu. Ko je maševal ali klečal zatopljen v molitev pred ta-bernakljem. žarelo mu je obličje in solze lju-bezni so je močile. Poslušajmo. kaj je takrat občutilo njegovo ljubeče srce: Po izpreme-njenju. je večkrat rekel, ko držim najsvetejše Telo našega (iospoda in Zveličarja v rokah, če me popolnoma prevzame maloduš-nost. tako da mislim, da ne zaslužim druzega. nego pekel, takrat pravim sam sebi: o. da bi ga smel saj s seboj nesti. V njegovi družbi bi bilo celo v peklu prijetno, ne bi mi bilo težko eelo večnost trpeti, samo. da bi bila skupaj. Toda potem ne bi bilo več pekla: plamen ljubezni hi pogasil plamen pravice.
o kako veličastno! Po izpretnenenju je ljubi P»og tu. kakor v nebesih. Ko bi človek zadostno spoznal to skrivnost, umrl bi od ljubezni, liog nam jo prikriva samo iz pri-zanesljivosti. Ko nam j• • ljubi liog hotel dati za potovanje dušne hrane, ozrl se je po vsem stvarstvu, a ni naše! nič duše vrednega. In
*) Arcliiv II. III., str. 103.
zdaj ? — Pogledal je sam nase in sklenil, samega sebe dati v hrano. — O. moja duša. kako mogočna si. Toraj samo Bog te more nasititi, in zadovoljiti. Hrana duše je meso in kri Boga-človeka. O prijetna hrana! Bes, če to pomislim, potopil bi se najraje za vso večnost v globoeino te ljubezni.
Kako srečna je duša. ki se more na sv. obhajilu združiti s svojim Izveličarjem. V nebesih se bo lesketala enako dijamantom. ker Gospod se vidi v njej. Naš Izveličar je rekel: Vse, kar boste Očeta prosili v mojem imenu, vam da. Gotovo bi nihče ne mislil na to, da bi Boga prosil za njegovega lastnega sina. Toda česar bi človek ne mogel in si ne upal prositi, to je Bog dal. Ali bi si pač upali kedaj prositi, naj Bog da v smrt svojega sina in naj nas hrani z njegovim mesom in napaja z njegovo krvjo? Ne. gotovo ne! Ali Bog je vredil v svoji neizmerni in neminljivi ljubezni tako. In v resnici, kaj tacega je mogel storiti le Bog, ki je ljubezen sama.
Brez svetega obhajila tu ne bi bilo sreče. Živenje bi bilo neznosno. V sv. obhajilu imamo svojo blaženost, svojo srečo.
Prav zato. ker se nam je Bog v zakramentu ljubezni hotel dati samega sebe: dal nam je tudi tako obširno, tako prostorno srce. da je more napolniti le 011 sam. Kedor se odteguje temu svetemu zakramentu, je podoben žejnemu, ki umira ob močnem studencu, ker ne nagne glave, da bi pil. Knak je človeku. ki ima poleg sebe velik zaklad, in je ob vsem tem reven, ker ne stegne svoje roke po njem. — Kedor vredno pristopa k mizi Gospodovi, izgubi se v B >gu kakor vodena kapljica v morju. Ni se mogoče več ločiti.
Ako bi nas kedo po sv. obhajilu vprašal: Kaj neseš v svojo hišo ?--odgovorili bi mu: Nebesa. Neki svetnik pravi, da nosimo Boga in ima prav. A prave, žive vere nam manjka; ne unievamo svojega dostojanstva, ako se vračamo od Gospodove mize, srečni smo prav tako. kakor hi bili modri iz dutrovega. če bi jim bilo dovoljeno dezuščka vzeti s seboj.
Ali niso res to izlivi ljubečega srca? Brez dvoma! Posnetnajmo bi. Ivana, da tudi nam izprosi ljubezen in spoštovanje do Najsvetejšega.	F. H.
„Notre-Dame des vietoires — Marija od zmage."
Tako se imenuje znamenita cerkev nebeške Kraljice v Parizu. Bog ve, koliko grešnih src je že premagala v letu veličastnem Marijinem hratnu milost božja, naklonjena po njej. ki je pribežališče grešnikov. Zato ni brez vzroka to ime: Marija od zmage.
Bilo je leta 1S3S., prav pred Marijinim praznikom. Mrak je že legel nad veliko mesto. Mladi gospodje in gospodičine so zapuščali svoja stanovanja in hiteli na trge in v drevorede.
Iz krasne palače, nasproti omenjeni cerkvi, je stopil bogat trgovec, kakih petindvajsetih let. Nekoliko je postal in gledal množico, ki se je valila mimo cerkve naprej. Le tupatam se je kateri ločil in krenil v božji hram. To se mu je čudno zdelo. Saj druge-krati je bila cerkev ob tem času že zaprta. Sel je gledat, kaj da bi bilo.
Okrog izpoveduje je stalo več lepo oblečenih gospodov. Prišli so. da očistijo svojo vest pred Marijinim praznikom.
Možje, izobraženi možje ob izpoved-niči! rekel je poluglasno trgovec. Pristnode! In šel je dalje proti oltarju Marijinega srca. Cerkev je bila le za silo razsvitljena. zato tembolj skrivnostna. Milostno podobo dobre nebeške Matere je obsevala večna luč z nekaterimi žarki.
Skrivnostna čuvstva so obšla trgovca, ko se je ob teh tresočih žarkih, zdaj svitleje. zdaj medleje pokazalo Marijino Srce. Zamislil se je.
V duši so se mu porajali sporni nji na otroška leta. Zdelo se mu je. da zopet sliši opominje svoje dobre matere: Otrok moj. Marije ne pozabi!.
Počasni koraki so ga zdramili iz zamiš-ljenosti. Kden gospodov je ravno zapustil izpovednico iti se b'ižal k oltarju, da bi se zahvalil Mariji, ki mu je pomagala premagati napačno sramežljivost in mu sprosila milost odkritosrčne dobre izpovedi.
Zdajpazdaj ga je trgovec po strani pogledal in srce mu je narekovalo: Tudi ti si nekedaj hodil na izpovedi iti si bil srečen. A sedaj? . . .
Misel mu je izpodrivala misel, čuvstvo se je vrstilo za čuvstvom. podoba za podobo. Videl je natanko svojo umirajočo mater. Slišal je njen. že slaboten glas: Otrok... moj . . . Marije ... ne . . . pozabi!« Spomnil se je svoje obljube: Ne Lom mati. ne bom.
In vender sem. je vzdilitiil. „Zato ne pridem do miru in pokoja. — Toda čemu te misli, čemu sem prišel sem? Izpolnit obljubo, počastit Marijo? Ne. tega ne morem, ne poznani je. in ona ne mene.
Vstal je in hotel oditi. Njegovo oko pa je zopet palo na Marijino Sive. Tako težko muje bilo oL tem pogledu. Niti zadnja ločitev od ljubljene matere ni bila tako britka. Zdrsnil je nehote nazaj na kolena, debela soiza se muje pot oči la po lieii. Hitro jo je obrisal, da m? bi sumničili drugi, ki so se bili nabrali okrog oltarja.
Pogledal je enega, pogledal je druzega* solze veselja lit sreče so jim močile liea.
Ali ne bi tudi jaz sedaj lehko točil solz veselja, mesto solz žalosti? tako se je vprašal. In zdelo se 11111 je. kakor bi se slišalo od podobe: Da. da. le pogum, bodi mož. kakor so ti! Izpovej se in solze veselja bodo tudi tvoj delež!«
»Srečen, kakor ti. če se izpovem ? Zakaj bi se ne za tako plačilo? Zakaj ne takoj? Nihče me in* pozna? Nazadnje četudi.
Počasi in tresoč seje šol do izpodednice. Drugi so že vsi opravili, in duhovnik je ravno izstopil. Hočete morebiti na izpoved ? vpraša ga ljubeznivo častitljiv starček. Le pogum, nič se ne bojte!
Molče je v boga L Pokleknil je najprej na eno. in potem na obe koleni . . .
Mej angelji v nebesih je zavladalo veselje. ko je stari duhovnik vzdignil tokoinz besedami: Odvezujem te... iztrgal iz peklenskih rok njegovo dušo. Saj je pisano, da je v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se izpokori. nego nad devetdeseterimi pra-
vičnimi. ki ne potrebujejo pokore. In tu nad resnično izpreobrnitvijo ni bilo dvoma. Pričale so solze kesanja. ko se je izpovedoval, solze veselja, ko je odhajal.
Kedo bi mogel popisati njegovo srečo, ko je z lehkini srcem zopet pokleknil pred Marijin oltar. Še mnogo milejše se mu je sedaj zdelo njeno materino Srce. osvetljevano od večne luči. Sedaj ni več dvomil, kar so učimo o Mariji. Vse je veroval trdno, ker je imel očiščeno srce.
Celo noč bi bil klečal tam. ako bi ga ne bil opomnil cerkvenik. da je čas iti. ker hoče zapreti.
Drugi dan je bil zgodaj zopet tli. Skrbno se je pripravljal, da po dolgem času zopet enkrat sprejme nebeškega gosta v sv. obhajilu v svoje srce. Prejel ga je tako lepo. tako genij i vo, kakor menda še nikoli.
Od tedaj je zvesto izpolnjeval materi storjeno obljubo. Marije ni pozabil nikedar več. Vsak dan je prihajal v njeno cerkev od zmage.« da se ji zahvali, ker je premagala njegovo grešno, trdovratno srce. f. h. b.
Zrnje,
Jezusovo srce naše pribežališče. Redovnik je šel v gozd se izprehajat. Na vejici je vgledal tička. ki je drobil pesmico Stvarniku v hvalo. Naenkrat pa se je spustil proti njemu skobec in ga je hotel zadaviti. Ptiček je hitro odletel in se skril za križanega. Njegovo znamenje je namreč stalo tu v gozdu. Skobce jo je vdrl za njim. a čudno — kar odletel je. Redovnik je na to govoril sam sebi: Ali vidiš? Zatekaj se tudi ti do Jezusa, v njegovo srce in gotovo ubežiš peklenskemu zalezovalcu. ki je veden liadlcgovalec.	b.
Popravek.
V podčrtni pripomnji tičoči se nekdanjega šentpeter-skega velikega oltarja, objavljeni v .Danici* 1905 list 39. str. 307, naj se blagovoli vstaviti za besedami .na evangeljski strani kip sv. Pavla* — :
.na listni strani kip sv. Andreja apostola."
Prav zadnja vrstica Danice list 40 naj se bere Neki popravek . . .
.Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bit petek praznik, izide .Danica' dan poprej
V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blazni k-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan
Pich le rje ve tabakarni na Kongresnem trgu.