Gospodarske stvari. Nekaj o gnojenji in gnojilih. (Dalie.) Ako človekoljub, stoječ pred borniini poslopji, kalera že tako kažejo, da ni tu posebno blagostanje donia. tedaj vidi, kako gnojnica teče po cestah, kako se razgubi v kraje, kjer prav nič ne hasni, kako se rablo nakopiueni gnoj na solncu pari in pri tem ravno svojo najdražjo obstojino, dušee gubi, kako se perje itd. brezskrbno meče v nieje ild, milo se mu stori o takem pogledu. Ko še pri najboljem ravnanji naša zeinlja opeSava, kaj Se, ako se ž njim tako potratno ravna! Gnoj je kmetovalcu prava hranilnica, pravi kapital. Kaj mu basni obsežno pa pusto polje, ako nhriajo na njem raslline dovolj živeža! Kakor so učenjaki zračunili, ima liter gnojnice vrednost pol krajcarja. Koliko krajearjev se torej vsako leto razgubi, posebno ker še nje najimenitneji del, dušec v spojini z vodeneem kot amonijak razpuhteva. Paziti je toraj treba na vsako trohico gnoja, bodi-si živinskega ali druzega. Gnoj treba dobro stlačiti in ga večkrat posipati, da preveč ne trohni in preveč amonijaka ne izgine. Amonijak je tudi dobro v gnojnici z žvepleno kislino pridržati. V gnojnici se namreč nabaja v spojini z ogljeneevo kiselino in je tako jako blapen, med teni, ko žvepleno-kisli ostane. Tudi je dobro, gnojnico v jamo napolnjeno z drobičem s pota loviti ali še bolje je radi tega gnoju kupe z mavcein (gipsoin) potresati ali pa že z njiin v blevu nastiljati. Pri vsem pa je treba še paziti, da dobimo tudi od zunaj izven našega posestva kaj gnojil. Tako nabirajmo pridno pepel, kateri ima od listnatega drevja v 100 kg. 10 kg. kalija in 6 kg. fosforove kiseline nied tem, ko je od jelovine samo 6 kg. kalija in 4*5 kg. fosforove kiseline. Zbirajmo vse odpadke od rogovja, ka- ni ieertero iina 10 2"/,, dušca, 5 5 fosforove kiseline; saje, katere iinajo 1*3"/,, dušca, 0 4 fosforove kiseline 2 4% kalija, sploh pa vse smeti, katere spravljamo na kup in napravl.jamo iz njih posebno za travnike izvrstni gnoj. Preobširno bi bilo navesli vsako to tvarino posebej, katera ima vrednost kot gnojilo. Priporočamo samo vsacemu gospodarju, da ni slamiee ne pusti na potu propasti, temveč da vse spravi na svoje gnojišče, na konipost. Kolikor več mii bode mogoče tacih snovij izven svojega posestva dobiti in kolikor manj jih izvaža, toliko lažje bode svoje zemljiSče v ravnotežji vzdržal, toliko več bode svojemu blagostanju pomogel. Naj stopi v zvezo z mesarji, čevljarji, mlinarji itd. in naj marljivo zbira vse njib odpadke. Gestno blato, posebno kjer se ceste z granitom posipavajo, kateri iniajo do 8% kalija, je živeji promet, kjer je veliko živalskih odpadkov. je tudi dragocen gnoj in naj se v nemar ne pusti. Samo ob sebi se zastopi, da ravna tudi z vsemi domačinii odpadki tako. Ako ima dovolj travnikov. sploh prostora za krmilo rastline v primeri k drugemu posestvu in te poteni s temi pridobljenimi odpadki dovoljno gnoji, ter vso tako obilo pridelano krmo za svojo dobro rejeno živino porabi, potem se mu ni bati, da mu bode zemlja opešala. Ako pa vendar le ni mogoče dovolje snovij nabaviti, mora se poslužiti umetriih gnojev in sedaj pridemo do oddelka, gnojenje vinogradov in sadunosnikov.  (Dalje prih.) Cepljenje po zimi. Kmeti pri nas navadno v spomladi, meseča aprila, ko ,je mesec v mlaji in 3 do 6 dni star, cepijo in imajo vero, da potem drevo čez 3 do 6 let tudi rodi. Tudi cepiče (sušnike, od kod je ta beseda?) navadno takrat režejo, ter se pusti navadno celi cepič, kakor je dolg, ali to so velike napake. Gepiče moranio že meseca januvarija in februvarija narezati ter v pesku v senčnem kraji hraniti. Cepiti pa moreino tudi od novega leta do konca maja. Razumeje se, da si moramo, če hočemo po zimi v hiši cepiti, že v jesen divjake oskrbeti ter jih v pesku hraniti. Z veseljem lahko opazujemo, da ima mladina veliko vesel.je s sadjerejo, in zato lnoramo gg. učiteljem hvaležni bili in želeti je, naj bi vse občine po zinožnosti šolske vrte podpirale, kjer se šolarji sadjereje učijo. F. P—k. Sejmovi. Dne 19. februvarija na Gorenji Polskavi, v Pišecah in v Gradci. Dne 22. februvarija v Braslovčab, pri sv. Filipu v Kozjanskem okraji, na Teharjab in pri sv. Vidu pri Lipnici. Dne 24. februvarija v Arveži, v Ločah, v Rogatci in v Slov. Bistrici. Dne 25. februvarija v Šoštanji.