■ •fFl«'- roštuina plačana v gotovini LETO LX V L j ubijanj, a soboto 6. februarja (932 Naročnina mesečno 25 Din. za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo i 20 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.79< Uprava: Kopitar jeva 6, telefon 299S Izhaja vsak dan zjutraj, raze* pondcljka in dneva po prazniku 10 tet pod tezo tiare Danes, 6. Iebruarja poteče deset let, odkar je prvi kardinal-diakon Bisleti oznanil nepreglednim množicam, ki so se zbrale na trgu sv. Petra: »Imamo novega papeža, kardinala Ahila Rattija, ki si je nadel ime Pij XI.« Šest dni pozneje, 12. febr. 1922 je bil novi papež slovesno kronan za vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. S trojno krono na glavi in ribiškim prstanom na roki je prvikrat raz balkona cerkve sv. Petra razprostrl roke v blagoslov večnega mesla in vsega sveta. Gotovo se je novi papež v tistem trenutku spomnil prvega papeža, sv. Petra, ki je s križa tudi razprostrl svoje roke nad Rim in nad vso zemeljsko oblo. Na zunanji pogled seveda ni mnogo podobnosti med obema dogodkoma. Nekaj čisto drugega je za oko sijaj, ki obdaja novega papeža, ko prvič stopa na papeški prestol in pa bridka drama galilejskega ribiča, ki z razpetimi rokami umira na trdem križu. Pa vendar nasprotje ni tako silno, da ne bi videli resnice. Kajti tudi ponosni papeški prestol, obkrožen z dvorjani in rimskimi plemiči v sijajnih uniformah, je skoraj za vsakogar, ki nanj sede, mu-čeniški prestol, sicer ne krvav, loda dovolj trd in poln trpljenja. Zlata tiara, ki jo pri kronanju sprejme papež na svojo glavo, se hitro spremeni v bolečo trnjevo krono, ki utegne zadati globoke rane, čeprav jih na zunaj ni videti. Ravno papeži s Pijevim imenom — pomislimo le na Pija VII., IX. in X. — so v obil-uosti okusili težo papeške krone. Bridkost tudi Piju XI. v preteklem desetletju pontifikata ni prizanašala navzlic velikim uspehom, ki so ga spremljali. In (udi za bodočnost je kljub optimizmu, ki ga katoličani lahko imamo in tudi moramo imeti, težko napovedovati kaj drugega kot nove težke preizkušnje. S tem nikakor ne pretiravamo. Kajti čim bolj je nositelj tiare prežet z mislijo o svoji odgovorni nalogi, tembolj občuti njeno težo. Papež ni toliko knez kakor oče vsega krščanstva. Šibe, ki zadevajo svet, občuti radi tega papež v prvi vrsti kot lastno trpljenje. Pij X. in Benedikt XV. sta silno mnogo trpela radi samomorilne vojne, v katero so sc zapletli krščanski narodi. Pij XI. pa je v preteklem desetletju mirti, — ki ni bil mir —, mnogo trpel radi strašne materijelne bede. kateri podlegajo narodi. Papež vidi pogubne posledice, ki jih tako stanje zapušča na telesnem iu tudi duševnem zdravju narodov. Po Kristusovem naročilu jc papež poglavar Cerkve. Zato so vse stiske, v katerih sc ona nahaja, vsa preganjanja in sovražnosti, ki jih morajo pretrpeti njeni verniki, duhovniki in redovniki, tudi papeževa osebna bolest in trpljenje. Pij XI. je v zadnjih desetih letih v nešteto protestih dal duška svoji gorki bolesti radi preganjanja, ki ga trpi krščanstvo v Mehiki, v Rusiji in sedaj tudi v Španiji. Vsak dvom je izključen, da ne bi papeževe tožbe privrele iz srca, ki jc resnično ranjeno v najglobljih občutjih. Ko bi narodi ne bili tako globoko zaverovani v svoje tostranske politične cilje, ko ne bi bili tako prepolni nacionalnega šovinizma iu imperialističnih ciljev, bi lažje doumeli in tudi sledili papeževim vodilnim idejam, katere hi, enkrat oživotvorjene, ustvarile med narodi pravične in strpljive medsebojne odnošaje in jim zopet vrnile mir in varnost. Toda »narodi nočejo poslušati«, jc pred kratkim potožil sveti oče. Posebno je obžalovanja vredno, da so n.ed katoličani, in celo takimi, ki hočejo veljati za dobre katoličane, tudi takšni, ki se poslužujejo pri svojem delu, kakor mislijo, koristnem za Cerkev, sredstev in metod, ki so popolnoma zavrgljive in od papežev ponovno obsojene. Mednarodno in vesoljno poslanstvo Cerkve ima dandanes v pretiranem nacionalizmu zelo nevarnega nasprotnika, ki zmotno misli, da je internacionalno žc antinacionalno in da univerzalno poslanstvo Cerkve more ali celo sme posamezne narode kakorkoli omejevati ali oškodovati v njihovih opravičenih težnjah. Sredi teh opasnih vrtincev mora papež krmariti Petrov čoln, ker mora skrbeti za vse cerkve, »solicitudo omnium ecclesiaruni«, kakor se je zavedal žc sv. Pavel. Sveta je in ostane Piju tolažba in upanje, ki mu ga nihče ne more skaliti. To je obljuba Gospodova: »Ti si Peter, skala. ..« Naj peklenska vrata še tako zijajo, naj tudi Cerkvi sovražne moči besne z vso silo, papežu izročene Cerkve ne bodo premagale. Prihodnje dni bomo porabili priliko in skušali pokazati preogromno delo Pija XI. v preteklem desetletju. Očividno je bila z njim izredna božja pomoč, ki ga tudi v bodoče ne bo zapustila. Dolžnost vseh katoličanov je, posebno je to naša dolžnost, ki stojimo ob tako izpostavljeni točki, da se trdno zasidramo ob Petrovi skali, pa naj prihajajo kakršnikoli glasovi z desne in leve. Brez načelne orientacije bomo utonili in izginili v viharnih tokovih sodobnih zmot in zablod. Sledimo v svojem delu papeževim smernicam za obnovo krščanskega življenja, za obnovo krščanske pravičnosti iu ljubezni. S tem bomo najučinkovitejše pripravljali mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Morda ni bilo nikoli toliko klevetanja proti papeštvu kot ga jc danes. Zato jc zvestoba pa-peštvu združena bolj kot kdajkoli z žrtvami in gotovim samozatajevanjem. Toda moramo se zavedati, da gre za božjo ustanovo, ki bo v svoji vekovitosti obstala nad narodi, ko bodo že davno mimo megle, ki nam trenutno morda zastirajo jasen razgled. Zavedajmo se, da bo Petrova skala še vedno kipela iz morja, ko ne Ljuta horha za Ilarbin Japonski general se pred Harhinom bori s Kitajci - Pred Sangkajem se Kitajci pogumno branijo, Japonci pa čakajo ojačenj Amerika upa na mirno rešitev Šanghaj, 5. febr. ž. Japonske čete nadaljujejo svojo akcijo v kitajski četrti Čapej in okrog severnega kolodvora, vidi se pa, da imajo malo sreče. Na splošno presenečenje se Kitajci borijo sicer obupno, toda z uspehom, čeravno so ehnično mnogo slabše oboroženi od Japoncev. Kitajci razpolagajo le z navadnimi puškami raznih vrst in z manjšim številom strojnic, imajo pa ludi nekaj zastarelih metalcev ognja in bomb. Računa se, da je okrog Šanghaja zbranih kakih 25.000 Kitajcev, medtem ko jc izkrcanili le 1000 japonskih vojakov. Dosedaj so Japoncem pomagala mnogo njihova letala, proti katerim so bili Kitajci brez moči. Včeraj popoldne pa sta se naenkrat pojavila nad Čapejem dva kitajska letala, ki sta stopila v borbo s šestimi japonskimi bombardnimi letali, ki so krožili nad mestom in trdnjavo. Iz mednarodne koncesije so jasno videli, kako se je kitajskemu letalcu posrečilo zrušiti eno japonsko letalo, nakar jc ostalih pet pobegnilo. General Caugkajšek je izjavil časnikarjem, da se je iz prestižnih razlogov odločil, da brani šanghaj do skrajnosti in če velesilam nc hi uspelo, da Japonska preneha z vojnimi operacijami, bo prisiljen na protiofenzivo večjega obsega. V tem slučaju seveda ne bo mogoče, da Kitajska natančno spoštuje-pravice inozemskih koncesij v Šanghaju, katere piti Japonci niso dosedaj spoštovali. Nc more biti niti govora o tem, je nadaljeval Caugkajšek, da bi Japoncem včeraj uspelo zavzeti kitajsko trdnjavo Vosung. London, 5. febr. tg. Včeraj so japonske vojne ladje zopet obstreljevale Capej, potem pa tudi kitajsko brezžično postajo Tjenhu 10 km od Šanghaja ob železnici v Nanklng London. 5. febr. ž. Dopisnik sTimesa« javlja iz Šanghaja, da je zaradi ponovnih japonskih zračnih napadov nastal v Oapeju ponovno velikanski požar, ki se je z neznansko naglico razširil. Kitajci dozdaj niso bili v stanu, da razvijejo vse sile, sedaj pa je naenkrat prišla njihova moč do izraza, kar bo seveda rodilo nadaljnje neugodne zaplet-Ijaje, ker bodo Japonci seveda odgovorili nato s tem, da bodo poslali ojačenja. Newyork, 5. febr. Ig. »Kewyork Times« objavljajo intervju z novim poveljnikom japonske mornarico v Šanghaju, ki je izjavil, da bo Šanghaj potem, ko pridejo japonska ojačenja, v dveh dneh že prestal vse vojne grozote. Japonski general zanika, da bi bile japonske čete postopale nehumano. Saj hočejo Kitajce spraviti izven slreljaja, da japonsko čete v Šanghaju potem ne bodo voč nadle-govane. S tem bodo končane tudi vojne operacije. V Šanghaju se je prijavilo tudi mnogo kitajskih žensk k vojakom. sit London, 5. fobr. Iz Cančuna se poroča, da je divizija generala Ilasebe dospela lik pred Ilarbin in da bodo japonske čete zasedle mesto še v teku današnjega dneva. Sovjetski poslanik v Tokiu Tro-janov je obiskal japonskega zunanjega ministra Jošisavo, da ga opozori na nevarnost, če bi se japonski komandant nameraval posluževati vzhodno-kitajske železnice za vojaške operacije proti Har-binu. Zdi se, da ruska intervencija no bo imela uspeha in da bodo Japonci v kratkem gospodarji mesta. Japonski pohod na Ilarbin se je zakasnil ne samo zaradi odpora Kitajcev, ampak tudi zaradi silnih snežnih viharjev, ki so jih pa japonski vojaki z največjo vztrajnostjo premagali. P>. t m. so se pa zapletli v bitko s 15.000 Kitajci, ki še traja. London, 5. febr. tg. Japonsko prodiranje proti Harbinu je zadelo oh silen odpor tamkajšnjih 20 tisoč kitajskih vojakov. Japonci si morajo vsak kilometer priboriti s krvavimi boji. Zapadno-mandinr-ska železnica je od Harbina dalje na mnogih krajih raztrgana, da s tem ovirajo prodranje Japoncev. Japonska letala neprestano bombardirajo kitajske položaje. * Washiugton, 5. febr. ž. Najbrže bosta ameriška in britanska vlada ponovno poslali japonski vladi protestno noto zaradi borb, ki so jih pričele japonske četo okrog mednarodno koncesije. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da čeprav japonski odgovor v nobeni toi-ki ni zadovoljiv, ven dar predstavlja bazo za nova pogajanja. Newyork, 5. febr. tg Ameriški državni tajnik Stiuison namerava povabiti zastopnike evropskih držav k razgovoru o novih mirovnih predlogih, kateri naj bi se predložili Japoski, ker je japonski poslanik v VVashingtonu osebno zagotovil poslanikom evropskih držav, da hi bili v Tokiu novi pred logi dobrodošli. Zadnje vesti Japonci zasedli Harbin in prodirajo v Šanghaj Šanghaj, ->. febr. AA. Strašna topovska borba pri Oapeju traja dalje, Japonci so zavzeli vzhodni del Capeja, ki nieji na mednarodno koncesijo. Ostali japonski oddelki, ki napadajo s severa, prodirajo ob železniški progi Vusung proti Oapeju. Šanghaj, 5. febr. AA. Japonci so danes po krvavi bitki, v kateri so porazili armado kitajskega generala Čošina, zasedli Ilarbin. Londou, 5. febr. tg. Med angleško, francosko in italijansko vlado so sc ves dan vršili rargoron o skupnem odgovoru na zadnji japonski odgovor. Japonske čete so danes pod poveljstvom generala Hasehe-a po dreurni bitki zavzele Ilarbin. To mesto, ki je strategično središče Mandžurije in križi šče dveh pomebnih Irans-sibirskih železnic, je sedaj popolnoma pod kontrolo Japoncev. Kitajsk' čete se pod poveljstvom generala Tingšova umikajo proti severu. Zmanjšati uvoz, zvišati London, 5. febr. Včerajšnja seja angleške poslanske zbornice je bila ena najbolj važnih in slovesnih v lom stoletju. Angleška država jc namreč dala šlovo načelu svobodne trgovine, kateremu je sledila že eno stoletje in inavgurirala dobo pro- i tekcionizma. Vsa Velika Britanija se je navdušila ! za načelo, da se mora uvoz zmanjšati. Zato sc bodo naložile skoro na vse blago, ki prihaja iz možem- i siva, carine, med angleško publiko pa se že delj i časa dela propaganda v največjem stilu, da naj I ljudje kupujejo samo izdelke domače, obrti in indu- j strije. Galerije poslanske zbornico so bile polne ob- j č bistva. Slovesni značaj sejo je bil poudarjen tudi j s tem, da so ji prisostvovali v vladarski loži va- \ leski princ, jorSki vojvoda in princ Jurij. Navzoči j so bili tudi vsi višji dostojanstveniki države in ! najodličnejše osebe imperija, kakor tudi vsi mini- | stri izvzemši predsednika MacDonalda in starega ; liberalca Lloyd George-a. Mae Dona ld seji ni prisostvoval, ker se je dal operirati na očesu, zlobni jeziki pa trdijo, da je njegova bolezen več ali manj diplomatičnega značaja. Sijajen zgled angleškega patriotizma. Ko se je seja olvorila, se je dvignil finančni minister Neville Chamberlain, ki je začel svoj zgodovinski govor. Dejal je, da svet še ni doživel takega zgleda požrtvovalnosti in patriotizma, kakor ga je nudil v zadnjih mesecih angleški narod. Kljub gospodarski krizi jc bilo meseca januarja vplačanih v državno blagajno 105 milijonov funfov davkov, dočim jih jc bilo v istem času lanskega leta vplačanih 70 milijonov. V primeri z oktobrom mesecem je gospodarski položaj države, zadovoljiv. Izdatki za življenje se niso skoro nič zvišali, kljub temu, da je država zapustila zlato pariteto. Položaj se je toliko izboljšal, da jc šterling zopet poslal najboljše merilo za valulo na svetu. Vendar kriza še ni premagana, ker obsloja še nerešeni problem J vojnih dolgov in reparacij. Brezposelnost izkazuje , slejkoprej ogromno številko. Glavne industrijske ! panoge se le počasi popravljajo in zlasti industrija I železa in jekla ostaja nn nizkem nivoju. Zlasti je I dan angl. imperija izvoz! — Angleži, kupujte samo angleško blago! globoka kriza v morjeplovstvu in poljedelstvu. Popolno zaupanje v denar se bo vrnilo šele, če trgovinska bilanca nc lio tako nervozna kakor ,ie sedaj. Velika pasivnost angleške trgovinske bilance. Znižati uvoz. V letih 1929-30-31 je trgovinska bilanca Au-glije izkazovala pasiviteto 20 milijonov funtov šter-lingov na leto. Ta številka dokazuje, da mora vlada energično poseči vmes, da trgovinsko bilanco deželo popravi. Zmanjšati uvoz in zvišati izvoz: to postaja vedno bolj nujna zahteva položaja. Minister državnega zaklada ne zamerja tistim svojim kolegom, ki se z njim no strinjajo; oni bodo imeli svobodo, da glasujejo, kakor hočejo. Vlada pa bo skušala popraviti trgovinsko bilanco lako, da bo pospeševala in skušala roslringirati uvoz. Absolutno nc gre obremenjevati državljanov z novimi davki, pač pa se lahko po sistemu zmerne zaščite, prilagodcne potrebam industrije in poljedelstva, preskrbi nacionalni industriji zaslužek, katerega ie dosedaj imela tuja podjetnost. Carina na vse tuje blago. Vlada bo predložila zbornici splošno carino 10% na vse vrste uvoženega blaga izvzemši žito, moko, bombaž, volno, meso, svežo ribo in čaj. Pač pa ho vlada oprostila carine dominijone, katerih uvoz bo popolnoma svoboden. Na ta način se ho še bolj poglobila gospodarska enota britanskega imperija. Tisti inozemski produkti, na katero jo žo dozdaj naložena carina, ne bodo podvrženi 10% tarifi, pač pa sc bo zvišala carina še povrh na vse luksuzne predmete in nn take predmete, ki se izdelujejo ali hi se lahko izdelovali v Angliji. Te r nadcarine se bodo nalagale od slučaja do slučaja po potrebi. V to svrho bo vlada imenovala stalno komisijo, ki bo ie carine regulirala. Chamberlain jc zaključil svoj govor z apelom, da naj vsa dežela pomaga vladi, da sc dvigne nacionalna industrija in da bo ves veliki britanski imperij postal trdna gospodarska enota. Vsak Anglež inora podpirati prizadevanje vlade in si postaviti kot načelo, da kupuje izključno le angleško blago. Govor ministra državnega zaklada je bil navdušeno aklamiran od vse zbornico izvzemši malo skupino liberalcev iu laburistov. Prihodnja seja zbornice bo v ponedeljek. Druga stran medalje London, 5. febr. ž. Nove zaščitne carine sc izzvale veliko vznemirjenje in nevoljo v liberalnih krogih. Zaradi tega so se nasprolslva v vladi zelo zaostrila, kar jc prišlo do izraza v spodnji zbor-niči, kjer jc notranji minister sir Samuel v svojem govoru zavzel zelo ostro stališče proti nove-m ucarinskcmu predlogu in izjavil, da te carino predstavljajo novo breme za ljudstvo, zraven tega pa bodo cene izdelkom še poskočile, ker bodo uvedene carine tudi na nekatere eirovine. Samu elov govor so libcralci in laburisti burno odobravali, nasprotno pa so ga konservativci ostro na-padali. Liberalec MacLean in državni tajnik za Škotsko Sinclair 6ta izjavila svojo solidarnost z notranjim ministrom Samuelom. Konservativci so mnenja, da jc notranji minister Samuel težko okrnil od vlade zagotovljeno svobodo razprave o carinskem vprašanju in na ta način ogrozil obstanek vlade. Volitve v Ženevi 14 podpredsednikov bo na Cerkvi nikjer več grozečih valov, ki bi jo od znotraj ali od zunaj hotele uničiti Naj nas ono, kar je človeškega, ne zmoti tako daleč, da ne bi več razločili božjega. Moč Cerkve priznavajo hote ali nehote tudi njeni še tako zagrizeni nasprotniki. Tudi mi bomo trdno stali le če sc brezpogojno zasidramo na Petrovi skali. Kajti, s Petrom kakor s Pijem ie Bog. kateremu pripade končna zmaga. Ženeva, 5. febr. Ig. Na kratki popoldanski plenarni seji razorožitTene komisijo se je izvršila volitev 14-tih podpredsednikov konference. Po izidu teli volitev jc sedaj zastopanih v predsedni-štvu sledečih 14 držav: Francija, izvoljena s 54 glasovi, Anglija s 53, Amerika ■/, 52, Nemčija s 50, švedska z 48, Japonska s 47, Španija s 43, Argen-iinija z 39, Belgija s 36, Rusija s 36, Češkoslovaška s 35, Poljska s 33 in Avstrija z 32 glasovi. Po razglasitvi volilnega rezultata je predsednik ob splošni napetosti podal besedo voditelju francosko delegacijo Tardicu za kratko izjavo. Ob splošni tišini je Tardicu potem izročil predsedniku francoske predlogo za razorožitveno konfe-v->no. Jutri dopoldne ob 10.30 bo izredna plenarna seja konference, na kateri bodo tikali razne d oš! s peticije. Pri leni bodo prišli do besede zastopniki raznih delegacij. Kot prva bo izročila miss Ding-man peticijo ženskih organizacij na razoroži t veno konferenco, ki ima 7,728.722 podpisov. Samo v Angliji je bilo nabranih 2,13-1.000 podpisov. To peticijo bodo razorožitveni konferenci izročili na posebno slovesen način s tem, da bodo šli v javnem sprevodu zastopniki 50 narodov od palačo Eynard do palače konference, da se na ta način tudi jav-nosli očitno pokaže pomen ženske mirovne akcije. Popoldne ob 17.30 bo seja Sveta Zveze narodov. Tekom dneva je imel italijanski zunanji minister Grandi nove razgovore z ameriškim voditeljem delegacije in poleni z Litvinovim. Novi proračun Znižanje osebnih in materialnih izdatkov - Redukcije Fiiiunčui minister je poteg svojega zakonskega predloga za novi proračun podat tudi poseben eks-poze, iz katerega posnemamo v glavnem: Po l pritiskom sedanje so vedno trajajoče sve-iovne gospodarske krize tn i>osebno pod pritiskom rasnih mednarodnih ukrepov finančnega značaja, v katerili je vključen iudi nemški moratorij, je postalo tudi ravnotežje našega državnega proračuna za lansko lelo kočljivo. Skoro ni poslavke v preračunu, ki no bi bila prizadeta radi nenadnega cd pada vsote, katero bi morata Nemčija plačati v P< .davki reparacij. Kljub temu, da naša država ni mogla in ni smela priznati Hooverjevega mtJria, je kraljevska vlada takoj storila prve korake, da :še v zadnjim trenutku \ proračunu izvede gotova /manjšanja, ki so dosegla vsoto 71t.S23.587 Din. Od te vsote je privarčevala državna uprava Din 395.229.587, . stalo so privarčevale zne državne ustanove. To prizadevanje kraljevske vlade, da pravočasno zmanjša svoje državne izdatke in te prilagodi novim razmeram, nastalim rad' gospodarske krize in Hooverjevega načrta, je imelo za posledico, da se gospodarska kriza pri nas m toliko čutila kakor pri drugih naru.lih in da naš državni proračun ni padel iz ravnotežja, da torej za in.se državno gospodarstvo ni-o nastale iz tega nobene usodepolne posledice. Nezctspan c prešlo Ravno tako je tudi kriza nezaupanja, ki je napadla skoro vso Evropo, že prešla našo državo. S pravočasnimi ukrepi naše države in z raznimi inozemskimi aranuementi. s katerimi so nam bili dovoljeni razni krediti, nam je posrečilo preboleti tudi to krizo j.--zaupanja brez velikih sunkov. V najkrltičnejšem momentu te krize ,ie naš dinar Gžlal trden in čvr.it. I g iiiha varčevati °a Posebno težke ekonomske razmere, v katerih r.e nahajamo danei, /e same po sebi nalagajo dolžnost, da sc zaradi njih resno pobrigamo za zdravo proračunsko politiko. Kakor je že uvodoma povedano, je vlada začela že v preteklam proračunu zelo varčevati. Ako pa hočemo nadaljevati proračunsko politiko v bodočem proračunu, moramo nadaljevati z varčevanjem v isti smeri ko doslej. Z radikalnim zmanjšanjem držav nih stroškov in' z izrednimi ukrepi, katere nam diktira sedanji gospodarski položai, hoče kraljevska vlada doseči ■jamo lo, da se fiskalna obremenitev n: šegi naroda postavi na kolikor mogoče nizek nivo. To politiko varčevanj:: in to zraanj.'!>nje fiskalno obremenitve nam diktirajo sedanje gospodarske in finančne razmere. Predlog finančnega zakona o proračunu je sestavljen tako, de. odgovarja najnovejšim kontroliranim podatkom, kateri - > služili finančnemu ministrstvu in kraljevski vladi zu to, da j« v bodočem proračunu tnoW' milijonov. Predlagani proračun pa znaša «-:imo 153151.277 Din, terej manj /a 1' >759.150 Din. . tilavtio /manjkanje je bil" mogoče radi tega, ker j državne dotacije za samoupravna telesa u>so več v ! novem proračunu. Izdatki ?a narodno predstava.-; »o | znršnjo 41.0 milijonov, od č> sar gre za sonat 1-1.0 milijonov Din. Polio nif ? in invalidnine Kriliti, predvideni v -edanjun proračunu za izplačevanje pokojninskih obveznosti, znašajo Diu SL4.9o2.ft78 ti r so bili v teku preteklega leta povečani še za 1 1 .<101.858 Din. Skupna vsota odobrenih kreditov za jiokojninske obveznosti znaša S85 milij. Din. Za invalidske podpore in za razne invalidske doklad^ je bilo v preteklem proračunu ' stvarno izdanih 113,750.771 Din, med tem ko ie v I k«) očem proračunu odobrenih 150 milij. Diu in za odkup invalidnin še posebej JO milij. Din Pravosodno mmistrstvo Znižanje izdatkov v ie-m ministrstvu se je iz tršilo pri osebnih in matorijalnih stroških. Osebni . reški so bili znižani radi /manjšanja uradni- ! skih plač iu dravinjskih doklad. V novem jirora- | runu izostane kre.lit za vrhovni zakonodajni svet j v znesku 1,900.000 Din, ker je ta svet ukinjen, j Kar so tiče materijaInih stroškov, eo zmanjšani krediti v postavki administrativnih, potnih, selitvenih »I roško v itd. Krediti za kaznilnice so zmanj- ! rani za 9,408.694 Din. Krediti za sodišča prve stop- : nje in okrajna Sodišča na ozemlju apelacijsklh sodišč v Belgradu in Skrpljn pa so bili povečani za ll,w:0.000 Din. To povečanje .je bilo potrebno, ker je bilo tam ustanovljenih 7H novih okrajnih sodišč. Novi so krediti 4,649.923 Din za oddelek vrhovnega i državnega tožilstva pri Uasncijsketn sodišču v Pel- j gradu in pri višjem državnem tožilstvu v Belgradu in Skoplju. Knr se lire verskih uprav, .so bili osebni stroški zmanjšani zaradi zmanjšanja uradniških plač. tedanje iiiaterljalne postavke Verske uprave pa so bile mogoče, ker so se stroški prilagodili današnjim potrebam. Rednhcie izdatkov v prosvetnem ministrstvu X prejšnjem proračunu je bilo določenih Din milijona, po sedanjem proračunu pa so odo-*;-r:-»iI krediti v znesku 805,077.376 Din, torej so •maajšani za 89.223.570 Din. Največje -/manjšanje iLr.oskov pa se je izvršilo v osebnih izdatkih rodi (manjšanju uradniških plač. Razen tega so bile o členu 3 zakona o neposrednih davkih. šolnine >o prosti: 1. učenci, ki so državni go-I jenei; 2. učenci, kalerih roditelji imajo več kakor ! enega otroka v šoli, v kateri se plačuje šolnina, bodo plačevali: če je otrok najstarejši, celo šolnino, i če mlajši, jioi določene šolnine, brez ozira, ali so starši živi ali ne. šolnino se plačuje tako-le: l.VluSaleljl univerz, ekonomskih, komercialnih visokih šol, višjih peda-j goških Sel in drugih sličnih šol v I. kategoriji, in | sicer za vsak semester; 2. učenci srednjih šol letno v enem ali v dveh obrokih, in sicer: a) učenci nižjih razredov gimnazij po tabeli III. kategorije, b) učcr.ei 5. in 0. razreda po II. kategoriji, c) učenci 7. in 8. razreda gimnazije po I. kategoriji. 3. Učenci učiteljišč, srednjih tehničnih šol, višjih ženskih obrtnih šol, trgovskih akademij, pomorskih akademij, bogoslovij, železniških prometnih šol, dojilskili šol v 1. in 2. lelu bodo plačevali po 11. kategoriji, v ostalih lejih iia po 1. kategoriji. Oo traja šola dve leti, se prvo šolsko leto računa po II. kategoriji, drugo pa po 1. kategoriji. Učenci trgovskih šol plačujejo šolnino po II. kategoriji, učenke šol za babice pa po 111. kategoriji. 4. Učenci meščanskih šol bodo plačevali polovico šolnine po tabeli lil. kategorije, prav toliko pa bodo plačevali učenei-učenke strokovnih obrtnih šol (moške obrtne, ženske strokovne in ženske nižje in nadaljevalne šote, srednje kmetij, šole, nižje kmetijske šole in logarske šole). Privatni učenci bodo dolžni, da plačujejo pred jiolaganjem izpitov trikratno predpisano šolnino dotičnih razredov, iz katerili polagajo izpite. Razen navedene šolnine se ne morejo uvesti nobene druge samoupravne šolnine za učence državnih šol. 5. Pri vpisu v šolo bodo plačevali učenci sledeče takse: a) na vseučiliščih in višjih šolah ler drugih šolah iste vrsle po 100 Diu za vsak semester, in sicer v davčnih znamkah, katere se bodo prilepile na prijavnico; b) v srednjih, srednjih strokovnih šolali, vojnih akademijah, železniških prometnih šolah po 50 Din v davčnih znamkah, ki se morajo prilepiti ua prijavnico; e) v meščanskih, strokovnih, obrtnih šolah (moških obrtnih, ženskih obrtnih in ženskih nižjih ter nadaljevalnih šolah), v srednjih in nižjih kmetijskih šolali, logarskih šolali ter v vseh ostalih šolali iste vrste po 5 Din v davčnih znamkah. Takse za spričevala se bodo plačevale tako-le: 1. Za diplomo vseučiliSkih in visokih ekonomskih ter komerclelnih šol, višje pedagoške šole iu drugih šol isie vrste po COO Din, za doktorsko diplomo 1000 Din; 2. za višji tečajni Izpit (matura) v gimnazijah in 1 ostalih srednjih Šolah, diplomski izpiti v srednjih i strokovnih šolah kakor tudi v dokončanih vojnih akademijah ter železniškopromelnih šolah po 300 | dinarjev; 3. za spričevala nižjih tečajnih izpitov (mala matura) ter spričevala o dokončani trgovski šoli po i 100 Din; 4. zn spričevala o dokončani meščanski šoli (moški obrtni, ženski strokovni ter ženski nižji nadaljevalni šoli), srednji in nižji kmetijski šoli ler logarski šoli po EO Din; 5. za spričevala v specialnih kmetijskih šolali, rudarskih šolali ler splošnih obrtno-trgovskih šolali po 25 Din; 6. Za spričevala o dokončanih šolah, katero niso navedene med temi, se bodo plačevale takse v razmerju s šolami iste vrsle. Vseh teh taks nc bodo plačevali oni učenci, ki so oproščeni šolnine. Prosvetni minisler v sporazumu s finančnim ministrom bo predpisal pravilnik o načinu jilačeva-nja šolnine ter o izvršitvi Ieli odredb. 01. 20 novega finančnega zakona pravi sledeče: Prosvetni minister se pooblašča, da lahko uvede plačevanje vstopnic v muzeje. Dohodki od Ieli vstopnic bodo služili za pokritje izdatkov muzejev po pravilniku, kaleregn bo jirosvetui minister v ..porazUPU) s finančnim ministrom izdelal. fl. 22 pooblašča ministrski svet. da na predlog prosvetnega minlttra na dan 1. julija t. I, zapre določeno C :!o gimnazij, učiteljišč, bogoslovij, šcri;itskih šol, realnih gimnazij icr klasičnih oddelkov v klasičnih gimnazijah, kakor ludi, da more določeno število srednjih popotnih šoj 2uuail ju nepopolna po proračunskih zmomostili. Ravnatelji onih popolnih srednjih šol, katero b! se spremenile v nepopolne, ostanejo šo iiadalj. na svojih položajih, dokler so jih no premesti za ravnatelje na popolne srednjo šole, ali pa, dokler so jim ne dodelijo drugi položaji, oziroma dokler sc iili ne vpokoji. Državne zgradbe ter ostalo ne-.premičnine srednjih in strokovnih šol, katero bi sc ukinile, se stavijo na razpolago prosvetnemu ministru s celokupnim inventarjem. Učitelje, tehnične, administrativne in ostale oseba jio meščanskih šolah, katere bi sc ukinile, lahko prosvetni minister obdrži še nadalje v službi, jih vpokoji ali pa jih odpusti po potrebi službe v okvirju proračunske možnosti. Za državne 'zgradbe velja isto, kakor za slučaj ukinitve srednjih šol. Čl. 25. govori o izplačilu stalnih okrajnih šolskih nadzornikov kakor tudi o dolžnostih lega poklica. Ti se bodo poravnavali najprejo iz kreditov, kateri so predvideni za izplačilo pristojbin-lem uu-stavljeneem v glavnem iz zakona o osnovnih šolah v dotičnih banskili upravah. Posebni d oda tok po čl. 293. zakona od 31. marca 1931 bodo prejemali iz kreditov, ki so odrejeni za izplačilo posebnih dodatkov v določilih zakona prosvetnemu ministrstvo. Izvzetno od čl. 1. iu 2. uredbo od 12. dec. 1981 se bo okrajnim šolskim nadzornikom, izplačevalo pavšalne potne stroške in dnevnice za dva redna šolska pregleda. Pavšal bo zni:su! za dvakratni letni pregled po terenskih razmera1.: in bodo le nagrade znašale 8000, 6000 ali pa 4000 Din v mejah kreditov, ki so odobreni v proračunu in pp rešitvi prosvetnega ministra. č?l. '27. Tri državna narodna gledališča, in sicer v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, bodo prejemala subvencije države za pokritje v državnem proračunu predvidenih posebnih izdatkov za zavarovanje zgradb ter inventarja, medtem ko vsi ostali izdatki, honorarji, režijski stroški ler ostali materi-jelnl izdatki gredo v breme celokupnih dohodkov Ieli gledališč. Pet oblastnih narodnih gledališč v Skoplju, Sarajevu, Novem Sadu. Osijeku in Mariboru se bo moralo vzdrževati s svojimi dohodki iu bo subvencijo lahko odobril prosvetni minister, če bo podana proračunska možnost. Vsa omenjena gledališča kakor tudi banovinskn gledališča so oproščena plačevanja taks iz tarifne postavke 99 a), 1. OL 32. govori o kreditih v zunanjem ministrstvu. Kot kredit za izredne stroške za dostojnejšo zastopanje državnih interesov se smatrajo ledeče postavke: 1,000.000 Din, v švicarskih frankih p* 1,088.1 liO. Posebni zaupni krediti so določeni na 10,300.000 Din, v švicarskih frankih z.: 2,500.000. Krediti, odobreni za materijalno izdatke poslaništev v inozemstvu, se morajo smatrali, da so odobreni v švicarskih frankih, izplačani in obračunani pn bodo v dinarjih. Obračun sc bo izvršil po kurzu, katerega bo ugotovil finančni minister v spomzornu z zunanjim ministrom.z ozirom na posebne ntzm«W) v vsaki -posamezni državi. Pomoči iu priznanja prosvetnim in narodnim delavcem, katere so odobreno v proračunu zunanjega ministrstva, bo odobraval zunanji minister v sporazumu s prosvetnim mini« sirom po predhodnem zaslišanju ministrskega svetu. čl. 38. Notranji minister se pooblašča, da sme v teku proračunskega leta v breme kreditov, ki so predvideni za uradnike višjih položaj-niii skupiu, postaviti uradnike nižjih položajnih skupin ler obratno v mejah kreditov. Čl. 34. Pooblašča se minister vojske in mornarice, da preda finančnemu ministru vse potrebne zgradbe, zemljišča in materijal na razpolago. Čl. 44. Krediti za vpokojitev vseh uradnikov in ostalih državnih uslužbencev vseh strok, odobreni v tabeli pokojnin in invalidnin za lo lelo, se bedo uporabili jio odobritvi finančnega ministra. V ccntraliiein presbiroju predstavništva ministrskega sveta se sinejo od odobrenih kreditov sa uradnike in služitelje postavili dnevničarji v toliko, da se število knkor ludi iznos proračunskih kreditov ne prekorači. Ministri smejo poslavljati in premeščati uslužbence svoje stroko v mejah skupnega števila in skupnih kreditov, ki so odobreni za osebne izd a lic o vseh uslužbencev j>o proračunu brez ozira na njihovo številčno stanje in višino kreditov, ki so odobreni z istim proračunom v posameznih banskili upravah ali finančfiih ravnateljstvih, oziroma po njihovih področjih in ostalih ustanovah. Člen 46. Od dneva stopanja v veljavo tega zakona prestane obvezno zavarovanje onih oseb v državni službi, katere so bile do sedaj obvezane k zavarovanju po odredbah zakona o delavskem zavarovanju. Za osebne in družinske podpore teh oseb se ustanavlja podporni fond pomožnega osebja v službi države. Mesečni prispevek znaša 5 odstotkov ob bruto mesečnih nagrad. Finančni minister se pooblašča, da z uredbo predpise sestavo in upravljanje tega fonda kakor tudi pogoje, pod katerimi se pridobi ali izgubi pravica na podporo. Člen 47. Državnim vpokojenecm, katerim je osebna ali družinska pokojnina odrejena po zakonih, ld so bili izdani po L juliju 1923, ki pa so 5e državni uslužbenci pri banovinah ali občinah, pripadajo zmanjšane pokojninske pristojbine, izvzeti!«i držaVne drfiglnjske doklade, in sicer: 1. četrtina enim, kalerih mesečni bruto dohodek od te službe znaša do 1499 Din, 2. tretjina onim, kalerih mesečni bruto dohodek znaša od 1500—2499 Din, 3. polovica onim, katerih mesečni bruto dohodek znaša 2500—3500 Din. Člen 54. Za nadurno delo, v kolikor ?e po potrebi službe mora izvršiti, se ne bo plačevalo nobenih nagrad. To ne volja za slučaje, kjer je pravica višine nagrade regulirana z zakonof.i. Člen 55. Dohodki v gotovini iz naslova reparacij, ki jih moramo prejeti cd Nemčije in na kalere ima naša država pravico po odredbah haaškega sporazuma od 20. januarja 193!), se bodo porabili zn olajšanje proračuna državnih izdatkov za popravljali jo opustošenih krajev pc vojni. Dunajska vremenska napoved: Na «evero-vzhodnpm delu Alp bo ponoči vdrl mr/ii konti- 1 nenlalni zrak, v soboto pa sa bo mrzli zrak hitro razširil po Avstriji. Ponekod bo nekoliko snega i v severnih Alpah. V .splošnem, pesebno v iužmh Alpah bo jasno.