»j- e re-it«. TO- ro- tz 01 l Amerik an ski Slovenec Atterionn Is Spirit; Foreign In Language Only ■"•»t advertising medium to reach a quarter million oluvoniaai in the United States. Bates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best; Element of Americanized Slovenians It covers News and Contains Matters uf Special Importance to Them Kot Found Klwjwhere ŠTEVILKA 62. JOLIET, ILLINOIS. 28, JUNIJA 1918, LETNIK XXVII. Američani se bijejo kakor mladi levi. 1.200 Nemcev usmrtili, ranili ali ujeli ob zavzetju važne nemške postojanke. avstrijski poraz ob piavi. Italijani še zasledujejo sovražnika, čigar izgube naraščajo. b ntf ino IVO K nI, da lt» 111 tisti /d >m aH za. te im oo, iše u Ti te True translation filed with the postmaster at Jolet, 111, on June 27, 1918, as required by the act of October6,1917. Avstrijci poraženi ob Piavi. Washington, D. C, 24. jun. — Avstrijske izgube med umikanjem prek ' reke Piave so obsegale "grozno šte-v'lo" usmrčenih vojakov, več nega 40,000 ujetnikov in ogromno množino vojnega plena, pravi poročilo gen. Dia-*a> italijanskega poveljnika, ki je bilo orzojavljeno iz Rima nocoj italijanskemu poslaništvu. Včeraj smo dobili veliko zmago,"' Pravi poročil gen. Diaza. "Vsled t skrajnega pritiska po naših četah in n«Prestanega streljanja od strani topništva in zrakoplovcev se je sovražnik, 1 se je obupno oklepal osem dni za ^no groznih izgub desnega brega reke . ave> začel v noči 23. t. m. umikati na evi breg pod našim strašnim strelja-nJem. Umikal se je ves dan, pod zaščito Ročnih oddelkov s trojnimi puškami ln zadnjih straž, ki so bile po trdo-Vfatnem odporu z uspehom premaga- PO pritisku naših čet, katere so za-Je]e Montello in prodirale prek cele P'avske linije, izvzemši kratek odsek P" Musilu, kejr se boj nadaljuje. . 'Do sedaj je bil preštetih 40,000 u-Jetnikov in ogromen znesek vojnega Plena. h t, ,^rozno število avstrijskih trupel Pokriva tla ter priča o nesrečni hrab- A rost' 'n strašnim porazu sovražnikovem." menda ni bilo mnogo uplenjenih, ker je povodenj zabranjevala Avstrijcem prevoz mnogih velikih topov v njih prednje postojanke. Zapadni breg je očiščen. Na vsem raztegu fronte od Montel-la do morja so bili Avstrijci prepodeni z zapadnega brega reke Piave, izvzemši na majhni točki blizu San Dona di Piave. Tam obdržujejoše majhno pred-mostje. Italijani so prodirali od starega vodotoka reke Piave blizu točke, kjer je izliv v morje, in pritiskali naprej, dokler niso po zadnjih poročilih dospeli do novega vodotoka. Blizu središča fronte je laška konjiča prekoračila reko na mnogih mestih med Montellom in Zensonom. I ue translation filed with the postmaster at Jolet, 111, on June 27, ;1918, *s required by the act of October 6,1917. 45,000 Avstrijcev ujetih. London, 24. jun. — Italijansko pohištvo je nocoj reklo, da uradna po-^ocila, prejeta iz Rima, postavljajo evilo ujetih Avstrijcev do opoldne es na 45,000, ^Poročajo, da je mnogo drugih zarobljenih čet sovražnikovih zajetih Past in je pričakovati, da število jetnikov zelo naraste, ko bodo ugo- jene vse Podrobnosti o bitki. Italijani prekoračili reko. k^talijan' so prekoračili Piavo na ka-1 f?Wiu v"" mestim v tesnem zasledovali ' Hon"-ZeČCga sovražnika. Italijansko ražn'StV° je baje obkoliI° mnoge sov-^i oddelke na vzhodnem delu. šek i -C ,zal°8e P«šek, strojnih pu-živil je sovražnik opustil. Topov True translation filed with the post master at Jolet, 111, on June 27, 1918, as required by the act of October 6,1917. Avstrijske izgube se večajo. Rim, 25. jun. — Čete generala Diaza zopet obvladujejo reko Piavo, vsaj ob zapadnem bregu, s katerega so bile zadnje avstrijske čete prepodene. Vsaka ura prinaša nadaljnih poročil o groznih izgubah, ki jih je utrpel sovražnik na mrtvih, ranjencih in ujetnikih, ki jih cenijo nekateri na 200,000 mož, dočim narašča plen v vojnih zalogah v ogromna razmera. Med tem1 so avstrijske cesarske zlomljene armade dalje nego kdaj od svojega cilja, ko so izgubile vso zemljo, pridobljeno v sedanji ofenzivi na jugu, in bile ponekod pognane prek svojih prejšnjih linij. Konjiča prekoračila Piavo. Dočim ni bilo nobenega uradnčga naznanila glede zasledovanja prek reke Piave, naznanjajo brzojavke iz bojnega pasa, da jo je konjiča prekoračila na gotovih točkah in nastopa vzhodno od reke, nadlegujoč umikajočega se in demoraliziranega sovražnika. Iz Dunaja prihaja priznava, ad patrole na konjih pritiskajo avstrijske zadnje straže. Dejstvo, da je hudomušma Piava, danes skoro suha, jutri besneč gorski hudournik, zopet začela naraščati, spravlja Italijane v zasl dovanje Avstrijcev baje v zadrego. Pontonski mostovi, narejeni prek reke, so bili od-plavljeni, je rečeno. Morda se umaknejo do Livenze. Ničesar ni prišlo doslej v javnost, ali bodo Avstrijci poskušali postaviti se v bran na vzhodnem bregu reke Piave, ali se umikajo deset milj dalje vzhodno do Livenze rajši, nego da bi drzno poskusili bitko in bili še hujše poraženi na svojem sedanjem svetu. Sovražnik izgubil 200,000 mož. Pariz, 25. jun. — Avstrijske izgube znašajo skupaj 200,000 mož, kakor poroča milanski "Secolo." Gotove sovražnikove divizije so izgubile dve tretjine svojega moštva. Brzojavka "Matinu" iz Turina pravi, da je poraz Avstrijcev popoln, in da je Piava odnesla mnogo Avstrijskih mrtvecev. Italijanska kon'ji^a^ je pristavljeno, je prodrla onkraj vzhodnega brega reke. Francoski časopisi še nadalje pozdravljajo italijansko zmago. Upanje izražajo, da se bo gen. Diaz okoristil z demoralizacijo sovražnikovo in ne omejil na krajevne boje, ampak drzno udaril v ofenzivo in izpremenil avstrijsko umikanje prek Piave v odločilno zmago. Mnogi časopisi so radovedni, ali pošljejo Nemci pomoč Avstrijcem od zapadne fronte. "L' Momme Libre'' misli, da je tako dejanje komaj verjetno, ker sta cesar Viljem in von Hindenbur prepričana, da ne moreta dobiti odločitve, razen na fronti od Švice do morja. True translation filed with the postmaster at Jolet, 111, on June 27, jl918, as required by the act of October6,1917. Niso pričakovali poraza. Washington, D. C, 25. jun. — U-radna brzojavka iz Rima pravi danes, da so Avstrijci v polnem umikanju in da kažejo listi, odvzeti ujetnikom, da Avstrija niti mislila ni na možnost poraza in je obljubila svojim vojakom, da bo ta ofenziva zadnji udarec, ki spravi Italijo iz vojne. True translation filed with th« postmaster at Jolet, 111, on June 27, 1918, at required by the act of October 6,1917. Število ujetnikov. Italijanski gjavni vojni stan, 25. jun. (Po Associated Press.) — Z včerajšnjim ujetjem od 2,000 do 3,000 neprijateljev so italijanske čete med svojo protiofenzivo ujele skupaj približno 18,000 mož. (Gen. Diaz je bil naveden te dni kot poročajo, da je število ujetnikov 40,000.) True translation filed with th* pott- master at Jolet, 111, on June 27, 1918, •s required by the act of October 6,1917. Lahi prodirajo v gorah. London, 26. jun. — Italijani so pridobili važen uspeh v ■svoji severni pro-tiofenzivi, kakor danes poročajo iz zanesljivega vira. V odseku Monte Grappa, jugozapad-no od Monte Asolone, so prodrli miljo daleč. Ta uspeh je bil važen ne toliko zaradi izvršenega napredka, nego zato, ker je okrepil italijansko linijo proti protinapadu, ki ga utegnejo Avstrijci poskusiti v gorah. True translation filed with the postmaster at Jolet, 111., on June 27,vl918, as required by the act of October6.1917 ZAPADNA FRONTA. True translation filed with the postmaster at Jolet, 111, on June 27, 1J918, as required by the act of October6,1917. Američani zopet zmagali. Z ameriškimi četami ob Mami, 24 jun. (Po Associated Press.) — Ameriške čte na marnski fronti so snoči A. VI fUC trans!a"«" <»e kj" S° - aIiiranC' obupno branili he^kemu topništvu dolgo časa ^ \ ^ ***** ^ Vitanju. Več nego štiri tone bomb smo spustili na zrako-višča v okrožju reke Aisne. ubežniki iz armade se ga udeležujejo in v gotovih delih dežele oborožujejo ti moški roparske tolpe. V Budimpešti se vrši revolucijonarna stavka. Živilski položaj še slab. Živilski položaj v Avstriji se ni iz-bolšal in poročevalec pravi, da ni neverjetno, da vkljub pomoči iz Nemčije vsa dežela počasi umira za lakoto. Po govoricah v Bernu marširajo nemške čete na Češko, da zopet napravijo red. Prag je baje brez kruha, mesa in krompirja, in Galicija je skoro brez vsake hiane. Seydler noče službe. Baron von Seydler, avstrijski prvi minister, je naznanil v ponedeljek, da je odklonil povabilo cesarja Karla za sestavo novega kabineta, po brzojavki iz Curiha na ^Exchange Telegraph Co. Prvega ministra sklep je bil naznanjen v seji kronskega syeta na Dunaju, v kateri so razpravljali živilski položaj, ki je bil enodušno pripoznan kot kritičen. Cesar Karel je naznanil, da se je osebno obrnil na cesarja Viljema v zvezi s tem položajem. Prvi minister von Seydler je predlagal kot svojega naslednika g. Bahn hausa, smatrajoč ga za moža, ki bi bil sposoben zbrati večino v parlamentu mad prehodno dobo. Cesar Karel je nato povabil g. Bahn-haur.a, naj prične pogajanja z raznimi strankami na podlagi sklicanja zbornice, z omenjenim programom za nje no poslovanje. True translation filed with the postmaster at Jolet, 111., on June 27, 1918. as required by the act of October6,1917. Američani ujeli 264 Nemcev. Pariz, 26. jun. — Število Nemcev, ki -o jih Američani ujeli v svojem bojevanju v Belleauški hosti, je bi!o264, po nocojšnjem naznanilu vojnega u-rada. True translation filed with the postmaster at Jolet, 111, on June 27, 1918, as required by the act of October6,1917. Porazili 1,200 Nemcev. Ameriška fronto ob marni, 26. jun. Opoldne. — Ameriške čete so pridobile sijajno zmago in zavzele važno nemško utrdbo južno od vasi Torcy, severozapadno od Chateau Thierry. Po sedem urnem ljutem bojevanju in spopadanju od moža do moža so naši vojaki premaRali krdelo 1,200 Nemcev. Z malo izjemami bo bili vsi Nemci usmrčeni, ranjeni ali ujeti. Dosedaj dovednih ujetnikov je skupaj 250, vštevši štiri častnike. Med te niso všteti nemški ranjenci, ki jih je bilo dovednih nad sto. Ujetniki »e vedno prihajajo. Petdefet strojnih pušek je bilo uplenjenih. SENAT ODOBRIL SLOVANSKO LEGIJO, Sestavljena bo iz Jugoslovanov, Čeho-Slovakov in Rusinov, ki bivajo v Zdr. Državah. starost za vojaški nabor. Vojni tajnik Baker proti razširjenju vojaškonaborne starosti. NAZNANILO CENJ. NAROČNIKOM! Začenši s 1. julijem 1918 stopi v ve ljavo novo poštna postava za razpoši jjanje listov po pošti. Dozdaj smo plačevali po lc poštnine na vsak funt. Od 1. julija pa bomo morali plačevati po novi lestvici. Za liste, ki bodo poslani naročnikom v bližnjih mestih bomo plačali od poklrug do 2c od funta, a za liste, katere bomo pošiljali v bolj oddaljene naselbine, pa se bo moralo plačati do 3c od funta. Predgledavši naš imenik izprevidimo ca nas bo stala poštnnina od lista od 2 do 3 krat več kot dosedaj. Cene papirju, barvi, črkam in raznim drugim stvarem se je v zadnjih par letih podvojila in celo potrojila. Isto-tal-o plača uslužbencev, katerih čedalje bolj primanjkuje. Tako stane ena ir.daja lista dvakrat več, kakor je stala pred par leti. Vse to nas je primoralo da smo sklenili ceno na listu povišati od $2 na $2.50 na leto s 1. julijem 1918. Radovoljno smo prenašali vse tež-koče ki.-šo se kopičile na že itak težko breme. Zdaj pa pride še povišanje poštnine. In teh 25 procent povišanja na naročnini bo morda pokrilovsajdo-datne stroške pri poštnini. Od 1. julija 1918 bo naročnina na "A. S." Za celo leto.................$2.50 Za pol leta.................. l.jSO Za tri mesece................ 1.00 Prosimo naše cenj. naročnike, da to uvažujejo pri ponovitvi naročnine. Vsakdo lahko plača list pred 1. julijem po sedanji ceni, ako se podviza, nikom za dosedanjo naklonjenost Zahvaljujoči se našim cenj. starim naročnikom za dosedanjo naklonjeno-1, prosimo, da priporočajo naš list tudi svojim znancem in prijateljem v svoji okolici. Z velespoštovanjem Uprava "A. S." True translation filed with the post« master at Jolet, 111, on June 27, 1918, fcs required by the act of October 6,1917. "Slovanska legija." Washington, D. C, 25. jun. — Senat daiies odobril organizacijo prostovoljne "SlovansKe'Tegije" v Zdruzemh Državah za službo na fronti, sestavljena iz članov zatiranih plemen v Avstriji in Nemčiji. Popravek, ki določa to legijo, a izključuje Poljake, ker je organizirana na Francoskem poljska armada, je senat enoglasno dodal predlogi za armadno dovolitev v znesku $12,000,000,000. Popravek za organiziranje "Slovanske legije" je čakal rešitve pred senatom danes, ko je zadnji zopet začel razpravljati predlogo o dovolitvi $12,-000,000,000. Popravek, kakor je bil končno sprejet, določa sestavo Slovanske legije iz Jugoslovanov, Čeho-Slovakov tn Rusinov. Vežbanje panameriških čet v Združenih Državah je tudi določeno v popravku, ki tudi dovoljuje vežbanje britanskih, kanadskih, italijanskih in francoskih oddelkov v Združenih Državah. Predsednik je pooblaščen, poslati Slovansko legija, ki bi utegnila šteti do 500,000 mož, na katerokoli "bojno polje" proti "skupnemu sovražniku". Popravek je namenoma izražen tako, da dovoljuje poslatev Slovanske legije v Sibirijo kot del amerikih čet, ki 'se pošljejo prek Pacifika, če se g. Wilson vda pozivom za posredovanje v prepoditev Nemcev iz Rusije, . True translation filed with the postmaster at Jolet, 111, on June 27, 1918, as required by the act of October 6,1917. Razprava o naborni starosti. Washington, D. C, 26. jun. — K«f predsednik Wilson in vojni tajnik Baker z vsem vladnim vplivom nasprotujeta pde-rlogu, prorokujejo dema-kratski voditelji nocoj poraz amend-menta ali povpravka v senatu, ki določa razširjenje vojaškega nabora na moške od 20 do 40 let stare, vštevši. Tajnik Baker, zastopajoč vrhovnega poveljnika, in gen. March, štabni načelnik, sta priporočala odr eku vojaške stvari, naj odloži razpravo o razširjenju naborne starosti do jeseni, ko bo vojni department, ki zbira podatke o narodni vojaški moči, zmožen naznaniti, koliko vojakov je mogoče prepeljati prek morja in v koliko bo treba razširiti vojaški nabor, da se doseže število zahtevanih vojakov. Vojaki jedo slamo. Italijanski glavni vojni stan, 25. jun. (Zakesnelo.) — Uradna preiskava črnega kruha, ki ga jedo avstrijski vojaki, kateri se udeležijo sedanje kampanje, je pokazalo 32 odstotkov ovsene moke, a ostanek je zmletek lesnih vlaken, slame, sena in drugih nespozni-nih primesi. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 26. jun. — O nedeljski šolski veselici je napisal Rev. J. Plez-nil:, naš g. kaplan, sldeče poročilo: Veselica naše šolske mladine se je zvršila zadnjo nedeljo popoldne v Or pheum Theatru v popolno zadovolj nost vseh, kateri se zanimajo za take stvari. Občinstvo je malone skoraj napolnilo največje gledališče v mestu. Bilo je pričujočih tudi veliko število drugorodcev. Med povabljenimi gosti so bili tudi Rev. John S. Finn župnik cerkve sv. Marka v Chicagi, Rev P. McGee, župnik cerkve sv, Jožefa v Manhattan, 111., Rev. H. J Van Pelt od cerkve presvetega Srca Joliet, 111. in Rev. Edward D. Lough-ry od cerkve sv. Marije v Jolietu Tudi alumni trgovskega tečaja (srv. Jožefa so se korporativno zbrali \ svoji loži. Ravno tako so imele svo jo ložo članice Marijine Dekliške Družbe in Društva sv. Genovefe in Dekliške Družbe sv. Neže. Zabava se je začela s pesmijo The Merry Mountain Horn, katero je pel cel zbor šolskih otrok. Isti zbor je pel tudi pesem Illinois Schools. Krasno petje je navdušilo vsakogar. Naravnost pa so nas ačarali mali pomorščaki. Četudi izbrani iz najmanjših razredov, so vendar proizvajali svoje vaje z vojaško pravilnostjo in dostojnostjo. Kot pravi fantje so tu di lepo peli in žvižgali. Ljubeznjiv je bil prizor "Te Boogie Man". Ig ralo je veliko število najmanjših, nekatere še ne sedem let starih, deklic, katere pa so bile vse neustrašene. Igrale so prav dovršeno do bro. — Sledil je prizor deklet v spevu "Sveto mesto" — The Holy City — kar je prevedel v slovenščino Mr. Philip Gorup. —Igra "Tom Playfair" je povzeta po treh najznamenitejših knjigah Rev. Francis J. Finn, S. J., namreč "Tom Playfair1", ''Percy Wynn" in "Harry Dee". Te tri knjige so vzor vseh knjig o visokošolskem življenju in želeti je, da ne bi bilo otroka, ki bi zapuščal šolo sv. Jožefa in ne bi bil bral teh knjig. Seveda je težavno spraviti vsebino treh knjig v malo igro in še težje je igro dobro igrati. Zal, da so bili igralci tako tihi, da jih nismo čuli. Izgovarjava je bila tudi preveč enoglasna in prehitra. Nikakor pa se ne da o-ceniti te igre brez pohvale, katero zasluži Tom Playfair — Tom Bučar. — Sledile so različhe patrijotič-ne ■slike, kakor se ponavljajo doma in v Evropi. Videli smo vojake s pu-iškami, pomorščake, bolniške strež,-nice in vojaško bolnico. Slišali smo tudi pesem "Pred bitko", katero je prestavil blagopok9jni Rev. F. S. Šu-steišič. — Sledilo je slovo. V imenu graduantov se je Albin Juričič zahvalil vsem, kateri so se trudili z njiho-vovzgojo. — Nato je stopil na oder Rev. John Plevnik s kratko zahvalo graduantom samim, starišem in onim, katere se največ trudijo, a najmanj zahvale prejmejo, čč. šolskim sesti am.. Razdelil je potem Palmerje-ve diplome sledečim otrokom: Francis Zelko, Mary Zelko, Elizabeth Znidaršič, Alice Judnič Mary Stefa-nich, Anna Lopartz, Mary Lopartz, Mary Stukel, Anna Jaklič, Francis Bregar, Catherine Gasperič, Rose škof, Mary Nemgar, Emma Konte, Dorothy Uršič in Mary Kuzma. Diplome, ker so dovršili osmi razred so prejeli: John Avsec, Joseph Puncar, Thomas Bučar, Leo Postelanczyk, Alexander Jakubczyk, John Želko, Anthony Kramarich, Michael Liko-vič, Aloysius Zlogar, Joseph štublar, Edward Mutz, Francis Spelič, Francis Martinčič, Francis Ramuta, William Russ, Clara Želko, Johanna Ne-luanich, Vida Zalar, Gertrude Brun-•skole, Catherine Marentič, Pauline Slapničar in Anna Bučar. Trgovski tečaj sta dovršila in prejela diplomo: Albin Juričič in Josephine Pleše. O-sem jih je dobilo diplomo v strojepisju, kateri so pravilno napisali 41) besed v eni minuti; ti so: Albin Juričič, Martin Kambič, Joseph Puncar, Viila Zalar, Josephine Pleše, Clara Zelko, Elizabeth Mutz in Anna Planine. Rev. John Plpvnik je prejel lep šopek od Albin Juričiča in povabil na oder Rev. J. S. Finn-a, kateri je navdušeno govoril o Ameriki in kaj razumemo pot tem imenom, kaj je ne samo telo, ampak duša Amerike. Po spevu "The Star Spangled Banner" je zagrinjalo padlo. — Poroki. Danec (v sreJo) dopoldne so bili poročeni v naši cerkvi sv. Jožefa sledeči: G. Joseph Papič in gdčna. Anna Benedik, ter g. Stanley Golič in gčna. Mary Golobič. Bilo srečno! — Naši bolniki. Rev. J. Plaznik nam poroča: V bolnišnici sv. Jožefa -e nahajata rojak Leo Ivnik, ki je bil operiran v petek, in Mrs. Mary Čop, ki jo je njena krava na paši precej poikouovala, vendar ne nevarno. — Doma se zdravijo: Rojak Ri-hard Ritnianič, 913 N. Scott St., ki je že dalje časa bolehen. — G. in ga. Peter Lukanič, N. Chicago St., sta v velikih skrbeh, ker sta jima nevarno zboleli hčerki Annie, 12 let stara in Margaret, 9 let. — Vsem tem želi-moskorajšnje okrevanje. — Gospa Mary Mahkovec, soproga g. Johna Mahkovca, Jackson St., se nahaja že nad teden dni na počitnicah v slovenski farmarski naselbini Wil-lard, Wis., kjer so ji znane mnoge družine, kakor Česnikova, Korevče va itd. Gospa se počuti tamkaj prav dobro, ker jo povsod gostoljubno sprejemajo, kakor piše svojemu soprogu. — Naši študentje so odšli na farme na delo, da izpolnijo željo naše vlade ki je priporočala vsem dijakom delo na farmah med počitnicami. In si cer so naši srednješolski študentje na farmah pri mestu Des Plaines, 111., a naši teologi nafarmah pri Li berty Will, 111., v bližini Fox Laka, kjer bo po sedanji vojni zgrajeno novo duhovno semenišče. — G. Anton Verščaj, 1111 North Chicago St., rojen v starodavnem Črnomlju, je znan kot rodoljuben Slovenec in navdušen ameriški patri-jot. Svoj patrijotizem je zopet poka zal s tem, da je pred svojo hišo postavil 30 čevljev visok drog iz jeklene cevi, na katerem bo vihrala zvezdnata zastava vsak dan, dokler se ne vrneta iz Stric-Samove službe njego va 'sina Anton in john. Sin Anton, star 26 let, je šel med vojake dne 30. aprila 1917 in se nahaja sedaj v Panami; sin John, star 20 let, je v vojaški službi izza dne 10. maja 1917 in od lanskega leta "overthere", nekje na Francoskem, kjer pomaga loviti kajzerja. Oba fanta sta šla med vojake kot radovoljnika ali prostovoljca, ker sta kakor oče velika pa-trijota. Doma pri starših je še sin Frank, 22 let star, ki pa tudi vedno poje in žvižga samo "over there", tako da se njegovi sestri kar bojita, da še njega izgubita. Le potolažite se: vsi se povrnejo, če Bog da, kot možje in junaki! Slavni dan 4. julija se bilža. A-meriška zastava bo letos plapolola ponosno kakor še nikdar poprej. Vsi svobodoljubni narodi na svetu jo bodo pozdravljali. Veliki narodni praznik ameriški bo letos pomenil tako-rekoč dan neodvisnosti združenih držav sveta. Obhajan bo kot svet dan svobode na Francoskem, v Italiji na Japonskem in v vseh manjših deželah, ki so zvezane z Ameriko v veliki vojni. In seveda še bolj na Angleškem, v deželi, katera jeprovzročila proglas neodvisnosti. A z največjo svečanostjo bo letos obhajan slavni Četrti v Ameriki ^ami. Državljan/ in prebivalci skoro vseh narodnosti na svetu, ki so našle varno pribežališče v tej deželi, se pripravljajo, da bodo obhajali veliki dan kot ameriški, državljani ali vsaj Američani po duhu. In tako tudi Slovensi. — Posebn slovenski voz bo v velikanski pocestni paradi, ki se bo vršila dne 4. julija v Jolietu. O tem več prihodnjič. — Med slovenskimi fanti, ki odidejo jutri (četrtek v vojaška vežbali-šča, i-o tudi sledeči: Ambrožič I., Bavdek Louis, Cesar Frank, Cesar Mihael, Drassler Frank, Konda Martin. Legan Frank, Papež John, Stau-dohar Michael in dr. —Imenitno odhodnico v čast g. Franku Drasslerju, ki odide v taborišče kot korporal, ker se je nekaj mesecev že vežbal v zrakoplovnem oddelku, so priredili njegovi prijatelji snoči v stanovanju g. Jos. Zalarja, 602 N. Hickory St. Med gosti sta bila poleg odličnih domačinov tudi g. Willy Kompare in njegova sestra učiteljica iz South Chicaga, 111. — Rockdalsko pevsko društvo "Planinski Raj" priredi svoj piknik v hosti za Rockdalom dne 30. junija. — Hrvatski piknik bo v Tlieiler-jevem parku dne 4. julija. — Slov. Izob. in I'odp. Dr. "Triglav" priredi velik piknik v nedljo, dne 7. julija, na farmi g. Fr. Zakraj-ška za Dellwood parkom. Vstopnina za moške $1.25. Dame proste. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limou«ine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. 1 Adv. Dne 8. junija je v tukajšnji bolnišnici za večno v Gospodu zaspal nadvse priljubljeni mladenič George Veselič. Bolehal je približno 6 mesecav. Zdravja si je iskal pri mnogih zdravnikih, toda vse zastonj. Poslednjič se je podal v bolnišnico s trdnim u-panjem, da si pridobi zaželjeno zdravje nazaj, toda nesrečna bolezen jeti-ka, katero si je nakopal pri delu, ga je spravila v prerani grob v najlepši dobi mladeniškega življenja, 26 let. Pograb se je vršil 11. junija iz hiše žalosti v slovensko cerkev, kjer je naš prečastiti g. John C. Mertel daroval črno sv. mašo zadušnico za njegovo blago dušo. Pokopali smo ga na pokopališču Matere Božje v Sharps-burgu, in sedaj počiva tik svojega dne 26. feb. t. 1. umrlega ujca, katerega je v življenju nadvse ljubil. Naš nepozabni George se je rodil leta 1892. v vasi Marindol, Adlešičke fare. V to deželo je prišel pred 10 leti in sicer v Indiana Harbor, Ind., potem se je preselil v Pittsburgh k svojim sorodnikom, katerim se je tako priljubil, da ga bojo težko pozabi li. V stari domovini je zapustil oče ta in mater ter več bratov in sester, če so oni še živi Bog ve. Dne 1. februarja lansko leto je u-mrl tukaj pokojnikov bratranec, ki v stari domovini zapušča stariše in ženo z dvema otrokama. Mi smo takoj po pogrebu sporočili o smrti njih sina, oziroma moža, ter jim poslali tola žilno pismo. Pretečeni teden smo med drugimi novicami iz stare domovine čitali, da sta Ivan in Ana Veselič imela zlato poroko, ter da njih otroki vsi živijo. Oni še ni sedaj ne vejo o smrti svojega sina, dasiravno že počiva leto in pol v hladnem grobu. Res so žalostne razmere med nami Slovenci, kateri imamo svoje drage onkraj morja, pa ne vemo, če •so živi ali mrtvi. Bolj žalostno pa je, če umrje v tej deželi oče ali mož go katerega imajo domači vse zaupanje in njim ni znano nič o smrti. K sklepu teh žalostnih vrstic pozdravljam vse naročnike nam priljubljenega "A. S." Našemu nepozabnemu Juriju nja sveti večna luč! Videli se bodemo nad zvezdami, to vse kar ti želi. Sorodnik. la Vaš list ima mnogo prijateljev v našem mestu. Edina želja je, da bi list petkove številke prihajal na sobote namesto ponedeljke, ker naročniki imajo največ prostega časa v nedeljo za čitati. Priporočal Vam bi, da bi list en dan preje pošiljali, pa bode prav za vse. Pozdrav rojakom širom Amerike! Našim šolarjem želim zopetno svidenje na odru. A. S. zastopnik. PARADA SLOVENSKO AMERIKANSKE PA-TRIJOTIČNE ZVEZE V PITTS-BURGHU, PA. Pittsburgh, P«., 21. jun.— G. urednik "A. S."! Več dopisov smo čitali iz naše na-elbine v Vašem listu. Največ jih je bilo žalostne vsebine. Zalibog, da nimam tudi jaz nič veselega sporočati, ampak žalostno vest Pittsburgh, Pa., 24. junija 1981. — Cenjeno uredništvo "A. S."! Blagovolite mi odstopiti nekoliko prostora v Vašem listu. Včeraj 23. junija so šolski otroti tukajšnje slovenske šole vprizorili več lepih iger. Vsak, kateri je opazoval naše malčke, se je začudil, da se -morejo naučiti tako umetnih iger. Naše častite šolske sestre So se v resnici trudile, toda njih trud ni bil zastonj. Tukajšnji Slovenci moramo biti iz srca hvaležni šolskim sestram, kakor tudi našemu skrbnemu g. župniku Rev. John C. Mertel-u, ker nam je sezidal krasno prostorno šolo. Toda sedaj je že pretesna. Spominjam se časa, ko je naš č. g. župnik naznanil faranom, da je potrebno postaviti novo šolo, kajti stara šolo ni odgovarjala potrebam. Takrat je nastal "fight" v fari. Večina župljanov je bila proti temu prekoristneniu načrtu g. župnika. Ker je naš duhovni voditelj spoznal, da ne bi nikoli bilo šole, če bi on čakal, da vsak faran v to privoli, začel je s težkim in napornim delom, ne oziraje se na nasprotne stranke in napade. Dane> se je že marsikateri nasprotnik skesal, kajti kratka pri-hodnjost je pokazala, da je g. župnik imel prav. Vzelo bi preveč prostora, če bi pisal obširnejše o celi igri. Povem le, da so vsi šolarji rešiK svoje uloge. Največjo pozornost med udeleženci je privlekla gospica Dekleva, hčerka našega rojaka g. Antona Dekleva. Ona je namreč igrala ulogo ukradene deklice, katero je ciganka ukradla. Ker je bil pretečeni tedn konec šolskega leta, so nekateri dečki inde-klice dobili diplome. Zal, da ne vem men vseli. Omenim le: Frank Cvetica, Ano iStampehar in M. Adlešič, ti so mi poznani, ker njih stariši -o marljivi čitatelji in dolgoletni naročniki Amcrikanskega Slovenca. N'ato je nastopil naš g. župnik ter v lepih besedah priporočal starišem. la naj tudi na domu učijo svoje otroke — slovenščine. Omenil je tudi kake sitnosti in težave imajo šolske sestre z nekaterimi otroci. Pred zaključkom igre so še zapeli otroci pesem "Hej Slovenci." Dasiravno je pro-1 orna dvorana K. S. Doma. je odmeval po vsej dvorani vflas iz nežnih grl naših malčkov. Udeležba je bila od strani občinstva precej velika in vsak, kateri je opazoval te umetnosti šolskih otrok, se je z vsem zadovoljstvom vračal domov. Ker se iy prodavalo nikakih vstopnic, so otroci sami naredili prostovoljno kolekto, katera se je dobro obne-la. Mladi Golobič, sinček našega rojaka John Golobica, je sam nabral $60.00 Danes pa imajo šolarji svoj letni piknik, katerega so težko pričakovali. Da jim ne bode manjkalo popa in ice creania, za to skrbijo naši gostilničarji in trgovci. Včerajšnji dan je bil zelo ugoden za zastopnika Vašega lista. Nabral je 22 naročnikov. To je dober dokaz, Rojaki v Pittsburghu in okolici. Centralni odbor S. A. P. Z. je pri svoji seji dne 18. t. m. sklenil prireditev veliko parado v prilog nakupovanja vojno-varevalnih znamk, katera se ima vršiti v nedeljo dne 30. junija ob 1 uri popoldno. Zbirališče bode v Kranjsko Slovenskem Domu na 57th in Butler ulici, kjer se bode po paradi vršil tudi velik shod, na katerem bodo nastopili kongresni poslanci in vladni zastopniki. Odbor je sklenil prirediti to parado na izrecno zahtevo mnogo-ti, da se bodejo naši rojaki tudi v obilnem številu vdeležili te izredne slavno-sti. Tem potom apeliramo tudi na vsa društva, ki so zastopana v central-nemod boru S. A. P. Z., da se korporativno vdeležijo parade in sicer s zastavami. Obenem vabimo tudi vse Slovence, ki morebiti nrso pri ni jed-nem društvu, da prisostvujejo slavno-sti. Na tem shodu se bodo tudi kupi' le in razdelile svojnovarčevalne znamke, in vsi tisti, ki do tedaj še niso izročili denarja svojim zastopnikom morajo biti navzoči in imeti svoj denar pripravljen. Ker bode to nekaka patrijotična manifestacija je pričakovati obilne v-deležbe od strani naših rojakov. Oso-bito pittsburških Slovencev je dolžnost, da prisostvujejo, kajti na ta način bodemo pokazali v koliko simpati-ziramo s našo vlado in kako daleč smo pripravljeni pomagati naši novi domovini v boju za zmago demokracije nad avtokracijo. S patrijotičnim pozdravom, Nick Povše, zapisnikar. Važna poslanica g. H . Hoover j a, Združenih Držav živilskega upravitelja. UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION. United States Food Administration Washington, D. C. Washington, D. C., May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po predložitvi dejstev vsakim potrebnim prošnjam za zmanjšanje použivanja hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo. Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno 154 funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3% funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni sladkor se mora hraniti v to svrho. Ali položaj glede pšenice je najres-nejši v živilskem zalaganju aliirskega sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov v aliirskih deželah, se mora naše použivanje pšenice v Združenih Državah do prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitka. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej krizi Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno I prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpravica, ne žrtev. Vsi sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, ki opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deleža, nego tisti, ki sedijo med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajškov zahtevajo mnoga gospodinjstva v velikih mestnih središčih že pripravljen živilski delež, kar je pekarski stalni Victory-hleb. Nadalje moramo neprestano paziti na posebne zahteve otrok in onemoglih ljudi. Da zadostimo položaju v inozemstvu in preprečimo resno trpljenje doma, je neobhodno potrebno, da se vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščine, zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelkov vsake vrste do prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnoge organizacije in nekatere občine že sklenile, slediti ta načrt Upati je, da boste naznanili to svoj« organizaciji in svoji občini, priporoču-joč tistim, ki jim okoliščine dovoljujejo, da se nam pridružijo in zavzamejo to stališče. HERBERT HOOVER- JUGOSLOVANSKI ODSEK PRI AMERIŠKI VLADI. (Od Jugosl. Časn. Urada, Washington, D. C.) Vlada Združenih Držav je imenovala g. Petra Mladineo upraviteljem Jugoslovanskega Odseka v Odboru za Ob-veščenje Javnosti (Committee in Public Information). G. Mladinec je svojo službo že nastopil. Posli, ki so se v tem Odboru nanašali na jugoslovanska vprašanja, so se rešili posred-" ni mpotoni, a od sedaj naprej ne samo, da je osnovan Jugoslovanski Odsek, temveč mu je bil tudi imenovan za načelnika imenovani Jugoslovan. G. Petr Mladineo je bil imenovan na priporočilo Jugoslovanskega Narodnega Sveta, s katerim ima tudi v bodoče ostati v naožjih stiskih v vseh svojih poslih, je rodom z Brača v Dalmaciji. a prebiva že mnogo let v Ameriki, kjer se je pačal s trgovinskimi posil, po večini v državi Texas. G. Mladinec je odličen in vnet Hrvat, a on je tudi z vso dušo za jugoslovansko idejo svobode in združenja ter v tem smislu tudi i-kreno deloval, kjerkoli se je znašel v Ameriki med svojimi rojaki. Mi smo'prepričani, da bo g. Mladinec svojo mesto in službo iz-polnoval v popolno zadovoljstvo ameriške vlade in v korist celokupnega našega naroda in mu k imenovanju prisrčno častitamo. O tej priliki opozarjamo vse Slovence Hrvate in Srbe v Združenih Državah, da se ▼ vseh poslih, ki se nanašajo, oziroma so v zvezi z vlado Združ. Držav, imajo obračati naravnost na g. Petra Mladineo, Manager Jugoslav Bu reau. Committee on Public Information, Washington, D. C. — To se tiče tudi vseh društev in organizacij. Kdor si zna pomagati. "Ali je Brown pravzaprav znorel?! V njegpvein stanovanju gori v prav vr.eh prostorih plin, dasi je beli dan!' "O lisjaka! Jutri še vrne s potovanja njegova žena; to je oplahtal, da seli zvečer vedno doma in se bavi n svojimi knjigami. Da pa ne zapazi na računu za plin, da ni bil zvečer nikdar doma, je pustil vse plinove svetilke v svoji liiši od včeraj neprestano goreče." b a a si si a ii ii si si ii ii n a a a m a a n a m a a a a a a is 11 a a s e si a s n s ® m ® ®_____ g I ••llf/ArfcYi.l^'rT^TTW 8 ffl Aluminum Kuhinjsko POSODJE se bo vam dopadlo in spoznali boste, da je najboljie. V njjem se ne nabira strup in je tako čisto kot steklo. Tudi se ne oi čipejo in ne poka zunaj ne znotraj. Poehner&Dilltnati I i 417*423 Cass Street Phone 119 Joliet, Illinois g 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleski Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. Vljudnež. "Ali ve gospa, kateri si rešil življenje, tudi tvoje ime?" "Seveda; koj spodaj v vodi sem se predstavil." Zmota v računu. Krojač: "Preneumnol Sedaj ne izhajam z robo, katero mi je izrfoči! rentnik Bticek za svojo obleko, in mislil sem, da ostane še za hlače moje-Tovariš: "To je vendar komaj 1110-mu dečku!" goče! Kako se kde more tako zara-čuniti?" Krojač: "I, no, hlače sem naprej napravili" i DOBRO ZOBOVJE *** je vsakdanja potreba in v našemvuradu popravljamo zobe. Ker ima m0 vebno dovolj posla zato ne pohajkujemo in raiu-namo le za delo zmern« cene, Izderemo zeb® brez bolečin. PREIŠČEMO ZASTONJ BURROWS A 'Arcy Bldg. Odprto vMki dan xve£«r in ob nodoljah do poldno. Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, H1- L TEDENSKI PREGLED JUGOSLOVANSKEGA ČASNIKARSKEGA URADA h "BI WASHINGTON. T m a Priprave za proslavo ameriške neodvisnost in svobode, ki se bo vršila dne 4. julija v Washingtonu, so v polnem teku. To bo veličastna manifestacija za svobodo vsega sveta in zato je po trebno, da Jugoslovani pokažejo, da dobro umevajo pomen svobode in da razumevajo pomen ameriške naklonje nosti in pomoči, ki nam bo omogočila doseči svobodo v svoji lastni jugoslovanski državi. ♦ * « Dvesto ameriških deklet iz najuglednejših ameriških rodbin bo sodelovalo pri jugoslovanski skupini ter plesalo jugoslovanski ples "kolo". Med njimi je hčerka ameriškega vojnega tajnika. Soprogavojnega tajnika, Mr. Bakerja pa bo pela par jugoslovanskih narodnih pesmi. * * * Ker bo središče vseh proslav 4. julija v Washingtonu, pred zavezniškimi zastopniki, pred ameriško vlado in pred predsednikom Wilsonom, je po-trbeno, da Jugoslovani pretežno manifestirajo v Washingtonu, kamor naj pridejo v narodnih nošah in moški v sokolskih krojih po možnosti. Prikazovala >se bo tudi slavnost jugoslovanske žetve, voz z dvojno uprego velikih volov, žanjice, itd.,kot simbol Jugoslovanov, ki so po večini kmetski narod, ki ljubi svojo grudo. * * t Pred vojno nas niso poznali mnogo Pred širnim svetom, ker smo se zatajevali. Sedaj imamo priložnost, da se prikažemo s svojimi motivi, narodnimi nošami in žetvijo, ter pred vsem svojimi krasnimi narodnimi pesmami, ki s° priznane kot najlepše po svoji vsebini, pomenu in krasoti melodije. Naj tudi ameriško ljudstvo spozna, da narod, ki ima tako lepe pesmi, ne more ln ne sme izmreti. Te pesmi so vzdržale moralo Jugoslovanov v najhuj-s'h časih njihove zgodovine in te pesmi bodo vodile Jugoslovane v lepšo bodočnost in svobodo. * » * Graška "Tagespost" je glasilo štajerskih Nemcev, ki so od nekdaj hoteli kar čez noč ponemčiti vse, kar je bilo slovanskega. Ta dedni sovražnik Slovencev in vseh Jugoslovanov, je naenkrat spoznal, da slovenski politiki nadkriljujejo nemške ter se z žalostjo vprašuje, kaj bo z Nemci na jugu, ako dobe Jugoslovani svojo lastno državo. * * ♦ Dne 19. aprila t. 1. piše ta list o ži-lavosti Slovencev in njihovi spretnosti v narodenm delu. "Tagespošti" je strašno zal, da je sarajevski umor upozoril na Jugoslovane ves svet, ki ni prej zanje vedel, vsled česar so mogli Nemci ■svobodno gaziti po pravicah Slovencev ■n ostalih Jugoslovanov, Hrvatov in Srbov. * * * Med drugim pravi ta list, da razu-nievajo Slovenci pod rešitvijo jugoslovanskega vprašanja popolno zadostitev svojih želja. Vse njihove izjave gredo za tem ter so v tes smislu. VSE NJIHOVO DELO GRE ZA I-STIM CILJEM, ZA KATERIM TEZE JUGOSLOVANI, KI SO V NE-PRIJATELJSKIH DEŽELAH, MED KATERIM! SE NAHAJAJO DR. VOŠNJAK, DRŽAVNI POSLANEC *>R. GREGORIN IZ TRSTA (oba ^"^Jugoslovanskega Odbora) IN * » * Ker je avstrijskim Nemcem Jugoslovanski Odbor tako napoti in ker ga t° .1 v domovini odobravajo, potem VQJe z"amenJe. da je njegovo delo pra-~~ m t0 delo gre za osvobojenjem Jugoslovanov in združenje v eno J»mo svobodno in demokratično dr- ®v°. v kateri bo ljudstvo vrhovni glavar in sodnik » * » staV tei" Članku "Tagespošta" po " avstrijski navadi povdarja raz- od- .lgoslovanov in da se ne sme v C®njevati nevarnost te jugoslo-___ gonje, ki jo vodijo Slovenci stva Zaradi vpliva " 'nozem- 1 ♦ » * sov,. L-1389 Se je vršila bitka »a Ko-zoZ\ Je. VrgIa Srbc za več Sto let «CiV SMnj°f: Turki so takrat Pre" turL , • kl so ,sami zadrževali ni nJ;°rdC' da SO se drugi "ver-viiati t ",0gli m0d tem ,nirno raz" naravi , 80 "voji-hunski Srbe , t0 ,zkor'ščali ter napadli hi" so°MalS-eVCra- Kak°r dancs' so Strani u tU(,i Pretl «to»«=tji na „ijc knvice' zahrbnosti in tin- Kosovski dan, ki je* zakrivil sto-ni dan /?°St Za Vse J««oslovane, moa," o081.'' tC-'"več "a» proslave s,le »jene zmage nad .su- rovo silo. Predsednik Wilson je o priliki te proslave pisal tajniku Ameriškega Rdečega Križa, Dr. Axsonu da popolnoma umeje pomen tega Kosovskega dne za Jugoslovane, ki teže za svobodo in neodvisnostjo. Na Kosovski dan so se vršile maše zadu-šnice za kosovske junake in za uresničenje jugoslovanske svobode in u-jedinjenja v cerkvah vseh veroivpo- vedanj po širni Ameriki. * * * Slovenski socijalni demokrati, organizirani v organizaciji "Bodočnost" v Ljubljani, so praznovali prvi majnik. O tej priliki je rekel glavni govornik Kopač, da bi Nemški inter-nacijonalci lahko preprečili vojno, če bi ostali zvesti svojim načelom, ter lojalni načelu bratstva narodov. Slovenski 'socijalisti v domovini smatrajo nemški nacijonalni šovinizem krivičnim in nopravičnim, toda odobravajo vse težnje Jugoslovanov za svobodo. * * * Zahteva združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v svojo lastno državo je popolnoma naravna", po mnenju Kopača, vodje slovenskih železničarjev. "V tem pogledu se naše želje popolnoma strinjajo z onimi, ki jih imajo jugoslovanske meščanske in kmetske stranke... Jugoslovanski socijalni demokrati ne bodo izdajice 'svojega naroda." — Tako je gavoril Kopač v Ljubljani dne 1. maja t. 1. in navzoči možje in žene so mu navdušeno ploskali. Njihovi sodrugi v Ameriki mislijo čisto drugače. » * ♦ Jugoslovanscki shodi v domovini danes niso kar tako. Imajo spremstvo iz častne straže... Namreč po shodu so čakale v reservi cele stotnije vojaštva ki bi imelo zadušiti morebitne izbruhe, ki so danes med Slovenci na dnevnem redu. Ob cesti, kjer se je vršil obhod, pa je bilo mnogo stražnikov, vojakov in žan-darjev. * * * Jugoslovanski Odbor je postal danes že velika sila v mednarodni politiki Nekaka zunanje predstavništvo Jugoslovanov, ki še vedno ječe pod Itiretro-ogrskim in nemškim jarmom. To vedo tudi rojaki v domovini in to vedo tudi naši sovražniki Nemci ter avstrijska vlada. » • * Iz pisanja starokrajskih listov, se razvidi, da se v veliki meri zanašajo na delovanje Jugoslovanskega Odbora in zasluženih mož, ki v tem Odboru delujejo. Omenjajo dr. Vošnjako, državnega poslanca, dr. Gregorina iz Trsta ter druge. Ker se avstrijska vlada tega preveč boji, zahtevajo od Slovencev, da bi nastopili proti dr. Ante Trumbič, predsedniku Jugoslovanskega Odbora kar pa rojaki doma odločno odklanjajo, češ, da ima avstrijska vlada dovolj plačanih špi-jonov, ki pobijajo argumente Jugoslovanskega Odbora v inozemstvu. * * * Ljubljanski "Slovenski Narod" od 20. aprila t. 1. piše, da bi slovenski kmetje zapodili z zborovanj vsakega takega svojega poslanca, ki bi hotel obsojati delovanje rojakov v inozemstvu, ki razmišljajo o boljši bodočnosti rojakov v domovini, posebno še, ako jim avstrijska vlada ne da po-popolnoma dobrih zagotovil in arati-cij, da se bo jugoslovansko vprašanje takoj rešilo v lastni jugoslovanski državi. » * * "Slovenski Narod" zaključuje članek: — "DAJTE NAM JUGOSLOVANSKO DRŽAVO IN NE POZIVAJTE NAS,DA POBIJAMO PRAVE BORITELJE ZA NJO." * * * Kaj bi rekli rojaki v domovini, če bi vedeli za delovanje Slovenskega Republičanskega Združenja,, oziroma voditeljev, te organizacije, ki razven imena nima na sebi nič republikanskega. Ti voditelji blatijo Srbijo in povzdigujejo Bulgarijo. — To je čisto v smislu avstrijske vlade. Oni blatijo Jugoslovanski Odbor, ki ga odbravajo rojaki v domovini. — Tudi to je voda na mlin c. kr. avstrijske vlade. Oni povdarjajo, pišejo in na shodih govore, o razlikah med Slovenci, Srbi in Hrvati, vodijo seperatistično politiko. — Prav tako kakor "Grazer Tagespost", avstrijski vladni zastopniki in c. kr. žandarji. Oni mnogo govore, malo delajo in do danes nimajo zabeležiti še nobenega drugega uspeha, kakor potvor-jenje Masajjpkove izjave, itd., ter nekaj Slovencev ki so radi pomanjkanja pravih informacij raje verjeli ljudem, ki so pred kratkinv svarili Slovence pred organiriranjem v protiav-strijski "Slovenski Ligi", češ, da bo do kaznovani, kakor da bi se sami prepričali o ogromnem delu, ki ga je napravil Jugoslovanski Odbor tekom vojne v korist vseli Jugoslovanov - Ali ne bi Avstrija plačala tega (s suhim zlatom?! * * * Takozvani "republikanski" listi v Chicagi so dvignili pred kratkim velikanski šum, da je češki prvak, revo-lucijonar in rodoljub, prof. Masaryk, za SRZ. Kakor smo čitali v Cle-velandski Ameriki od 17. junija, je resnica povsem drugačna Masaryk je rekel: JAZ IN JUGOSLOVANSKI ODBOR SVA ENO TER I-STO. JUGOSLOVANSKI ODBOR DELA Z MENOJ, JAZ PA Z NJIM. Eeden brez drugega nemoremo biti. Ali vsi skupaj zmagamo, ali pa propademo. Največji NARODNI ZLOČIN BI BIL, V TEM ČASU NAROD RAZDVAJATI!"-- '* * * In na vprašanje, kaj misli o Re-publičanskem Združenju, je odvrnil prof. Masaryk: "TO ZDRUŽENJE JE NA NAPAČNI POTI IN SE MORA OBSOJATI. DANES NIKAKOR IN POD NOBENIMIPOGO-JI NI VPAŠANJE O VLADNI O-BLIKI BODOČE DRŽAVE, ALI BO REPUBLIKA ALI KRALJEVINA, AMPAK VPRAŠANJE JE, DA VSI SLOVANI SKUPAJ POBIJEMO AVSTRIJO. KO SE TO ZGODI, BOMO IMELI VOLITVE IN TU BO NAROD ODLOČIL." « * » Mož svetovnega imena kakor je Čeh Masaryk, ki je osivel v politiki, kojega so nasprotniki in prijatelji upoštevali, je pač popolnoma poučen o delovanju Jugoslovanskega Odbora in priznanje tega moža je mnogo vredno, posebno v očigled falsifikatu čicaških "republikancev", kojim so osebne koristi na stroške naroda ter negotove ideje ruskih boljševikov več, kakor pa poraz nemškega militarizma ter varnost lastnega naroda, iz katerega so vzrastli. * ♦ » Ljudje, ki se vračajo iz Rusije, poročajo, da je komaj deset odstotkov Rusov na strani boljševikov, ki pa se obdržavajo na krmilu zato, ker so oboroženi. Trocki in Lenin, ki sta postala taka ljubljenca slovenskih "lepublikancev" se pogajata z nemško vlado za izročitev 20.000 čeških in jugoslovanskih revolucionarjev, koje bi Avstro-Ogrska in Nemčija radi obesili. Hvala Bogu, da so ti revolu-cinarji oboroženi, zato jih Avstrija in Nemčija ne bosta obešali, Trocki in Lenin pa ne izročila. » * * Iz Rusije prihaja mnogo vesti, ki si nasprotujejo. V zadnjem času pa se sliši glesneje in glasneje, da se vzdigujejo ruski kmetje, ki tvorijo 85 do 90 odstotkov ruskega naroda, ki po krivdi boljševikov, od Nemčije plačanih anarhistov, strašno trpe, tako od svojih lastnih rojakov, kakor od strani prodirajočih nemških čet. Huda je bila lekcija, ki so se je naučili Rusi, a upanje je veliko, da bo ruski narod še vstal in še posegel aktivno v borbo proti nemški avto-kraciji, ki dosledno ne drži nobene pogodbe. * * * Svoboda in svoboda — je razlika Eno je dizorganiziran anarhizem, ki vlada danes v 'Rusiji, drugo pa je svoboda, ki organizira in ustvarja. Slovenci v domqyini to dobro razumevajo inobsojajo v "Slovencu" in "Slovenskem Narodu" ruske bolj-ševike, ki so krivi, da se bo vojna še nadaljevala. * * * Učimo se od iskušenj drugih. Modrasa ne boste odvadili pikati, dokler mu ne izruvate strupenih zob in Nemčija z Avstrijo vred ne bo dovolila svobode malim narodom, dokler ne bosta premagani na bojišču. 11111 11 ® I- ČETVORICA. m L (Spisal Andreanov.) II IS isaissii ® ® b®®®i (Konec.) "O, da bi se jaz peljal kdaj tako!" je vzdihnil deček, ki je slonel ob Ve-ričinih kolenih in se zbudil iz kratkih sanj, ki so ga bile nesle na lahkih perutih le za trenutek na gladke sani in ga je že bliskovo peljal brzi konjiček mimo lepih hiš in palač skozi široko mestno ulico... A bile so le sanje in misli! "In jaz s teboj, Danica in mamica in —" je odrezala pri zadnji besedi in pretreslo jo je... Elvira je videla boječe oči, ko so se ozrla na njo, in čutila je vse... "Da, tudi jaz... jaz!..." je skoraj vpila Danica, hitela k bratcu in se splazila Verici v naročje. Elvira je bila opravljena pri kuhanju in pospravljanju, zdajpazdaj postala in se zamislila, ker je morala gledati vse to, in nehotoma je kdaj izgovorila besedo sama pri sebi, ki jo je slišala in razumela le Verica. Da, srečna ni bila, ko bi le misli ne bilo, da ne bi imela le med otroci teh misli, ki se ji zagrizujejo v dušo. Pa vendar so trenutki v življenju, ko je človek miren in srečen. In tudi ona je zaživela in uživala med svojo deco take trenutke, ki pa so kratki, v veselju in sreči... Pri oknu je bila trojica Elvirina in njihove mlade, nedolžne oči so se veselo kopale v čisti sreči, v sreči, ki jo objema le živo hrepenenje, ki jo vidijo le njihovi oči, ki se ustvarpjajo iz vsega vse v neskončni lepoti in meri. Elvira jih je razumela, čutila in videla je ono srečo živega hrepenenja..« Srečna je zdaj bila med njimi in mirna... Daljna, v otroških dušah zasajena sreča je združila mlado trojico, ustvarila je živ kip in vanj izlila nackončno hrepennje... Sveta roka umetnosti! Gorje mu, kdor ga oskruni, proklet naj bode! "Ah, Boričck!" je začela Verica. "Ti še ne veš, kaj vse ima svet.,In kako je velik ta svet!" "Kako je velik?" je radovedno vprašala Danica. "Velik, velik je, neizmerno velik, kakor je veliko modro nebo"... Tako ji je razlagala Verfica in ji kazala z rokami in z očmi. Boriček pa se je čudil. "Verica, kaj pa ima vse svet?" bi rad on vedel. "Mnogo mnogo...Če bi ti pravila tri cele dni in noči, ne bi končala. In kaj jaz vem, kaj je še na svetu! Koliko je lepih igrač, zlatih in srebrnih, koliko lepih podobic in čednih oblekic! Kje so lepe palače in daljni, visoki gradovi s svetlimi sobami, ki kar bleščijo in žarijo čistega zlata in srebra... In tam daleč je globoko morje, po katerem se zibajo veseli ribiči v svojih čolnih in hitijo brze ladje kakor bele ustve mimo obmorskih vasi in mest. Pa tudi mali dečki imajo svoje barkice, v katerih se vozijo svojimi prevodniki v mirnih tihih valovili ob bregu gor in dol dol in gor"... "Jej, Če bi kdaj imel tudi jaz kdaj takole barkico!" si je zaželel Boriček. "Če je vilik veter," je nadaljevala Verica, "nastanejo visoki, peneči valovi, premtajo barko zdaj sem, zdaj tja, jo visoko vzdignejo ter jo treščijo ob breg med ostro skalovje. Barka se razbije in vsi, ki so v njej se ž njo potopijo v globočino morja, ki je njihov grob"... "Jaz ne bi se peljala na taki barki," je menila Danica in v oči ji je silil že strah pred razburjenim morjem. "Pa tudi lepe reči se godijo po svetu," je pripovedovala Verica. "Iz ene-gak raja imamo veselo pripovedko, iz drugega lepo pravljico in iz tretjega dolgo povest. Med temi so resne, polne misli in žalostne"... je naštevalo dekletce in njene oči so iskale materinih... Elvira jih je že čutila; saj je pogledovala na svojo trojico polno hrepenenja, saj je poslušala Verico, z njimi je mislila in hrepenela.. . Bila je uemtnica živega kipa, ki ga je smela le gledati in ga razumela... Mirna je bila, isto tiho veslje je bilo v njenem obrazu, isti tenki in lahki smeh ji je krožil na žametnomehkih ustnih, isto daljno srečo so gledale njene črne oči in se nasajale v njej z Verico, Boričkom in Danico... Zlati trenutek zasanjane sreče!... Tiho je postalo v kuhinji, ko je u-molknila Verica. Mučen je bil ta na-kratni mir in globoka tišina. Elvira pa ni mogla dalje skrivati svoje prevelike sreče, vzdihnila je: "Otroci moji!" ... — in jih že poljubovala z največjo ljubeznijo na svojih prsih.. . "Mamica!"... je bila Veričina ljubezen in se ji je oklenila okoli belega vratu. "Čuj, mamica!" ji je hitel praviti Boriček. "Verica reče, da se godi na svetu mnogo, mnogo, lepega, in veselega, resnega in žalostnega... Reci ji, mamica, naj nam kaj pove, pravljico naj pove... povest!"... je prosil, ker je vedel, da zna Verica brati ter ve marsikaj. "Pa boš poslušala tudi ti mamica?" se je hitro oglasila Danica. "Da, bom —," je pritrdila Elvira. "Torej začni, Verica!" 'Kaj?" je vprašalo dekletce. "Pravljico ali pa povestico," je določil debeloličasti Boriček. "Povem vam povestico, ki sem jo včeraj brala v oni lepi mladinski knjigi, v "Angelčku"," je bila misel Veričina. "Tebi sem jo že kazala, kajne, Boriček?" "Lepe podobice so v njej, veš, Danica!" se je pohvalil dečko. "Poslušajte! Povestica je " O lepi Fiori." Bližalo se je poldneva in na široki ulici je bilo v največjem življenju. V ozki in mračni kuhinji je čepela čet-vorica ob nizkem, tesnem oknu; družila jih je ena misel, ki jih je nesla v daljne kraje, ki jim je slikala in jim v njih oživljala tuje in čudne obraze, o katerih bi jim zdaj pravila Verica, a vsakemu po svoje... Vzdignila jih je iz sedanjosti in jih postavljala v preteklost. "Tudi ti poslušaj, mamica!" jo je opomnila Danica. "Bom — dete moje"... jo je zadovoljila. Elvira je gledala pri okencu na ulico, a ni videla v njej onega življenja, ni videla onih težkih misli, črnih mrtvih ptic, raztegnjenih v belem snegu... Mirna je bila med svojo trojico, zdaj so bile njihove misli tudi njene misli; isti lahki smeh zadovo-Ijnosti in napetosti se je igral okoli njenih usten kakor Boričku in Danici, ki sta zrla Verici z napolodprtimi usti naravnost v oči in se nista genila. Glo-(Nadaljevanje na S. strani.) Barvajte zdaj! Naše cene so zmerne in blago najbol-še Imamo vseh vrst za barvanje hiše zunaj in znotraj, za pod stene in strop, istotako za pohištvo. Imamo tudi vse vrste olja in varniša, kakor tudi čopiče in želez-nino. Pennuto Brcs. 808 Collins St. Joliet, Illinois Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Hrbtobol je bolezen, kateri se kaj rade pridružijo že druge bolezni. V obče nastane hrbtobol vsled kake ne-rednosti na ledicah, ali v mehurju in se zahteva pri tem takojšne pozornosti in dobrega zdravila. V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo S everas Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuščanju vode in pri otrocih, ki močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov života. Cena 75c in $1.25. Na prodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Predajem vse vrste URE in ZLATNINO. Prim eni dobite Tuko reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodaj om umo jamče-no blago. Popravljam ▼ae vrate amerikanske in ttarokraj-•ke ure in zlatnino za ▼•ako delo jmiin SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vai koita 20 od »to ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N Hickory St. JOLIET, ILL Oči pregledamo Naočnike priredimo Smith & McGuire JEWELERS AND OPTICIONS 320 Yan Buren St, Joliet D'ARCY BUILDING gifiiiififfisfiiiyiis »sis® yfiiisfisifis] K ic i />--1 91 Homewood Coal g & Yard & M MIKAN, MANAGER M ill MM Premog _ ter drva in kurivo ffi 1624 Nicholson St., Joliet, 111. If; PHONE 1797W LC BKBffiUSi fflKSK aSfiSffiaKHiRS 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski papir po 10c roll in več. Barva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najboljše ščetke. JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na lodiM« aH vložite tožbo zoper koga, ali hočete I«-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker s mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od a—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovora. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, lile. ANTON STRA2IINIX, 1219 Summit Street, Joliet, IlliaoU. Karpenter ln Kontraktor. Stavim in poprarljam hiie in draga poslopja. Predno oddate kontnkl ali delo, vprašajte za moje cm«. V»e delo jamSim. The "Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli i najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrit-nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi se bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...Gostilničar... 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. N. W. TELEFON 1257. Wise & Zupančič 200 Jackson St JOLIET, ILL8. Chicago tel. 3399. gostilničarja TINO, ŽGANJE IN SMODKE. SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce ▼ Ameriki ter glasilo Družbe sr. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Amerijka Tiskovna Družba Inkorp. L 1899. » lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. K)0. Naročnina: Za Združene države na lete.....|2.00 Za Združene države za pol \eta.|1.00 Za Evropo na leto...............13.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne poiiljatve naj M pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 30. junija Nedelja Spomin Pavla ap. 1. julija Pond. Teobalu, puš. 2. " Torek Obiskovanje M. D. 3. " Sreda Helijodor, škof 4. " Cetr. Urh. šk. Berta dev. 5. " Petek Ciril in Metod. 6. " Sob. Izdalja, prerok. ŠESTA NEDELJA PO BINKO-ŠTIH. Čudež, o katerem nam pripoveduje današnji evetigalij, je eden izmed največjih, katere je storil Gospod. Priča temu čudežu niso bili le apostoli in mala peščica ljudi, marveč priča je bila na tisoče brfoječa množica ljudstva, katero je Jezus nasitil z majhnim številom kruhov tako, da tega čudeža ni mogel nihče tajiti. Mngo pa ie dandanes kristjanov in morda si tudi ti med njimi, ljubi bravec, ki se več krat povprašuješ: "Kako jevendar to da -e dandanes ne gode več čudeži?"— Vzrok tega vprašanja je pri nekaterih radovednost, pri drugih pa pomanjkanje vere, kakor bi hoteli reči: Čudežem, o katerih pripovedujejo avengelij ne moremo verovati. Ko bi jih videli z lastnimi rokami, tedaj bi verovali. Odgovoriti ti hočem danes, dragi bravec, na /vprašanje, zakaj se dandanes ne gode več čudeži. Marsikdo stavi to vprašanje, ker je neveden ali pa malo veren. Dobro si moramo namreč zapomniti, da čudeži niso edini nagib k veri; Poleg čudežev je nagib k veri: spolnitev preokb, razširjenje krščanstva kljub vsim zaprekam, junaštvo tnučenikov, nepre-nagljivost sv. verkve kljub vsim preganjanjem skozi dolgih 1900 let. Ker 'se verkev v prvih časih krščanstva ni mogla še sklicevati na nekatere izmed teh nagibov n. pr. na nepremagljioost in razširjenje, zato je bilo treba, da so se godili čudeži bolj pogosto. Nasprotno pa tudi to dejstvo, da čudeži dandanes niso več tako pogosti prav nič ne govori zoper božanstvo naše sv. vere. Kaj pa je sploh čudež? Gotovo veš, na je čudež nenavaden dogodek, katerega ne moremo pripisovati naravnim močeni, teniuč samemu Bogu. Bog je stvarnik narave in njenih moči, če je pa stvarnik je On gotovo tudi bolj mogocen'kakor narava; On torej lahko spremeni naravne zakone. Tih zaž-nih spremeb pa Bog gotovo ne dela tja v en dan, marveč le iz najvažnejših razlogov n. pr,. v potrdilo njegovih sv. resnic. Ako pa so te resnice že sicer podprte, tedaj čudeži niso veš tako potrebni. Kdor bi za vsako malenkost zahteval čudež, da bi delal krivico božji narodnosti in bi bil podoben hudobnemu Herodu, ki je od Jezusa za kratkočasje zahteval čudež. — Ko bi bil Jezus pred Herodom napravil čudež, bi ga ta čudež morda rešil smrti; vendar Jezici tega ni hotel storiti. Vzemimi tudi, da bi se dandanes ne godili več čudeži, so vendar od Jezusa storjeni čudeži popolnoma zgodovinsko dokazani in nam vsled tega pričajo, da je Jezus res Bog, da je njegov nauk res božji nauk. Do danes nam veda še ne more razložiti, kako je mogoče ozdraviti slepca s tem, da ga le dotakneš z roko, ali pa kako je mogoče ozdraviti mrtvoudnega s tem, da mu rečeš: "stani!" ali pa kako je mogoče k življenju obuditi mrliča. Take in enake čudeže je Jezus delal in vsi čudeži so dokaz njegovega bažanstva. Gotovo je torej, da so se čudeži res godili in nihče jih ne more tajiti, razun tistega, ki trdi, da so čudeži sploh nemo goči. Pripoznati pa mora takčlovek vsled svoje trditve, po besdah sv. Av guština, vsaj en čudež in ta je, da je svet brez čudežev veroval. Svet je bil namreč hudo, hudo spačen in k hude mu nagnjen, dobro je komaj po imenu poznal, vladale so strasti in hrepene nje po vživanju. In glej! prišlo je dvanajst priprostih, neučenih, vbogih mož iz zaničevanja Judeje in oznanje-vali so doslej nepoznano vero, ki je vkazovalo krositi strasti in lastno ljubezen, zapovedovala pa je ljubiti vse celo sovražnike. Kaj pa je storil svet? spreobrnil se je. — Gotovo pa gani tolikanj mikal nauk, ki je preteževane reči zapovedoval, prepričali so ga marveč čudeži. Čudeži so bili torej v prvih časih krščanstva neobhodno potrebni. Kaj pa dandanes? Res je in verovati moramo, da >so čudeži še dandanes mogoči in da se v sv. cerkvi še vedno gode. To nam pričata zgodovina in življenje svetnikov. Kdor noče verovati v čudeže naj gre v Lurd na Francosko. Znano pa ti je tudi, da prišteje sv. oče skoraj vsako leto katerega mej blažene ali pa celo med svetniki. Da se pa to zgodi se zahtevajo vsaj trije pravi čudeži. I„' celo drugoverci pripoznajo, da je cerkev pri preiskavi takih čudežev jako natančna. Gotovo je tedaj, da se čudeži še vedno gode. Zakaj pa bi se tudi neg odili? Saj nas vera u|čr da je Bog nespremenljiv. "Jaz sem Gospod in se ne spremenim" je rekel Bog sam po preroku Malahiju. Bog jo torej današnji tak, kakoršen je bil pred 1000 leti, kakršen je bil od večnosti. Bog je torej tudi zdej še in bo ostal celo večnost vsemogočni in vedno bo mogel čudežede lati. Res pa je, kakor je bilo že rečeno, da se čudeži primeroma ne gode več tako pogosto kakor nekdaj. Sv. Gregor Veliki pravi: Doher vrtnar večkrat zaliva majhno drevesce ko pa to doraste v mogočno drevo, je zalivanje nepotrebno, ker si drevo sa-so s svojimi koreninami lahko dobi iz zemlje potrebne vlažnosti. Tako je Pravi sv. učenik, tudi pri sv. verkvi' Ko Je bila cerkev še šibka in slabotno drevesce, je je nebeški vrtnar zalival s cudezi, ko je pa dorastlo v mogočno košato drevo, ji ni več tega zalivanja treba, ker ima sama iz sebe dosti dokazov, dosti moči. Kaj pa bi tudi bilo, ko bi se čudeži vedno zgodili? Zgubili bi vso veljavo Vedno se gode čudeži v naravi. Poglej, slabotno majhno zrnce, položi jc pa v zemljo in zrastlo bo iz tega zrna košato drevo. Poglej lepo vrejene zvezde, vsaka hodi svojo pot, brešte-v.lne so sicer, a vendar so vse v najlepšem redu. Poglej človeka, da, poglej najmanjšino žival in videl boš na "jej mnogo čudovitega. Glej vse to je delo božje vsemogočnosti, vse to je cudez in vendar ljudje zavoljo tega Hoga le malo slavijo. Zakaj to? Zato ker je vse to, akoravno velik čudež, vsakdanja stvar in vsel tega se nam vse to kar ni čudno ne zdi. Ko bi se pravi čudeži pregosto godili, bi ljudje tudi njim le malo verjeli in le Preradi bi jih pre2irall. Pogostj dezi l„ bili torej hudobnim v še večje Pogubljenje, pravični pa bi imeli manj zaslug. Zato blagoslavlja naš Gospod Kristus tiste, ki niso videli čudežev in so vendar verovali, rekoč "Blagor jim, kateri niso videli in so verovali." REV. J. P. Ameriški dan neodvisnotnnjiigoslovani. PROSLAVA V WASHINGTONU. — POZIV JUGOSLOVANSKEGA SVETA IN PODODBORA ZA SVEČANOST. — SOKOLI IN PEVCI, SKUPAJ! V VRSTE VSISLOVENCI, HRVATI IN SRBI! Washigton, D. C, 6. junjal918. Jugoslovanski Narodni Svet in Jugoslovanski Pododbor za proslavo a-meriškega dneva neodvisnosti sta razposlala vsem srbskim, hrvatskim in 'slovenskim pevskim društvom sledeči poziv: "Dne 4. julija t. 1. se bo proslavil v Washingtonu z nenavadnim sijajem ameriški dan neodvisnosti. Kakor še nikdar poprej bodo sodelovali pri tej proslavi vsi narodi in narodnosti, ki jim je načelo svobode in ideal svobode resnici pri srcu. Nedavna prokla-macija predsednika Wilsona, v kateri izraža svojo radost, da se bodo tega dne zbrali vsi demokratski narodi pri skupni proslavi, daje tej svečanosti zgodovinski značaj ter moralnon alaga vsem, da vsi pridejo pod prapor velike braniteljice svobode in ljudskih pravic. Toda Jugoslovane ne veže samo ta razlog, ali razlog njihove prirojene privrženosti napram Združenim državam, da sodelujejo pri proslavi. Ravno letos je njihova dolžnost stotera. Ker letos oni ne stopajo nič več kot sužnji, ki prosijo milosti ter milostnega upoštevanja, temveč kot ponosni, samoza vestni in priznani zavezniki Združenih držav v borbi za osvobojenje človeštva od tujega jarma. Izjava državnega tajnika Lansinga, s katero izraža vlada Združenih držav živo simpatijo z narodnimi aspiracijami Jugoslovanov, ter znamenite resolucije kangresnika Jamesa in senatorja Smitha v poslanski zbornici in v senatu Združenih držav, v katerih se zaključuje, "da bodo narodno osvobojenje in zdrujenjef tako samo živo simpatijo, temveč tudi zasluženo pomoč v njihovi borbi za narodna osvobojenje in združenje, tako da bodot udi oni, stopivši v kolo svobodnih narodov branitelji in solastniki miru, ki bo zajamčil vsem narodom pravico do življenja, svobode in razvit-ka", so tako silen poziv, da bi Jugoslovani hote zanemarili dolžnost svoje silne in dalekosežne afirmacije, ako nt bi z vsemi silami pomogli, da bo proslava dne 4. julija tudi s stališča Jugoslovanov najveličastnejša, kar jih je kdaj Amerika doživela. Ker bo proslava v Washingtonu, v prisotnosti predsednika in vlade Združenih držav, kakor tudi zastopnikov vseh zavezniških držav središče vseh ameriških proslav, je velike potrebe, da Jugoslovani pretežno manifestirajo v Washingtonu. Vsled tega je po-trbno, da se naša kulturna društva zberejo dne 4. julija v Washingtonu. Posebno se to nanaša na slovenska, hrvatska in srbska pevska in sokolska društva. Pevska društva morajo biti pripravljena, da po pomožnosti pridejo v narodnih nošah in da sestavijo svoj program izključno iz narodnih pesem, a da se pripravijo tudi za skupno pevanje jugoslovanskih in ameriških himn. Sokolska društva bi morala naravno prit v svojih sokolskih krojih. — Pomen te svečanosti se mora v splošnem smatrati z istega pogleda, kakor kak naš vsepevski ali vsesokol-ski zlet. Na podlagi gori navedenega Vas prosimo, da takoj podvzamete hitre korake in da zagotovite prihod Vašega društva v čim večjem številu v Washington in da tako doprinesete k našemu uspehu." Ako kako pevsko ali sokolsko društvo ni prejelo gornjega poziva, se je zgodilo to samo nehote in po pomoti. Naj torej ta javni poziv služi isti svr-hi za vse slučajne izostake, koji naj se nam ne zamerijo. Nihče ni zapostavljen. Vsi so enako dragi in dobrodošli. Vsa pisma in vprašanja, ki se nanašajo na svečanost in sodelovanje pri svečanosti, naj se pošljejo na načelnika Jugoslovanskega pododbora za proslavo, g. Srdjan Tuciča, 932 Southern Building, Washington, D. C. Čas je kratek. — Hitite s prijavami! POTREBA ZA ZDRAVJE. Vsakdanja izpraznitev črev je potreba za zdravje. V slučaju zapečanosti ostanejo hrane v črevesu 72-96 ur, kar povzroči poslabšanje zdravja. Posebno zdaj poleti morate svoja čreva ohraniti delavna. In čista ostanejo, če boste uživali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo deluje čudovito. Brez zapeke boste, brez glavoboli, razdražljivosti, splošne slabosti itd. V lekarnah. Cena $1.10. — Tri-nerjev Antiputrin je izvrsten antiseptičen lek za zunanjo rabo. Poskusite ga kot gigralo, ustno izpiralo, za čiščenje ran itd. 60c in $1.15. — Za revma-tizem. nevralgijo, izvine, otekline itd. je Trinerjev Liniment najboljše zdravilo. 35 in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 57c. — Joseph Triner Company, 1333 — 1343 S. Ashland Ave, Chicago, 111. —Adv. javko in pripomnila: "Klali bomo danes prešiča, pridi gotovo!" Smola. Slikar: "Jaz ne pridem iz smole vun! ; Če slabo slikam, nič ne prodam, če pa kaj dobrega naredim, mi pa zarubijo!" Iz previdnosti. Posestniku Klobasarju je umrl na-gloma oče; vsled tega je oddal za svojega nečaka v mesto sledečo brzojavko: "Oče umrl, pogreb jutri, pridi takoj." Mlada Klobasarica je prečitala brzo- Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, k* kor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrta . Ako vam manjka denarja, vam ja* preskrbim posojilo. Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska tvrdka Frank Gram 1100 N. Broadway, Joliet, Illinoki Chicago Phone 4635. neki podedovanj dolgovni terjatvi, in silva" (gozd); Delaware izjave svoje ime do lorda de la Ware, guvernerja virginskiga. Virginija je dobila svoje ime v čast "deviški kraljici" Elizabeti; Carolina je dobila svoje ime v čast Karlal, kakor Georgia svoje v čast Jurija (Georga) II.; Louisiana, poprej fiajicska kolonija, je bila imenovana v čast Ludoviku XIV. Mississippi >e pravi v natehez-jezi-kti "oče rek"; Kansas je tudi indijanska beseda in pomen ja "kadeča tse vo-vo"; Arkansas ima samo francosko predponko are, ki pomenja tok, zaradi mnogih ovinkov reke. Tudi Tennessee je indijanska be-eda, zaznamba za "reko z velikim ovinkom"; iz indi-janščine izvira tudi beseda Kentucky, od "kain-tuk ae", kar označi ob rečnem izvirku Ohio je oznamenilo rodu Pawnee za "deročo reko". Maryland je spe t imenovana po soprogi kralja Karla I, Henrijeti Mariji. Indijanska so nadalje imena Michigan iz Mi-ka-ke-na. kar znači sak ali ribjo past; Wisconsin zaznamba za "deročo reko"; Missori pomenja "u-mazana", kar se nanaša na kalno reko, Iowa naznamlja v jeziku domačinov "močno čepico", in Mi-ne-so-ta se pravi "oblačna voda"; Indiana je imenovana kajpada po Indijancih, Illinois je sestavljenka iz "Illini"', indijansfre besede za "ljudstvo' in francoske končnice "ois" torej skup zaznamujoč nekako ljudsko ali narodno pleme. Montana se pravi gorata; Alabama se izvaja baje iz grščine in pomenja "deželo miru"; Colorado se pravi po špansko "temnabarvna" nanašajoč se na gorovje; Florida izvira iz šparoske besede "florido" kar pomenja cvetličnat. estič, prerivanje. Ogibaj se gneč. Čemu vzdihavati sosedovo vročino? Osmič, spanje. Spavaj na hladnem. Sobe so bile iznajdene za zimsko potrebo. Nekaterniki lahko spe pod drevesi preddurjih, nekateri na strehah. Tri ure po solnčnein zahodu je streha hladnejša nego soba in tlak je hladnejši nego preddurje. Devetič, jeza. Nikdar se ne jezi nad vremenom. Če misliš vroče, ti postane vroče. Ostani hladnokrven in pozabi, česar ne moreš izpremeniti. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str, Joliet, Illinois. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY. pr.rc'iia in sanja... Rešiti jih more le do"18 c>a,rovnica. k' j'h je dala to uso 'epa Fiora- Vedno je igrala najdič-z zlatom pre-in z zlato krono na a® sbssb s h ® aa®®®® ■ r--, m H| RAZNOTEROSTI. |B ■ >--1 ■ IIIIIIB1IBIBI99 Aurora, 111.:John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan ;j V.i:. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich Ely, Mina.: Jo*. J. PctKil ' i, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich, Gilbert, Minn.: Angela Pregled Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere«. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lorain, O.: Jos. Perusek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngitown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." J2LIETS GREATEST SHIPPING CENTER ESTABLISHED I889.-M.A.FELMAN C« •rdefferson and \ I Phone. All Departments awa Streets. /1 Five Thousand. Moške Blue Serge obleke Garantirana čista volna po $22.50 To blago je bilo kupljeno pred letom, ker zdaj bi (stalo mnogo več kot $22.50. Ne mogli bi jih kupiti izpod $3.00. Style, quality in trpežnost so vkrojene v vsak kos. Najnovejši modeli za mlade in stare može in fante, zdaj posebna cena $22.50. Two Piece Outing Suits najnovejše blago. Posebno primerna za to sezono, $10. in $12. Moške two ^.iece outing suits (obleke) iz finega Homespun, Scotch Tweeds, in Palm Beach, plain ali večbarvnega blaga. Imamo jih vseh velikosti od 34 do 46, redne velikosti in debele. Najnovejši kroj in najnovejše blago. Posebno lepe za ta čas leta. So zdaj $3 do $5 ceneje, kot bi morale biti. Posebna cena pri tej prodaji le $10. in $12. Nova letna noša iz dobrega Worsted, Cassimers in Cheviots, prav lepe za pr-znik Vsak kos je jamčen, da se lepo si. Vseh velikosti. Zdaj par le Moške $4.00 praznične hlače $2.95 Nova letna noša iz dobrega Worsted, Cassimers in Cheviots, prev lepe za praznik. Vsak kas je jamčen, da se lepo nosi. Vseh velikosti. Zdaj par le Trousers Sale—Main Floor Deški Wash Suits $1.19 in $1.48 Matere bodo vesele, ko bodo videle te lepe in mične obleke, pa tudi blago iz katerega šo iskrojene. So najnovejšega kroja in iz najfinejšega blaga zaleto od 2%, do 8 let stare fante. Iz trpežnega Gingham, Chambrays, in Percales. Vsaka obleka je vredna najmanj $1.75 do $2.50, a zdaj so na izložbi po $1.19 in $1.48. Boy's Wash Siuts—Second Floor Deške Wash Blouses 75c in $1.25 Delane so iz finega Percales in Madras Cloths, imajo široke ovratnike, od 6 do 16 let. Po tej ceni jih zdaj dobite le pri nas. Hranite denar in oblecite svoje dečke v lepo obleko. Vredne so$1.00 do $1.50, zdaj le $1.25 Blouses—Second Floor 100 ducatov Moških Prazničnih Srajc samo $1.00 Dobra srajca za $1.00 je dandanes redka prikazen. Kupci bodo prepričani, da se jih splača priti sem in se poslu-žiti te redke priložnosti. Imamo jih z ali brez ovratnikov.- Franch turned back cuffs. Delane iz finega platna, ki se lepo in trpežno nosi. Velikosti od 14 do 17 let, po $1.00 Shirt Sale—Main Floor O krompirju. "» jt" J v uaia vu ujv Med temi deklicami je bila tudi 2° kraljico v židani, * etani oblek glavi." nila^n " U lepa 1?iora!" Je vzklikni b i -n'Ca v očeh j' Je bil° kot . ,'la ze pri njej bogata kraljičina. tudi eP° SC JC Vedla mlada Fiora in je ' Kako*'1*13'' ^ nada'jcvala Verica, kakš llvalili gospodi in gospe, ob "e °8ate darove so ji nosili in ji la (lo, Pr,hodnjost. Vsa srečna je bi-skrl>° -'a 1 '0ra in dala Je obilne darove srečo"' ' Pa glejte v srcči ne" tresel CC — kakor misel se je pre- Sa ki T3'1 °b kratki besedi' ki l,a so mal« zavedli, in zopet jih je neslo "je bT° hrel)e"je k Fiorini sreči -iini s'r >l'0nosen. da, peošaben ob hče-^A* sreči. Pustil jedelo, po mestu je lili n"1 'ad jc PMlušal, kako so hva-cclo JC?0V? l?ioro. Med gospodo jc deli T*6' 'n d so ga gostili, ko so zve-te ' ,a Je F;orin oče. Navadil se je mu jJenja rad ga je imel, samo Fiora Zmanjkoval° vedno denarja... je in iPa naPredovala, zasledovala Med SreČa j' jc bila llana"- -hrP„U tem žare'o štiri parov oči v dan ?jU P° isti zlati srcči - Po1" laf.iJC , in Ka zv°ni'o, ko je zopet živel e.rica: "°če ~ - "J bi "aria P°c>lyal. in se vesli'. a '>i'° dc-«no3 v tako vse 0(1"esel, še In ' si jc zaslužila Fiora sama. ian >C ncsrečni tla"l Do grla pi-Je doklatil domov, rca in ob sencah mu je kovalo. "Nazaj! Še je čas!.— Nikdar! Smrti be klonem, Teodori nikdar! Grk — bizantski hotnici! Nikdar!" Stisnil je ustnice, namršil c^brvi, iz oči mu je zasijala toliko odločnost, da bi se ne umeknil za las, ko bi 11111 na nastavil krvnik nož na srce. Stoično-mirno je segel v srebrno škatljico, ki je bila poleg njega na ka-mentni klopi, vzel iz nje pest datelj-nov in metal pečke v toliiiunček krog vodometa, kjer so igrale zlate ribice Kljub temu se je oziral čezdalje bolj nemirno skozi impluvij na nebo. Raztrgani oblaki so hiteli po nebu. Zvezde so kazale, da je polnoč že davno minula. — Zakaj ga ni? je premišljal Epafrodit. — Ve, da sem toženec; morda si ne upa. I11 brez njegove pomoči? Kdo najde pot do Iztoka? Dvajset vrlih palatincev — Slovenov — dovolj moči, da predremo s silo. Toda — kam? Teodorine ječe so skrivnost celemu Bizancu. — Kleti evnuh! Jezno je vrgel v tolmun celo pest dateljnov, da je voda oškropila rob belega marmorja. Takrat se je pojavil Numida. 'V'.-e je na brzojadrnici, vaša svetlost!" "Nisi zapazil nikjer sumljivega čol 11a, skrite sence?" "Nikjer, prejasnost, Morje kako umito, pristan 11a drobno ogledati — nikogar!" "Kako da ni Spiridiona? Si li vprašal vratarja?" "Vprašal, izbornost!" "Ni nihče trkal?" "Ni se genilo pred vrati!" Epafrodit je pomolčal. Numida je Abstracts of Title to all Real Estate in Will County. J oliet Title and Gaurantee Co. n Kapital $50,000.00. ffl . B Kadar kupite HIŠO ali ZEMLJIŠČE, pridite, da Vam uredimo abstract. B SI B a Phones: 421 and 422. C H AS. N. HOSSACK, Mgr. 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. 1! a a j vpričo sužnjev je zatajil nemir in vprašal: "Izdajavec? Kdo je? Kje si ga videl?" "Po morju je prišel s šajko — pa smo ga zgrabili." "Ali vam je utekel?" "Ni premogočni! Zvezan je in tišče mu usta, da ne kriči." "Numida, ponj! Privedi ga sem!' Sužnja sta hitro odšla, Epafrodit je hodil po mozaiku in bobnal s prsti po čelu. — "Če je izvohala moj namen, potem je resnica, da občuje s satanom, kar trdi ljudstvo." Samo ta misel mu je vstala v trenotku, kako sega Teodorina roka zopet po njegovem osnutku, kako pokajo niti, kako se ovija mreža, nastavljena despojni, krog njegovega vrata. Nestrpno je čakal, kak bi bil izdajavec. Pretklo je komaj nekaj minut ko vstopi Numida in z njim vred — zakrinkan — evnuh Spiridion. Plašč je bil raztrgan in na ustnicah so bile kaplje krvi. Snel je raztlačeno krinko, katero so mu hoteli strgati zužnji. Prihuljeno in nezaupno se je ozrl po Numidi, ki je odhajal. "Mogočni, klanja se ti Spiridion, ker si ga klical. Toda tvoji ljudje so razbojniki. Do krvi so me, poglej!" Evnuh je pritisnil prste na krvavečo ustnico in pokazal madež Epafroditu. "Zmota, grda zmota! Epafrodit plača vsako kapljico krvi z zlatom. Zakaj si prišel po morju?" "Prejasni, najpravičnejši — zmršeni so tvoji lasje! — Kako hudobniki so, ki te tožijo!" Grk je dobro razumel, da je Spiridion s tem razodel, zakaj ni prišel pri vratih do njega. "Torej si nisi upal po osrednji cesti?" "Custodia libera — prejasni — za kaj so ljudje tako zlobni! Morda je svobodna pot, morda ni, kdo ve. Iz 1204 Woodruff Bldg. kamna ti vzraste senca in te prime z dolgo roko za vrat. Nič se ne ve. I Zato sem šel po morju — in tvegal | Michael Terdich. življenje zate, samo zate, gospod. Govori, zakaj me kliče tvoja dobrotlji-vost na cesto, po kateri hodita ječa, _ ... - '"5:;,,,...... I Terdich & Terdich a TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše •The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10« Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. JOLIET, ILL. WERDEN BUCK Sll-13 Webster Stre«, JOLIET. ILL. tu dobite najboljši cement, A? no, zmlet kamen, opeko vodotoCne Žlebove, t»r vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMO«. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 STANDARD BUFFET Sretlicic & Tnshek 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna » osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu n. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Math. Terdich. Chicago Phone 2502. Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. 203 RUBY STREET. JOLIET, ILL. videl na njegovem čelu senco. Tesno moraš — sicer si sin smrti!" Evnuh ga je pogledal z veliko ne-1 STARA SLOVENSKA GOSTILNA vero v očeh. "Sedi in pij, Spiridion. Epafrodit je pravičen. Zgodila se ti je krivica, poravnam jo." Evnuh je boječe sedel in se stresel vselej, kadar se je ob plapolajoči luči zgenila senca vitkih stebrov. /'Prejastnost, govori, hitro povej; zakaj ne vem, če me še učaka zora živega." Evnuh se je začel še bolj stresati in plašiti. Če je začutil zunaj šum, se je dvignil, prihulil in iskal kotička kamor bi skočil in se skril. Epafrodit pa je sedel mirno. Njegove drobne oči so počivale na Spiridi-onu in mu govorile: "Le igraj, le igraj, lakomnik! Tudi to igro ti plačam." "Ne boj se, zadosti je prelesti v tvoji glavi! Če bi ti že vrat tičal v zanki, izmakneš glavo, poznam te." "2e tiče, gospod, in zanka se za-drguje. Pomisli: custodia libera! Jaz pa pri tebi o polnoči! Govori, prosim te, sicer zbežim." "Dobro. Poslušaj. Storil si mi par-krat malo uslogo in se nisi kesal." "Nisem se, gospod!" "Storil mi boš še eno — in veselil se boš življenja do smrti. Hočeš?" "Hočem, če ne bo že jutri konec mojega življenja." "Ne bo ga!" Grk se je nagnil k evnuhu in uprl bodeče oči v njegovo potuhnjeno lice. "Spiridion — pomni, da si mi ti zastrupil in zagrenil življenje, ker si mi naznanil, da je Iztok v ječi." Evnuh je zinil da bi govoril. Toda sršečega pogleda se je ustrašil in poslušal z razprtimi ustnicami. "Iztok je meni — življenje. On me je nekoč otel roparske roke. Zato zahteva pravica in hvaležnost, da ga sedaj otmem jaz. Zato mi pokažeš jutri — ob pričetku prve polnočne straže — pot do Iztokove ječe." Evnuh je odskočil, kakor bi ga sunil z bodalom, spačil obraz, se zgrabil za glavo in zaječal: "Ne morem, ne morem! Milost! gospod! Ne umori me!" Sključil se je prav do tal, zrl izpod čela na Grka in otresal z rokami. "Ne moreš?" je izpregovoril Epafrodit resno. "Ne morem! Izdahnem, tisti treno-t8k izgubim dušo. O, milost, ne pogubi me!" Grk ga je gledal resno, molče. Nato se je dvignil, stopil trdno pre-denj. nastavil suhi kazalec desnice kvišku in izgovoril z odločnostjo, kateri ni odpora: "Spiridion — Epafrodit ti veleva — Rojaki in rojakinje) Kadar mul moške ali ženske obleke ali p«' očistiti in gladiti, ne pozabil našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERi s. kodiak, lastnik. Office and Works, 302-304 WaW Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. w. tel. Pokličite nas po telefonu in naš mobil odpelje in pripelje obli vaš dom. Naše cene so zmi delo garantiramo. Ji 205 I Joliet Steam M Hod Profesional Cleaners and Df STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 O Chicago Phone 4444, n. W. ^ a Oscar J. Stephen a Bob« an ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS- JAVNI NOTAR lii ® Kupuje in prodaja zemlji iH v mestu in na deželi, g Zavaruje hiše in pohištva P" a ti ognju, nevihti ali drugi P" B škodbi. Hj Zavaruje tudi življenje Pr0' gj nezgodam in boleznim, a Izdeluje vsakovrstna v aof a sko stroko spadajoča pisanj* Alpentinktura 2a MoSke Iti Ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa S«. — Ako želite imeti v Bih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Poraado, lonček $2. Imate li sive lase? Rabite takoj VVahčič Brusil tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni, kakorSneste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75.—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 rove, grinte, kraste, liSaje v najkrajSem času, lonček ti, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiSi. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75o. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je men j kot dolar, se pa v znamkah po2c v . pilite po cenik, katerega Za vse drugo jem zastonj. JACOB WAHČlC 6702 Bonna Ave., Cleveland. Ohio. Govori nemiko in anglelk* a J. C. Adler & priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, 1MEMTOIH1® i i i m i 1 i JOHN N. W. 348 :.:Sl0Tenska Gostilna".:' vino domače in importir»n°' fino žganje in dišeče smodk®- »13 N. Scott St., Joliet, I* liiliiili Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in moral' ■smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino * torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezn| jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očist' želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne n«* potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vin0; V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tu''1 v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah- ---j TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zla5'' v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, ln^1' bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitreje' in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za m'* zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in U*»' istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koi" NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. hitre 0 je prekrižal roke na prsih. Kar začujeta oba po atirju ekoke, ki so se naglo bližali. Epafrodit je vstal, umida je stopiti! h korintskemu stebru ob vhodu. Star suženj je planil v sobo zasopel in zdrsnil po kolenih pred Epafrodita. "Izdajavec! Premogočni, izdajavec!" Epafrodit je rahlo prebledel. Toda esede! Evnuh je vztrepeta! in se ses na tlak . "Odgovori! Zvezde hite — jutri o-polnoči me počakaš ob morju na carskem vrtu in me vedeš do Iztoka." Kroginkrog je vrnil glavo lakom na I dolgem vratu in premotril ves peri-1 stilij. (Nadaljevanje na 7. strani.) JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemists -1333-1343 South Ashland Ave CHICAGO, ILM Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 0S1P I/LEPEC 10S1P I/ l| Javni Notar z 10 let.*kuinjo izdeluje vse pravno in post&vnoveliavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo girnigira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! jf Illirij a Grenčica v steklenicah in Barr ga Zdravilno Grenko Vino SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. Rez To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. ft Joliet Slovenic Bottling Co. 9,3 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 1275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! oncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4«,500,000.— ervnega zaklada ..................................K 1,330,0W,- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za Var*evanje ima speljane lične domače hranilnike. n* zemljišča in poslopja na Kranjskem proti Stf odstotkov, čeT" Kran^ske pa Prot' 5V4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-odstotkov odplačevanju na dolg (Nadaljevanje s 6. strani.) "Kaj mi plačaš, gospod?" — Tiho, komaj razumljivo je vprašal Spiridion. "Tisoč zlatih bizantincev." "Tisoč — tisoč" je jecljal. Njegova duša je občutila vso slast tolikega bogastva. Prste je skrčil in jih pritisnil k srcu, kakor bid ržal zlato v roki. "Odgovori!" "Počakam te, pokažem pot — in nato umrjem, gospod, vem, da umrjem." "Prisezi pri Kristu!" "Prisegam pri Kristu — jutri opolnoči na carskem vrtu." Epafrodit je hitro odšel v kubiku-lum. Evnuh je gledal za njih in štel s prsti "Tisoč zlatih bizantincev, tisoč, tisoč..." Trgovec se je hitro vrnil in izročil težko mošnjo, katere ?o se krčevito prijele evnuhovih prsti. "Na — to je za nocoj — mala nagrada! Plačilo dobiš jutri!" "Toda straža je na vratu, straža pri življenja. Opolnoči je vse tvoje. Dotlej še molči, da izginem. Naj ti tekne neneno bogastvo. Listine so pra-vomočne, da jih ne izpodbije noben kodeks." "Naj te spremlja angel Tobijev!" Abiatar se je poslovil. Njegovi pogledi so objemali stebrišča in použivali krasoto vile in vrta. Popoldne je Epafrodita razburjalo. Solnce ni hotelo utoniti v Proponti. V sebi je čutil železno energijo. Vsa notranjost, vsak živec, vse misli — vse je bilo napeto, kakor močna tetiva, na kateri počiva strelica, da zleti in zadene v srce. Hodil je nemirno po atriju, se poslavljal od krasnega peristila; postaval je pred soho Atene, z utripajočem srcem je dal slovo Merkurju. Šetal je nav idez otožen po vrtu. Vsa služinčad je hodila kakor preplašena, brez dela, brez misli. Leglo je nekaj težkega nad vso vilo, na vrt, na pristanišče. Vse je čakalo nekaj velikega, vse je nekaj slutilo.-- vratih. Mene izpusti - tebe ne. go- Radovan je pomaljaI dolgo brado sko. Ljudska banka Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Vlade Zd. Držav, Pofttne Hranilnice in Države Illinois. Nttd 12,000 najboljših ljndi v Jolietu ima tn vložen denar. .Pod vladno kontrolo. Hranilnica fn» 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI Pirst National Bank PRKMOŽENJS NAD ti,50«,000.00 u spod!" — 'Ni tvoja skrb! Čakaj me — dobiš ključe do hodnika — drugo izvedeni sam. Pojdi — in pomni prisege. Sicer..." Epafrodit je prehodil parkrat peri-stilij. V njegovem obrazu se je ža-rila radost zmage. Evnuh mu je prisegel. Zlato mu je ukovalo dušo. Privede ga do Iztoka — padle bodo kocke opolnoči, in despojna zaigra! Vesel je hitel v kubikulum. Napisal je židu Abiataru pismo, da naj mu jutri opoldne izroči kupno svoto in da opolnoči lahko nastopi on vse pravice — ker Epafrodita ne bo več v Bizancu. Že je mislil leči — poslednjič v svoji vili, ko se nenadoma domisli še nečesa. Iz skrbno spravljene šatulje je vzel pergament z Justinijanovim jpodpj^ som. Razgrnil ga je pred se in s spretno rokonapisal v slogo in načinu najvišje pisarne, da mu je dovoljen obisk v ječi pri Orionu. Pergament je zopet zvil in ga vteknil v srebrno pušico ter mil pridejal Teodorin prstan. "Za vsak Slučaj", je pomislil, ko je legel. Še enkrat je premotril ves na-jčrt. — Zunaj je šumela Proponta v rahlih valovih — zadnjič pod njegovim oknom.. . Drugo dopoldne se je Epafrodit napotil iz vile sam, brez sužnjev, brez bleska, peš, v žalni obleki, z razmrše-nimi lasmi po Bizancu. Po forih ga je pozdravljalo ljudstvo z glasnimi vzkliki -sočutja. Imenitni meščani so mu z iskrenostjo izražali sočutje, tolpa je glasno kričala in pritiskala roke v žalosti na prsi, ko je videla mecena iz hipodroma — toženega. Epafrodit je udano in ponižno povešal glavo, toda žive oči so motrile množice in se čudile. Zakaj, da je toliko sočutja čeprav samopridne&a — v Bizancu, ni mislil. V srcu se mu je celo vzbudila prešerna izkušnjava, da bi stopil pod arkade na Teodozijevem foru in iz-pregovoril tolpi o Iztoku, o sebi. Vr gel bi mednje nekaj perišč srebra, in nastala bi bitka, da bi Justinijan pomnil, kdaj je naperil pravdo zoper njega. Toda previdno je premagal iz-kušnjavo in obiskal najslovitejše podnje konsiliarije in asesorje ter prosil pravice in milosti v pravdi. Dasi je zagrinjala kričeča tolpa za njim, koder je hodil, ni ušlo njegovemu pogledu dvoje sumljivih bitij, ki sta kakor slučajno sledili iz ozke ulice po osrednji cesti njegove korake Pohvalil je v duhu Spiridionovo modrost, ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po morju. Zato -e Epa-froditu ni mudilo z obiski. Ponižno je čakal pri vratih konsilia-rijev, kakor reven klient, da je potra til več časa in tajna špijona speljal čim dalje od vile. Zakaj Numida je doma spremljal v hlev kupljene arabce in kapadočane, obleke in čelade — ki so bili pripravljeni na beg. Minulo je poldne, ko se je vrnil. Pri vratih ga je čakal Numida, priklonil sc mu je globoko .in ga gledal z očmi, polnimi radosti. Grk ga ni vprašal, ni črnil besedice Ugodno poročilo, dat so konji v hlevu in orožje skrito, je govorilo sužnevo lice. Ralrlo mli je prikimal in odšel v atrij, kjer ga je čakal žid Abiatar Vrtel je oči, se stiskal za prsi in govoril ogrčen besede sožalja Epafroditu Previdno se je ozrl po kotih in gnevom pričel: "O Babilon, ki si ropal sveti tempelj, gnal naše očete v sužnost, o Babilon, ti si bil jagnje, jagnje, Upravda je pa volk. O, do kosti me je ogulila krivična postava, do kosti, in mi ugrabila, ker sem v trudnih nočeh krvavo preštedil. In ti, vzvišenost, tožen, ti ljubezen Bizanca, ti, dobri bedak, ki si sipal despotu z obema rokama — o to je plačilo!" "Zato odhajam." "Odhajaš? Nikar! Ves Bizanc je teboj. V trimfu ->e vrneš od pravde." "Epafrodit je star, triumpuf ne mara Triumfirajo naj suhi dokumenti. Sc daj razumeš kupno pogodbo!" "Ti gledaš deset let v bodočnosti" "Imaš listine seboj?" "S seboj in denar tudi! Prcštej!" "'Zaupam ti. Želim sreče na pot zi priprta vrata, gledal na solnce, šepetal molitve, bogovom obetal vnovič in vnovič hekatombe pod lipo Svaru-novega gradišča in se stresel v-hrepenenju in čakanja. Počasi je zakrvavelo morje. Mogočna solnčna obla se je doteknila valov, potapljala in sunkoma utonila. Tedaj je pozval Epafrodit vse sužnje v prostrani peristil. V vseh očeh je bila udanost, na vseh licih žalost in sočutje, ko so zagledali gospoda v žalni obleki. Epafrodit je vstopil mednje. Na licu mu je kraljevala slovesnost, v očeh ljubezen. Z levico je odpehnil goste gube plašča, v desnici se je zasvetil križ, ves posut z dragulji. Vsi kandelabri so plemeneli, da so temnele prve zvezde, ki so se prižgale nad impluvijem. eŠ nikoli se ni zdel Epafrodit tako svečan, tako velik in tako mogočen — Nepoznana sila, strah ali upanje, jim je zlomila koleno, vse se je ponižalo in pokleknilo. Tedaj je dvignil Epafrodit desnico s križem: "V imenu Krista —- z zarjo jutriš njega dne — ste vsi svobodni!" Množica je strmela in onemela. Po časi se je izvil iz nje vzdih, kakor bi vzdihnile prsi, s katerih se je odvalila skala. Po kolenih so drsali k Epa-noge, ko so mu poljubovali sandale. Numida pa je delil mednje s peri ščem srebrne statere... ČETRTO POGLAVJE. Bližala se je polnoč . Epafrodit je slonil k kabikulu na mehkem baržunu, odet v najslovnejšo obleko. Njegov život je bil maziljen, da je dišalo skozi dragoceni bisus, njegova glava je izgubila sliko toženca. Vse je bilo vzorno, sijajno, kakor bi bil namenjen do despota. Grk je jasno videl, da se bliža ure zmage — ali smrti. Hotel je zmagati ali umrti v sijaju, ki ga je spremljala že dolga leta. Prislužkal je oprezno, če se oglasi z ulice polpijani, polveseli glasovi vojakov, ki se vračajo iz tabern. Ob enajstih bi semora li oglasiti pred por talom njegove vile. Ko je zaobrnil peščeni časomer, je postajal razburjen. Vsaka minuta ga je razdražila. Bil je preblizu cilja, na vrhuncu do zmage ali do smrti. Ena sama minuta, ena nepremičljena bese-da, slučajen ukaz častnika, ki prekrene in premeni -traže, določene za to noč — bi mu lahko razbil ves načrt, z vrha ga peli nil v brezdno, da bi iztežka še kdaj prišel tako blizu cilja. Minute so ginile, vsa stoiško-mirna narava, ves njegov močni luh je vztre-petaval. Vstal je. Segel je po temnem plašču, s svileno ruto ovil glavo, čeznjo potegnil kapuco in šel iz kubikula v atrij. 'Prihajajo!" mu je pošepetal Numida. Epafrodit je bil tako vznemirjen, da ni slišal oddaleč prihajajočega petja smeha, trdih korakov. "S forov se sliši sum!" "Ni s forov, preja-nost! Fori so u-molknili že davno." Tedaj je tudi Epafrodit razločil šum veslih vojakov, ki so prihajali iz ta beril. "Ali si videl, kam sta se vteknila carska ovaduha, ki stražita mojo vilo?' "Pred vestibulom konsiliarja Joa neza sedita in dremljeta." »"Ugodni^1', jep omislil Epafrodit. "Vojaki pridejo neopaženi v moje hleve." Tedaj se je približal vratom smeli krik, dovtipi, popevke in nerodni ko raki, kakor vinjenih. Nekdo se je za letel v duri, da je zabobnelo. Epa frodlt in Numida sta razločila besede "Tegale imajo tudi v precepu!" Splo šen smeh. Epafrodit je potnežiknil. "To je stari Sloven. 1 zborno igra." Počasi so se oddaljili glasovi, umirali, se še enkrat odzvali, utihnili in izginili. Epafrodit in Numida sta krenila na vrt. Suženj je odhitel Ali skokoma se je "vrnil za nekaj minut in naznanil: "Gospod. Sloveni že sedljajo konje! Vsi so došli — neopaženi!" "Ali sta čolna pripravljena? Orodje? Meči?" Mrzličavo je vprašal Grk. "Vse, gospod!" Spustila sta se po stezi do morja. Majhen čolnič, katerega je gnal krepak suženj, je spolzel po morju. Za njim je v razdalji tiho veslal večji. Ko so bili v Proponti, je Epafrodit molil, stisnjen v črni plašč: "Gospod, pomagaj, otmi ga.. ." Veslači so tako spretno zasajali vesla v morje, da ni pljusknilo, ni zašu-melo. Kakor skrivnostni senci sta drsela čolna po gladini, ki ni plivkala in se ni genila, kot v strahu polnem čakanja. Zvezda nad kupolo sv. Sofije je pokazala natančno polnoč, ko so v carskem vrtu pritisnili k bregu. Veliki čoln se je skril v visoke letose, nihče se ni genil v njem. Iz malega sta stopila na suho Numida in Epafrodit. Vrhu marmornih stopniv se je izluščila izza cipres temna postava. Epafroditu je plulo srce. Postava je zgenila z roko, in za njo sta šla po vijugastih stezicah med pini-jami, cipresami, mendeljni in palmami — Epafrodit in Numida. Kar obstane temna senca — vodnica — in počaka Epafrodita. "Stoj! Straža! Ne pusti nas dalje!' "Naprej!' pošepeta Epafrodit in stopi odločno proti palatincu, ki je stal kakor kip sredi steze. Spiridion se je prihulil in skril za oleander. Ko palatinec zagleda Epafrodita, se hipoma obrne in odkoraka, kakor bi videl nikogar. Spiridion ostrmi. Plašen gre za njim, sklone glavo k trgovcu in mu reče z glasom, ki je razodel strah in grozo: "Gospod, ti si čarovnik!" "Sem, toda samo nocoj! Straže so ovražene. Ne vidijo nas!" Spiridion se je tega razveselil in verjel z vso dušo, da je Epafrodit čarovnik. Pogumneje je stouil predenj svesti, da jih ne zalotijo. Hkrati pa se je neizmerno bal Epafrodita. Ko bi mu ta rekel sedaj: — Ne dobiš ni enega bizanca v plačilo — ne upal bi se upreti čarovnika in bi mu tiho po koren izpolnil vsako željo. Prišli so do druge straže ob vratih, ki vodijo z vrta v palačo. Motno se je svetil šlem v brezme-sečni noči. Kakor siva senca se je svetil med v roki vojaka. Spiridion je odpehnil duri, nalahko, ni genil, ni dvignil meča in jim zastavil poti. Kakor iz kamena je stal, brez življenja. Spiridion je bil sedaj prepričan o ča-rovniški moči Epafroditovi. V strahu pred njim, pa drzen v zaščiti v tolike čarovniške moči trgovčeve, je privel hitro oba po temnih hodnikih, po stopnicah in zvitih pomolih — kakor v labirintu — do zadnjih vrat — do stana ječarjevega. Tu se je Spiridion usetavil. "Gospod, ali očaraš ječarja?" "Njega ne morem." "Izgubljeni!" je zacvilil evnuh. "Odpri!" je veleval Epafrodit. "Izgublejni!" je ječal evnuh in se kri žal, ko je odklepal zapah. "Prižgi plamenico!" Numida je potegnil izpod plašča drobno lučko in užgal plamnico. Spiridion je pokazal s prstom na je-čarjeva vrata in trepetaje počenil za vlažen slop ob zidu. "Počakam! Počakam! Pojdita sama!' Numida udari na jevčarjeva vrata. "Odpri!" "Nikomur!" W. C. >1OONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate jtaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 205 Indiana St. :: Joliet, Illinois. Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI 1 John Horwat slov. gostilna 801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. Vabim vse svoje znance, da me pose* tijo v obilnem številu. DOBRODOŠLI 1 NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na \ 209 INDIANA STREET. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOSIP LEGAN, GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street. Joliet, 111. Phone 4857. MAT. OMOTA Slovenski krojač , Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St, National Studio R. PAWLOSKI. lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St, Joliet "Veliki despot zemlja in morja ti veleva!" Siv obraz ječarjev se je zasvetil v vratih ob žaru plamenice. Epafrodit je razgrnil plašč, da je ječar ostr-mel ob sijaju jasnega gospoda. "Velik gospod si," se je priklanjal ječar, "nisi pa despot! Ne morem!" "Beri!" (Dalje prili.) POMLADNE IN LETNE OBLEKE. čedne in moderne obleke za odrasli in mladino s« dobe pri nas, kakor tud delamo v popolno zadovoljstvo oblekr pa meri. Velika zaloga najmodernejih klobr kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žer ske in mladino. Mi imamo nsjlepše srajce, kravate kolar« itd. Vse nase blago jamčim' ter povrnemo denar, ako ni v popolni zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odst< vredne znamke ali pa register tiketi isvzemii na oblekah delanih po mer Vaii naklonjenosti se priporoči 'Prva Slovanska Trgovina" na severo strani mesta. FrankJuričič im m. at JOLIBT. IL Joliet Illinois. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeitni. Fino pivo, najboljša vina in unodkt Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIBT Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A BGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK" ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 21R—9206 Commercial A v«. Te'efon: South Chicago 579. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa St» Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I REVMATBJtf 3UIBQSTH y OWN wtoMosn Kjutm w raw i BOLESTI o KOLKU MUUBIjU • Ž1WIU bOLBJTW • CUNCH VNETJU GfM kbvraus* ntcnwu mmajbuu omvuvn iric bolestih MUSIM i T * V soboto 29. jun. se otvori Velika Izpbodaja s®®®®®®®® ® ® ® ® ® ®@®®@®® ® ® B VSE JE PRIPRAVLJENO a S SJ a a a a a da se ljudstvo preseneti, ko bo ta naša otvoritev razprodaje početa in se nadljevala. Trune kupcev se pričakuje, ker take prilike še ni bilo s tem mestu odkar so prodajalne obstoječe. Vse blago je najnovejše vrstil in cene so pod tovarniško ceno. Vse to in več vam dokaženo, če boste šli za trunami v našo prodajalno v soboto 29, junija, ko se otvori razprodaja za 15. dni. ART LENNON'S ART LENNON 308-10 N. Chicago St., -:- Jolet, 111. aaaaaa® a a a a a aaaaaaaaa Razprodaja $50,000.00 vrednega blaga, sestoječega iz Finih Moških oblek, klobukov, srajc in drugih potreščin za može in mladenče. Nadaljevala se bo za 15 dni, začenši v soboto 29. junija. Ta razprodaja bo znižala cene na vsem blagom tako čudežno, da česar podobnega ne pomni jolietska okolica. Vse $50,000.00 vredno blago se bo razprodalo za 50 odstotkov manj kot je bilo cenjeno pred prodajo. ms i® a is is na a a a a a aaaaaaa a a a a IZPLAČALO SE VAM BO če potujete 50 milj v to prodajalno da si nakupite obleke, klobukov in druge moške oprave, ker tu se vsem nudi najredkeja priložnost za hranitev denarja. Kaj podobnega se ne more pričakovati v tej okolici. Naša znana tvrdka bo vam zdaj prodala blago po ceni za katero še platna ne kupite za blago, kaj je krojaško delo. Otvori se v soboto 29. junija ob 8. uri zjutraj. a a a ART LENNON 308-10 N. Chicago St., Joliet, 111. a a aaaaaaaaa a a a a a aaaaaaa Vzrok te velike denarno-varčevalne razprodaje Neobhodno potrebno je za nas, da zdaj otvorimo to veliko razprodajo. V ami sezon: smo nakupili preveliko zalogo blaga, ker smo se bali, da ne bodo cene še višje in tudi bi morda zmanjkalo blaga v skladiščah. Ker pa je letošnja sezona nekako neredna, zato nam je preostalo preveliko robe v prodajalni. Račune za nakupljeno blago moramo poravnati in to nam bo mogoče storiti le če blago razprodamo čimprej mogoče. Prisiljeni smo torej vso našo $50,000.00 vredno zalo razprodati takoj za vsak denar, da zadovoljimo naše upnike. Kaj podobnega se še ni primerilo tako veliki trgovini v Jolietu. Tobo varčevalno praznovanje za to celo oko lico. Ni nam treba še posebej razpravljati o kakovosti in vrednosti blaga v tej prodajalni. Saj je Art Lennon's prodajalna znana vsakemu možu, ženi, fantu, dekletu in celo otrokom, kot prodajalna najboljše vrste jo najzmernejši ceni. Kdor je kupil v tej prodajalni je bolj zadovoljen, kakor z blagom iz katerekoli druge prodajelne. Zdaj nas pa so razmere prisilile, da moramo znižati cene še bolj in moramo- razprodati blago zioraje se na zgubo. Naša zguba je vaš dobiček. V soboto 29. junija bomo odprli vrata in pričela se bo velikanska razprodaja. Le 15 dni bo trajala, ker po teh cenah ne bo blago stalo v prodajalni niti tako dolgo. Svetoznane obleke, klobuki, srajce in drugo blago se bo razprodalo po tako nizkih cenah da si boste to razprodajo zapomnili več let. Ako rabite ali ne, rabili boste kasneje. Zdaj kupite, ker imate izredno priložnost. V »oboto 29. junija se odpro vrata in začne razprodaja ter nadaljuje 15. dni V četrtek je bila prodajalna zaprta, da se jeblago zaznamenovalo in pripravilo. Velikanska varčevalna priložnost Ta velikanska varčevalna razprodaja ki se prične v soboto 29. junija, vam bo dala priliko kupiti potrebno blago za mal denar, katerega boste prihranili s tem, če zdaj kupite one predmete, ki jih boste rabili kasneje, ko ne bo te razprodaje več in ko bodo redne cene blagu še višje, kakor so sedaj. Zdaj imate žetev pred vrati. Ne spite temveč zdramite se dokler solce sije in je čas za hranitv. Ako pridete 50 milj daleč do te prodaje se bodo vam splačali vsi stroški. Pod nobemnimi pogoji ne morete pustiti te priložnosti, ki zdaj trka jia vaša vrata. Ne pustite te redke priložnosti. Tu najdete največjo prodojalno oblek v Jolietu preobloženo z blagom vseh vrst. Nekaterega blaga v drugih prodajalnah ne dobite več za nobeno ceno. Kadar se blago razproda, ga več ni mogoče dobiti. Mi bi ne razprodajali blaga, ker vemo, da njega vrednost raste odw dne do dne, a moramo jo razprodati za vsek denar, ker drugače ne moremo plačati na blagu. V 15 dneh se mora prodajalna izprazniti in blago obrniti v gotov denar. Vse $50,000.00 vredno blago se mora razprodati .Prodaja se za čne v soboto 29. junija in bo trajala le 15 dni. PRIDITE GOTOVO! NAJ VAS NIČ NE ZADRŽI! NE GLEDE NA VREME, PRIDITE, KER TAKA PRILIKA TRKA NA VRATA LE ZDAJ; NE OPUSTITE JO! Izmed tisoče predmetov navajamo tu spodaj le nekatere, ker manjka prostora. Iz teh cen izprevidite cene ostalem vsem blagu. Niti ene stvari ne pridržimo. Vse se mora razprodati, da čimprej zberemo potreben denar in zadovoljimo upnike, kateri nas čedalje bolj pritiskajo, da se moramo gibati ne oziarje se na našo lastno voljo. I Moške obleke vseh i navadnih velikosti, črne in piave, prav lepe, močne in moderno skrojene, prej samo je vedno prodadali po $15.00, tf ^ Q{7 a pri tej razprodaji le..................V 1 »V V Zaloga moških oblek iz finega škotskega blaga, fancy worsteds, plain and mixed cassimers, vseli velikosti, prej pri Lennon's vredno po tf A AC $18. a med to razprodajo le............ Druga zaloga finih moških oblek, New English Models, vseh velikosti prav lepo skrojene, ročno delo prej v Lennon's prodajalni 0 QC vedno $$22.50, zdaj le................V Še druga zaloga finih moških oblek, ročno delanih, čista volna, stripes and plaides, Tartans in Scotch $25.00, a zdaj le.....................J flr weaves, prej v tej prodajalni po $J.T«0v Po $18.85 vam nudimo veliko zalogo najlepših oblek, katerih imamo 50 vrst in vseh velikosti prodajale so se vedno po $30.00 prav tukaj; oglejte si jih da se prepričate, vredne so še več, vendai jih moramo razprodati, da prej ^-f O Č C gredo v denar, zdaj po...............viOiOv "The Cream of the Stock", vse ročno delane obleke v tej zalogi, so single in double breasted, najnovejši kroj in najnovejša moda. Nobena jolietska prodajalna, ali pa v drugem mestu, bi jih ne mogla prodati izpod $35.00; Lennon jih je kupil, da jih bi prodal po $35.00, vseh vrst in velikosti, a pri tej izvanredni priliki jih bomo $00 CA razprodali j>o....................... I.epe nove jesenske moške obleke, Tartan stripes, chcckes, plaids nove rujave, sive, piave in 2 ali 3 tone effects, delane v najznamenitejši velekrojač-nici, kupil jih je Lennon, da jih bo prodal po $40. pa mi mu pomoremo znebitise $0^1 fiC jih po samo........................ $fclT«(jt) Moške hlače, Wear-Pro:of Wellington material, se prav lepo prodajejo, navadna cena, <7Q $3.00, zdaj samo.......................$J.*f t/ Ena zaloga Pure Worsted hlač, ki so vredne od $6.00 do $7.00 delane iz najnovejšega blaga, fancy stripes in checks, pri tej razprodaji $ J QC dokler zaloga ne poide................ Moške Pure Worsted hlače, ozki stripes in plaid barve za praznike in delo, vredne ff AP $4.00, a zdaj le............ ........... Zaloga $5.00 volnenih hlač, katerih ceneje nikjer ne dobite, dokler zaloga ne ff O QO oide le...,,..*....................... Kupite suknjo zdaj in prihranite nad poloyico denarja. Ena zaloga moških in deških vrhnih sukenj, ki so iz močnega temnega sukna, prav sigurno vredne najmanj $15.00 $ H J T med to razprodajo po.................. Moške črne, piave, sive in drugobarvne tine vrhne suknje, navadna cena $20.00, vse iz čiste volne, pri tej prodaji jih $ j 4 AC se znebimo po......................