2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. septembra 2015  Leto XXV, št. 37 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 10. septembra 2015 Porabje, 10. septembra 2015 BORUT PAHOR NA URADNEM OBISKU V BUDIMPEŠTI STR. 2 Na Hortobágyi eške itak najdemo slovenska imena STR. 6 Slovenska zveza postavila spomenik Porabskim Slovencom, vöodpelanim na Hortobágy V SPOMIN, KA BI SE NEJ POZABILO; V OPOMIN, KA BI SE NIGDAR VEČ NEJ ZGODILO 4. septembra popodneva se je zbralo kauli 90 lidi na dvorišči Slovenskoga dauma v Varaši, ka bi se spominali na tiste Slovence iz porabski vasnic, stere so v petdeseti lejtaj vöodpelali na Hortobágy. Med njimi je bilau dosti taši, steri so sami tö bili deportirani v delovna taborišča, pa so se zdaj veselili, ka so te den leko zadobili. Najstarejša tetica je bila 96 lejt stara Mlijnarna Mariška iz Števanovec. Navzauče je po špilanji na kitaro pa spejvanji Vlada Poredoša pozdravo vodja Vladnoga urada Železne županije Bertalan Harangozó, steri je pravo, ka bi vöodpelanim tistoga reda gvüšno ležej bilau pri düši, če bi leko poslüšali takšno pesem. Harangozó je gučo o tom, kakši so bili tisti časi v rosagi, kak si je totaritarni komunistični režim Rakošina, steri je kak lapec išo za Rusi, isko grešne kozle (bűnbak) in te je najšo v trdi pavraj, stere je emo za kulake, v inteligenci, v meščanstvi in v vsej tisti lidaj, steri so se njemi nej vidli. Med tejmi so bili lidgé, steri so živeli pri granici z nekdanjo Jugoslavijo, tak Porabski Slovenci tö. Vejmo, ka je dugo lejt trbelo čakati, ka so lidgé, tisti vöodpelani, deportirani vüpali na glas gučati o Hortobágyi, ešče več lejt pa do tistoga mau, ka se je o tom časi napiso porabski roman, knjiga Franceka Mukiča Vtrgnjene korenjé. Te čas, kmična petdeseta lejta porabske zgodovine je raziskovala dr. Katarina Munda Hirnök, znanstvena raziskovalka INV iz Ljubljane, stera je ovak doma iz Sakalauvec pa je njena držina tö bila vöodpelana. V svojom guči je tapovedala zakoj, kak pa kama so bili Slovenci deportirani. Po njeni podatkaj so iz naši vasnic odpelali na Hortobágy med letoma 1950 pa 1953 petdesettri držin, tau je bilau 218 lidi. Največ držin (15) so odpelali z Gorenjoga Senika, po 10 držin pa iz Verice-Ritkarovec pa iz Števanovec. AVOŠ-ke so po lidi prišli vnoči, vse so mogli doma njati (maro, ram, pohištvo), samo tisto so leko v živinski bagaunaj s sebov vzeli, ka so leko nesli na plečaj. V taboraj so se držali v štalaj, trdo so mogli delati pa so je policaji skrb meli…(Več leko preštete v članki Dušana Mukiča na str. 6). Vöodpelani Porabski Slovenci – kak smo tau v gunči dr. Katarine Munda Hirnök tö čüli – so si trno želeli pa si želejo, naj se njim nekak opraviči, naj se od nji odpüščenjé prosi. Pa tau tö, naj se tisti grdi, kmični časi ne pozabijo, nej ka bi se znauva zgodili. Zatok se je Slovenska zveza tak odlaučila, ka dá postaviti spomenik v spomin Porabskim Slovencom, vöodpelanim na Hortobágy, steroga sta odkrila predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök pa Margit Takač (Oláh), stera je kak mlada dekla bila deportirana na Hortobágy, blagoslovili so ga župniki Vili Hribernik, Tibor Tóth in Dejan Horvat. Na spomeniki, steroga si je vözmislo naš kolega Karči Holec, vidimo železniško tirnico (sín) pa kolau od bagauna, stera simbolizirata, kak duga-duga je bila paut od daumi pa do Hortobágya, kak dugo pa völko je bilau trplenje v taboraj. Marijana Sukič Spomenik vödpelanim Porabskim Slovencom je dala postaviti Slovenska zveza Porabski Slovenci pa gostje na spominski slovesnosti BORUT PAHOR NA URADNEM OBISKU V BUDIMPEŠTI 3. in 4. septembra se je na uradnem obisku v Budimpeš-ti mudil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Prvi dan dopoldne so ga z vojaškimi častmi sprejeli na budimskem gradu, pred Sándorjevo palačo, kjer se mu je pridružil predsednik Madžarske János Áder. To je bilo tretje srečanje državnikov v bližnji preteklosti, kajti skupaj sta se maja udeležila Evropskega dneva narodnih parkov na Tromejniku pri Gornjem Seniku (v družbi avstrijskega predsednika Hein-za Fischerja), nato pa sta poleti oba hodila po sledovih soške fronte v Sloveniji. Predsednika sta imela razmeroma dolg dvostranski pogovor, ki mu je sledila tiskovna konferenca. Na tej je madžarski predsednik Áder poudaril, da gre za posrečeno situacijo, saj odnosov med državama ne bremenijo prob-lemi. Obstajali naj bi izzivi, ki jim je potrebno biti kos. János Áder je spregovoril o pomenu meddržavnih cestnih povezav, ki naj bi jih bilo do leta 2020 na vsakih 5-8 kilometrov. To je sicer značilna raven za večino unijskih sosednjih držav. Madžarski predsednik je tudi izpostavil, kako pomembna je Luka Koper za Madžarsko, ki je za Avstrijo druga najpomembnejša poslovna partnerica Luke. Razvoj le-te je elementarni interes Madžarske, tako Áder, kakor tudi izboljšanje železniških povezav do nje. Kar se tiče energetske varnosti, je podčrtal predsednik Madžarske, je potrebna vzpostavitev interkonektorja, ki bi omogočal Sloveniji dostop do madžarskih plinskih rezervoarjev ter Madžarski možnost povezovanja z italijanskim plinskim omrežjem. Oba predsednika sta se še pogovorila o trgovinski menjavi, finančnih investicijah in tudi podnebnostnih vprašanjih. Sta se pa temeljito posvetila migracijski krizi v Evropi. Kakor je János Áder poudaril, sta se strinjala o potrebi skupne evropske rešitve. Madžarski državnik je povedal, da je po njegovem kriza trojnega značaja. Prvič gre za humanitarni problem, kajti potrebno je pripraviti na zimo družine, ženske in otroke. Težava pa je tudi kriminalnega značaja, saj gre za nečloveške tihotapce ljudi, ki izkoriščajo stotisoče beguncev. Končno pomeni kriza tudi nevarnost za nacionalno varnost. János Áder je kolegu Borutu Pahorju predlagal, naj premisli, ali bi podprl nastanek skupnega unijskega finančnega sklada za reševanje krize. Šlo naj bi za evropska sredstva, s pomočjo katerih bi nastala begunska taborišča v tistih »prvih državah«, ki lahko zagotovijo varnost migrantov. Za humanitarno krizo bi to lahko bila najhitrejša in najučinkovitejša rešitev, ki bi se ji lahko pridružile še organizacije OZN, ZDA in celo bogate arabske dežele, tako madžarski predsednik. Ko je prevzel besedo, se je predsednik RS Borut Pahor zahvalil za gostoljubje in poudaril, da pri Madžarski in Sloveniji ne gre le za članici Evropske unije in zveze NATO, temveč za sosednji in prijateljski državi. Kot taki pa si lahko pomagata druga drugi, če se soočata s problemi. Po 25. letih so se ohranili vzorni odnosi med državama, takšna politika se mora nadaljevati. Kakor je slovenski predsednik povedal, lahko z odobravanjem opazujemo rast gospodarske izmenjave, ki dosega 1,7 milijarde evrov letno. Obe državi skrbita za narodnostni skupnosti, in jima skušata zagotoviti najvišjo raven zaščite. Vse to omogoča prijateljske pogovore, četudi obstajajo nekateri različni pogledi. Tudi Borut Pahor podpira skupno evropsko politiko v primeru migracijske krize, kajti s skupnimi močmi je uspelo premagati tudi finančno krizo iz leta 2008. Ne smemo vsega bremena naložiti na nekaj državam in ne smemo dovoliti 28 različnih politik, tako Pahor. Gre v prvi vrsti za krizo ubogih ljudi, ki so izpostavljeni vojnam. Potrebna je skupna odgovornost, tako v kratkoročni kakor dolgoročni politiki, kajti končno moramo zagotoviti mir in blagostanje v domovih beguncev, da se vrnejo. Na novinarsko vprašanje je János Áder dodal, da je odgovornost evropskih voditeljev večja, kot da vsak dan nizajo nove neučinkovite ideje. Nobena država ne bo sama rešila problema, čas pa pritiska. Potrebno je seči do korenin težav in ne le do površja. Madžarski predsednik je poudaril, da sistem kvot ne more rešiti jedra problema. Na kratki rok je potrebno ustaviti migracijski val, na dolgi rok pa doseči politično stabilnost. Madžarska pa ima dvojno dolžnost: po ustavi mora zavarovati lastne meje, obenem pa zavarovati zunanje meje Schengenskega območja. Borut Pahor je dodal, da je potrebno več Evrope, ne pa manj Evrope. Pol milijarde Evropejcev se sooča s pomanjkanjem skupne politike. Sistem kvot se mu zdi dobra rešitev in upa, da mu bodo pritrdili še drugi voditelji. Ljudje pa morajo najti sprejemljivo življenje doma, ne v begunskih centrih. Slovenija se sicer strinja z razbremenitvijo držav, kot je Madžarska. Evropska unija naj bi korak za korakom, s skupno politiko rešila problem, kajti le tako lahko preživi kot skupnost v vrednostnem smislu. V popoldanskih urah je slovenski predsednik položil venec pri spominskem obeležju madžarskih junakov na Trgu herojev. Nato se je v spremstvu gostitelja, predsednika Jánosa Áderja, napotil v bližnjo galerijo Műcsarnok, kjer sta si oba visoka gosta - kot glavna pokrovitelja - s strokovnim vodstvom ogledala razstavo z vrhunci sodobne slovenske likovne umetnosti. Borut Pahor se je naslednji dan sestal s premierom Madžarske Viktorjem Orbánom, kjer je vztrajal, da je za odgovor na begunsko krizo nujna skupna evropska politika. Po srečanju je slovenski predsednik menil, da je treba nekatere ukrepe Budimpešte na tem področju upoštevati, če se strinjamo z njimi ali ne. -dm- Boruta Pahorja so na gradu sprejeli z vojaškimi častmi Slovenski predsednik ob obeležju madžarskih herojev Veleposlanica RS Ksenija Škrilec je pozdravila visoka gosta v Műcsarnoku Šolski zvonec spet vabi v klopi Letos se je poletje poslavljalo z lepim, morda celo pretop-lim vremenom. Na dvorišču Dvojezične osnovne šole Števanovci so se že pred osmo uro začeli zbirati šolarji v spremstvu staršev, da bi se udeležili odprtja šolskega leta 2015/2016. 1. septembra je na manjšem prostoru pred vrati števanovske šole stalo 47 učencev, štirje manj kot v preteklem letu. V Števanovcih in okoliških Andovcih ter Verici-Ritkarovcih je izredno malo šoloobveznih otrok, zato so na manjšo porabsko dvojezično šolo že nekaj let privabljali učence iz madžarskih družin iz bližnjega Monoštra in okolice. »85 odstotkov šolarjev se vozi vsak dan iz Monoštra, tako so se starši odločili« - pravi ravnateljica DOŠ Števanovci Agota Holec in dodaja: »Zelo dobro je, če se naučijo še en jezik. Mi začnemo v prvem razredu, tako niti tisti nimajo težav, ki se prej v vrtcih niso učili slovensko. Je pa to na žalost že tuji jezik zanje. Tudi oni so pridni, poučevati jih začnemo na igriv način: veliko se pogovarjamo, rišemo, barvamo in lepimo.« Na odprtju novega šolskega leta smo v Števanovcih slišali šolske pesmi v obeh jezikih, tudi ravnateljica je prvošolce, ostale učence, starše in svoje kolege nagovorila dvojezično. Porabski duhovnik Tibor Tóth je blagoslovil vse prisotne. Šolarji so se razkropili po učilnicah, vsak k svojemu razredniku. »Vsako leto imamo probleme s kadri« - nadaljuje ravnateljica Agota. »Nočejo študirati slovenščine na sombotelski katedri. Poleti so nastale težave, nekateri učitelji so sami od sebe odšli. Pred dvema letoma so pisno izjavili, da bodo položili izpit iz slovenščine, pa niso.« Vodja ustanove je morala poiskati nove sodelavce. »Oni so prav tako Madžari, le da so odprti. Seznanjeni so, kam so prišli poučevat. Sedaj imam dve učiteljici, ki sta se prijavili na študij v Sombotelu. Tudi ostali novi pedagogi so rekli, da se bodo udeležili tečaja.« Učitelji imajo dve leti časa, da položijo jezikovni izpit na srednji ravni. »Dvojezični pouk moramo povzdigniti na višji nivo. Tisti, ki znamo in poučujemo slovensko, moramo spodbujati nove učitelje, naj se učijo jezik. Kolikor smo zmožni, jim moramo pomagati. Vendar se morajo tudi oni veliko ukvarjati s slovenščino« - poudarja Agota Holec, ki je hvaležna za delo učiteljice asistentke na šoli. »Metoda Perger poučuje 17 ur slovenščine na naši šoli. To je velika pomoč, ne vem, kako bi brez nje organizirali pouk.« Pomembna pridobitev na števanovski šoli je asfaltirano igrišče za nogomet in košarko. Sezidali so tudi hiško iz lesa, kjer skladiščijo kolesa in drugo opremo za šport. »Šolo je rešilo, da jo je prevzela Državna slovenska samouprava. Ne le finančno, ampak tudi strokovno. Vsakdo si mora v glavi urediti in razumeti, na kakšni šoli poučuje. Težko je bilo, ko so nekateri odšli, bili so dobri pedagogi. Jezikovni izpit je pogoj na dvojezični osnovni šoli. Če se ne držim pravil, bom brez službe. Dvojezični pouk in slovenski jezik moramo nositi v srcih« - zaključuje razmišljanje ravnateljica Agota Holec. Na večji porabski ustanovi, na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, so se slavnostnega odprtja šolskega leta udeležili tudi predsednik (vzdrževalke) Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, zagovornica slovenske skupnosti v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ter višja pedagoška svetovalka za Porabje Valerija Perger. Tudi tukaj so predstavili krajši kulturni program, dvojezično je pozdravila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber. Po blagoslovu je vseh 74 učencev našlo pot v svoje učilnice. »Razen iz domače vasi imamo učence še z Dolnjega Senika, iz Sakalovcev, Slovenske vesi in Monoštra« - pripoveduje ravnateljica šole, ki bo letos jeseni praznovala 10. obletnico uvedbe dvojezičnega pouka. »Danes so že vsi učenci udeleženci pouka v dveh jezikih. Vsak otrok se v tistem trenutku, ko prestopi prag šole, mora učiti dvojezične predmete in slovenski jezik.« Na Seniku se dvojezično poučujejo glasbena, telesna in likovna vzgoja ter spoznavanje okolja v nižjih razredih, oziroma informatika, biologija in zemljepis v višjih razredih. »Ogromno delamo, da bi imeli na šoli primerne učitelje. Ker smo dvojezična šola, morajo pač vsi učitelji obvladati oba jezika. Morajo pa imeti tudi dokument, da so jezikovni izpit položili na srednji ravni.« Dva kolega sta izpit naredila na koncu prejšnjega šolskega leta. »Za vse ostale pa velja, kakor tudi za bodoče sodelavce, da se morajo učiti jezik in čim prej opraviti izpit. Primer obeh kolegov kaže, da se da iz slovenščine ravno tako narediti izpit kot iz katerega koli tujega jezika.« Finančni položaj večje porabske šole je prav tako urejen, nekaj sredstev ostaja celo za obnovo. »Ostala sta le dva razreda, v katerih ni bilo novega pohištva. Poleti se je to uredilo, vseh naših osem učilnic ima v celoti novo pohištvo. Kjer pa je bilo najbolj nujno, smo tudi okna zamenjali. Še naprej bomo delali na tem, da se lahko učenci učijo v takšnem okolju, kjer se jim lahko zagotovijo najboljši pogoji.« »Starši in sodelavci šol ocenjujejo, da je bila dobra odločitev, ko smo prevzeli ustanovi« - pravi predsednik DSS Martin Ropoš in doda, da težave povzroča vsakoletni podpis pogodb o podpori. »Dobili smo obljubo od ministra za človeške vire, da bomo lahko podpisali petletno pogodbo, kar je že res dolgoročno. Del sredstev prihaja normativno, seveda pa s tem ne bi mogli vzdrževati teh šol, saj so majhne po številu otrok. Dodatno financiranje pa prihaja iz leta v leto.« V času počitnic je prišlo do investicij na obeh šolah, poudarja predsednik Ropoš, in tudi pri vrtcih. »Dvojezičnost učiteljev zah-teva zakon, na podlagi zakona vzdrževalec in tudi vodstvo šole. Projekt izobraževanja se je začel, če se je kdo lotil, ni uspel in vendarle nadaljuje, smo mu podaljšali pogodbo. Upam, da bodo v dveh letih vsi pedagogi imeli izpit iz slovenskega jezika« - je izrazil željo (zahtevo) vodja vzdrževalne organizacije in pripomnil: »Dobivamo pomoč iz matične Slovenije. Ena pedagoška asistentka že redno dela in vidimo, da lahko ogromno pomaga. Oddali smo prošnjo na ministrstvu, saj rabimo dodatno vzgojiteljico-asistentko za vrtce in najmanj dve učiteljici-asistentki čim prej na obeh dvojezičnih šolah in v Monoštru« - je zaključil predsednik DSS. Šolsko leto je torej v polnem zagonu in si lahko vsi le želimo, da bi se na obeh šolah čim večkrat slišala slovenska beseda in pognala korenine v srcih prihajajoče generacije. -dm- Števanovske šolarje je dvojezično pozdravila ravnateljica Agota Holec Učiteljica Ibolya Neubauer je učence 2. razreda na Seniku opogumila pred šolskim letom OD SLOVENIJE… Potrna: Štajerski Slovenci v programu mednarodnega festivala DNEVI POEZIJE IN VINA Zavod Beletrina iz Ljubljane je tudi letos pripravil mednarodni kulturni festival Dnevi poezije in vina, z osrednjim programom na Ptuju in vsebinsko privlačnimi dogodki v slovenskih mestih, v Avstriji in na Hrvaškem. Vse od začetka je v festival vključena Pavlova hiša - kulturni dom štajerskih Slovencev v Potrni/Laafeldu pri Radgoni. Vodstvo Kulturnega društva Člen 7 ima v letnem programu tudi organizacijo čezmejnih in mednarodnih prireditev, ki pomenijo osvežitev v avstrijskem kulturnem prostoru ob Sloveniji in v Sloveniji. Ena takih je bil Umetniški avgust 2015, ko so bile tri likovne razstave slikarjev iz Avstrije in Slovenije, in sicer v slovenski in avstrijski Radgoni in Feldbachu. Ob Ptuju, stičišču Dnevov poezije in vina, so pesnice in pesniki iz petnajstih držav od Kostarike do Turčije, nastopili še v Ljubljani, Mariboru, v Šentvidu na Glini na avstrijskem Koroškem, kjer je bil celodnevni program z naslovom Trenutki jasnine, v Varaždinu na Hrvaškem in še nekaterih slovenskih mestih. Ker gre za mednarodni festival Poezije in vina, je Beletrina pritegnila 18 vinarjev, od tega 15 iz vinorodnega okoliša Štajerska in tri iz vinorodnega okoliša Primorska. Sodeloval je tudi mačkovski Marof, torej tudi vino z Gorčkega (ki ima stoletno tradicijo, ker je že grofovska družina Szapáry na Goričko prinesla sodobno vinogradništvo in kletarstvo). Na odlično obiskanem pesniškem večeru v Pavlovi hiši so brali Olga Hapejeva iz Belorusije v izvirniku, prevod je brala Suzanne Weitlaner, ter Helwig Brunner in Judith Nika Pfeifer iz Avstrije, njune pesmi je v slovenskem jeziku brala dr. Andreja Haberl Zemljič, moderatorka pa je bila Renata Zamida. Z glasbo sta pesniško branje popestrila pevka Katarina Juvančič in kitarist Dejan Lapanja. Obiskovalci so poskušali štajersko biološko vino, pridelano na osnovi biodinamičnega vinogradništva Ploder - Rosenberg in vino Marof iz Mačkovec. V fokusu je bila letos poezija v nizozemskem jeziku, ki sta jo predstavljala po dva pesnika iz Belgije in Nizozemske. Zato se je festival začel s štiridnevno nizozemsko-slovensko pesniško delavnico. Kot domačin je bil letošnji častni gost Milan Dekleva (izšla je tudi njegova dvojezčna pesniška zbirka Darwin gre v jedilnico), kot tuja gostja pa ameriška pesnica C.D. Wright, natisnili so njeno prvo pesniško zbirko Skritost. Ker je bila lani v fokusu švedska poezija, je letos izšla antologija sodobne švedske poezije z naslovom Tvoj glas je moj. Za ljubitelje poezije so pripravili tudi dvojezične knjižice festivalskih pesniških gostov, ki jih je bilo skupaj s častnima gostoma dvajset, in ki pišejo v šestnajstih jezikih. V programu so bile prireditve za mlade, zvrstilo se je več koncertov, šest likovnih razstav, več zasebnih branj v doslej še neodkritih ptujskih kotičkih, kar je posebna poslastica festivala za ljubitelje poezije, ki za kraj dogodka zvedo le četrt ure pred začetkom. Posebno pozornost je vzbudilo poimenovanje ene ptujskih ulic po nedavno umrlem, v domala celem svetu uveljavljenem pesniku Tomažu Šalamunu (na Madžarskem je izšel prevod ene njegovih prvih zbirk z izzivalnim naslovom Poker). Poimenovanje je spremljala ulična uprizoritev poezije Tomaža Šalamuna. Omenimo še razstavo knjig Milana Dekleve in pogovor z avtorjem, likovno razstavo Besede kot barve, barve kot besede slovenskih in tujih slikarjev, okroglo mizo o ameriški poeziji in Versopolis, kjer živi poezija. Gre za evropsko pesniško platformo, ki ustvarja nove priložnosti za perspektivne evropske pesnike. V Versopolis so letos vključili 55 avtorjev in njihovo poezijo, združeno pod motom Kjer živi poezija. S projektom nameravajo ustvariti enkratno vseevropsko platformo za promocijo mladih pesnikov iz Evrope. Koordinator projekta je Zavod Beletrina. Iz programa Versopolis je na Ptuju sodelovalo pet mladih avtorjev iz Poljske, Švedske, Litve, Hrvaške in Makedonije. O pomenu mednarodnega festivala Poezija in vino govorijo impozantni statistični podatki, in sicer da je v Sloveniji doslej nastopilo 450 pesnikov z vsega sveta, s prevodi njihovih pesmi v slovenščino je nastal največji arhiv sodobne poezije v Sloveniji. Na spletni strani www.stihoteka.com so pesmi vseh avtorjev, ki so doslej sodelovali na Dnevih poezije in vina. Izjemni podatki o mednarodnem kulturnem dogodku, kakršnih bi si želeli v Sloveniji še več, pa tudi, da bi v program vključili Mursko Soboto, kjer je podobnih literarnih prireditev zelo malo, ali nemara Monošter, kot že sodelujeta dve sosednji državi Slovenije. Ernest Ružič Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach, kjer je izpostavil pomen solidarnosti med članicami EU pri reševanju aktualne begunske krize. Srečal se je tudi s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović, s katero sta se zavzela za nadaljevanje prijateljskih odnosov med državama kljub sporom glede arbitraže. Pahor je na političnem simpoziju z naslovom Koliko neenakosti lahko Evropa še prenese dejal, da trajno rešitev begunske krize vidi v rešitvi konfliktov v državah, od koder begunci prihajajo. Z njim se je strinjala Grabar-Kitarovićeva, v katere državi je v 90. letih prejšnjega stoletja divjala vojna. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je opozoril, da trpljenje beguncev, ki v upanju na boljše življenje prihajajo v Evropo, ni stvar nekoga drugega, kar nas ne zanima. Čeprav je bila begunska kriza spričo aktualnosti v ospredju, so na simpoziju govorili tudi o prihodnosti EU. Predsednik Pahor je menil, da je dobra prihodnost EU v Združenih državah Evrope, pri čemer je poudaril, da ne bi šlo za identično stvar, kot so ZDA. Evropa je v tem trenutku najboljši kraj na svetu Na Bledu je potekal najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v Sloveniji – Strateški forum Bled. V ospredju prvega dne jubilejnega desetega foruma, na katerem je sodelovalo 700 udeležencev iz več kot 60 držav, je bila migrantska kriza, s katero se sooča Evropa, drugi dan pa so se v okviru foruma nadaljevale politične in gospodarske razprave ter razprave o razvojnih vprašanjih, Zahodnem Balkanu, gospodarski krizi, transportnem povezovanju v regiji in partnerstvu v turizmu. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da je Evropa tako privlačna za ljudi od drugod zato, ker je sekularna, stabilna in strpna in ni obremenjena z ideologijami, nacionalizmom in totalitarizmi. Po njegovih besedah je Evropa v tem trenutku še vedno najboljši kraj na svetu, sicer ni popolna, a nam gre vseeno bolje kot katerikoli drugi regiji na svetu. Moderatorka iz Zavoda Beletrina Renata Zamida, pesnica Olga Hapejeva iz Belorusije in predsednica KD Člen 7 Suzanne Weitlaner … DO MADŽARSKE Bola sem enga velkoga požrla Mariška Konkolič, po možej Gera, se je zvala po doma- njom Mejcina v Andovci, gde se je naraudila pa gorrasla. Zdaj v Varaši v Traušči žive s sinaum. Rejsan je tak, kak dostakrat pravijo, ka človek od drejva ne vidi gauštjo. Vsakšo paut, gda reportažo delam, se mantram, koga bi leko gorpoisko, dapa tetica Mariška, štera je gnauksvejta moja sausedica bila doma, mi je nikdar nej napamet prišla. Sploj pa zato je čüdno, ka smo še vejn nikak žlata tö, njena mati se je tak zvala ka Ilona Holec. Zdaj mi je zato napamet prišla, ka ranč te je bila vanej na dvorišči, gda sem se prejk Traušče pelo. - Tetica Mariška, vi ste naši sausedge bili, dapa dja se že na tau trno ne spomnim, samo na prazno kučo, štera je tam ostala. »Moj mauž je töj bijo sodak, pa gda sva se oženila, potistim sva na Alföld odišla, zato ka on je odtistec valaun bijo. Deset lejt sva na Kiszombori živela, tau je nej daleč kraj od Makója.« - Nej je bilau vam špajsno odtec, gde puno brgauv mamo, na ravnino oditi pa tam živeti? »Mena je nej bilau špajsno, bola je dobro bilau, zato ka tam je vse gnako bilau, pa nej trbelo vö na brgé pleziti. Tistoga reda so vönajšli tau, ka zadruge (szövetkezet) baudejo, mi, ka smo grünt meli, je vse zadruga prejk-vzela, pavri so pa tam delali. Moj mauž je tö tam delo, samo plačati so nej steli, ka si tam daubo, iz tistoga si živeti nej mogo. On je iz zadruge vö sto staupiti, dapa ovak so ga nej pistili, samo tak, če smo nazaj domau v Andovce prišli. Tak smo se leko rejšili od nji.« - Sto je bijo doma, gda ste domau prišli? »Mati je še živela, dapa sestre pa bratje so že nej bili doma.« - Kelko mlajšov je bilau vas doma? »Vsevküp nas je pet bilau, podja sta bila Feri pa Pišti, pa mi tri dekle. Anuška je v Meriko odišla pa še do gnesden je nej bila doma. Moj mauž je emo dosta bratov pa sester, vsevküp ji je petnajset bilau. Vejš, ka ji je telko bilau kak mrvlé.« - Ka ste delali, gda ste nazaj domau v Andovce prišli? »Mauž je na Državnom kmetijskom gospodarstvi (állami gazdaság) delo kak traktorist, dja pa doma na njivaj, pa tri mlajše sem gorzranila. Moj mauž je fejst dober človek bejo, fejst miren, nikdar se je nej čemerijo, pa na drugoga lagvo nikdar nej pravo. Pa vidiš, itak je tak mladi mogo mrejti, še šestdeset lejt je nej zadaubo.« - Kak dugo ste bili v Andovci? »Edno leto, zato ka je mauš tau nej lado, ka v zimi, gda je mrzlo bilau pa snejg bijo, bi z biciklinom iz Andovec delat odo. Moja mati je te že tü v Traušči bila pri ednoj tetici, stera je sama ostala. Ona je večkrat pravla, gda je zima bila pa mrzlo bilau, aj nede domau, liki aj tam pri njij spi. Potejm smo si te tak zmislili, ka rejsan dobro bi bilau, če bi bola skrejej prišli k Varaša. Najprvin smo na Židovi na brgej gledali eden ram, dapa mojomi možej se je nej vidlo, zato ka on nej maro brgav, on je k ravnini bijo včeni. Tak smo te tü küpli eden ram, steroga smo najprvin dolarazmetali pa sedemdesetoga leta smo začnili zidati. Edno leto smo ga gorzozidali, dapa največ sva z možaum Šanjinom sama delala. Spodkar, više fundamenta je pet radav kock iz betona, te kocke sva vse sama doma redla.« - Zaka ste tak velki ram zidali? »Müva z možaum sva nej stejla, samo sin pa hči sta nas nagučavala, aj vekšoga zidamo, takšoga, steri se je tak zvau, ka suteren. Moj mauž je taša dobra düša bijo, pa je poslüšo mlajše, vidiš, zdaj pa samo sam sin je doma, ovak je cejli ram prazen. Dostakrat me še zdaj pravim, vidiš, trbelo teba taši velki ram, zdaj ga te samo pucaj, zato ka sva müva z možaum samo enga tašoga maloga stela zidati.« - Gda ste že tü v Traušči bili, tü ste meli krave? »Meli, še več kak v Andovcaj, bilau je tak, ka osem glav mare smo meli v štali. Tü je dosta bola leko človek gazdüvo, zato ka dobre zemlé so bile. Dapa itak zato dosta sem mogla delati, mauž je zvekšoga samo zadvečerek domau prišo, dočas je vse namana bilau.« - Prvin kak bi še začnili pripovejdati, ste prajli, ka vi dosta dobroga ste nej meli v življenji, zaka? »Tau bola za tisti čas vala, gda se v Andovci bila, te sem rejsan nika dobroga nej mejla. Zato, ka sva müva z materdjov delala, tisto je že preveč bilau. Mati je orala, dja sem vlačila, gda je mati posejela, potistim sem dja še gnauk povlačila, zato, ka moškoga pri rami nej bilau. Dapa najbola težko je zato zame tau bilau, ka sem vsakši zranjak mlejko nosila pejški sé v Varaš. Dvanajset litrov mlejka sem nesla v literski glažaj, gda je osem vöra bila, te sem že v Varaši bila. Tau je tak bilau vsakši den, nej bilau nej petka pa nej svetka. Gda sem mlejko odala, te sem pri peki krü küpla, zato ka mati tak zapovedla, klobasi bi malo tö mogla küpti, de sem pa nej. Zato ka malo sem računala, če bi klobasi küpla, te bi mi nikanej ostalo, te pa zakoj sem delala. Bola sem enga velkoga požrla pa sem mimo baute üšla. Še na tau se brigo mejla, če sem nin vidla kakšne lejpe rauže, te sem si sprosila pa v Števanovci sem ji na očin grob taposadila.« - Vsakši den ste pejški v Varaš prišli pa pejški ste nazaj šlij? »Tau je vsakši den tak bilau, gda sem domau prišla, te sem se prejknaravnala pa sem üšla na njivo delat.« - Nejste bili trüdni? »Sto se je s tejm brigo, če sem dja trüdna ali nej. Dosta sem se mantrala, dapa te sem še nikanej vpamet vzela, ka bi me bolelo, samo zdaj vse naprej dé, gda sem že stara.« - Ka je bilau te lejpo za vas v tisti lejtaj? »Gda smo plesat odli po veselicaj. Če je töj paulek nej bilau, te smo cejlo krajino nutzopojdli.« - Te ste nej bili trüdni? »Vejš ka, če je človek zdrav pa ga nika ne boli, te si nej trüden, pa te smo mi zdravi bili kak dren.« Razstava o Ferencu Puskásu v Manchestru V Manchestru, v Britanskem narodnem nogometnem muzeju, so prejšnji teden odprli razstavo v čast legendarnemu madžarskemu nogometašu Ferencu Puskásu. Razstavo so postavili s pomočjo Inštituta Puskás, na njej so ob drugih relikvijah na ogled tudi njegova zlata olimpijska kolajna iz leta 1952, srebrna kolajna s svetovnega prvenstva iz leta 1954, kakor tudi njegovi športni copati (kopačke), ki jih je nosil v finalu v Helsinkih. Na otvoritvi je govoril tudi madžarski veleposlanik v Londonu Péter Szabadhegy, ki je izpostavil, da je v Veliki Britaniji najbolj znani Madžar še zmeraj nekdanji reprezentant Ferenc Puskás, saj ga pozna več ljudi kot svetovno znanega madžarskega skladatelja Bélo Bartóka. Pred odprtjem razstave so predstavili tudi knjigo v angleškem jeziku o znanem nogometašu Honvéda iz Budimpešte in Real Madrida, ki jo je založnik zaenkrat natisnil v 1500 izvodih, toda upa, da bo zelo hitro prišlo do ponatisa. Bivši premier je več dni gostil v svoji vili begunce Nekdanji premier Ferenc Gyurcsány je v sodelovanju s civilnimi organizacijami, ki pomagajo migrantom v Budimpešti, več dni gostil v svoji budimski vili begunce iz raznih držav, med njimi Sirce in Kurde. Kot je sam povedal, naveličal se je, da se samo govori, nič se pa ne naredi v dobro teh ljudi. »Tudi sam bi lahko dal še nekaj pametnih izjav,« je izpostavil, »toda kaj bi se od njih spremenilo«. Sam meni, da dati migrantom prenočišče in hrano ni kaznivo, ne bi jim pa organiziral prevoza ali jih recimo sam peljal do meje, kajti to se tudi njemu zdi sporno. Sami begunci ne vedo, kdo jim da streho nad glavo, kajti večina sploh ne ali zelo slabo govori angleško. Tudi Gyurcsányeva družina ne ve vnaprej, kdo bo pri njih prenočil, o tem odločajo prostovoljci humanitarne organizacije, in jih obvestijo po telefonu, kdo pride k njim zvečer. Tako so že imeli pod streho desetčlansko sirsko družino, naslednjo noč dve kurdski družini ali pa samo dva mlada iz Afganistana. Na Hortobágyi eške itak najdemo slovenska imena S klimatizeranim modernim busom trpi paut od Sombotela do Hortobágya kauli šest-sedem vör. Tisti lidgé, štere so v lejtaj 1950-52 v trej rundaj vöodpelali s Porabja na madžarski gulag, so se v bagonaj za maro pelali skoro tri cejle dni. Tistoga ipa je kauli osemdeset držin z naši vesnic, skoro dvejstau lidi gratalo protivnik komunističnoga sistema. Zadnji konec kedna v augustuši smo se Slovenci s Sombotela odlaučili, ka gorpoiškemo tau dalečnjo krajino, gde so nekda trpeli naši držinski členi, žlata, poznanci ali sausedge. Zbralo se je za cejli autobus lüdi, vejpa nega vsikdar mogaučnosti, ka človek nekdešnje delovne tabore gorpoiške. Na pauti smo se za počitek stavili pri peštarskoj Baziliki, gde smo si poglednili veuko pa lejpo cerkev, svete prave rau-ke (prvoga vogrskoga krala) svetoga Štefana pa smo si nej mogli pogledniti, vej je pred kratkim mrau plebanoš, šteri je slüžo v katedrali pa je skrb emo na »sveto desnico«. Naša skupina je prišla djenau na vöro spominske svete meše. Gda smo se po autocesti od Pešta prauti Debreceni pelali, smo leko čüli pripovejdanje tisti sombotelski Slovencov, od šteri stari stariške ali žlata so bili vöodpelani s Porabja. Leranca zgodovine Ágnes Szik-lai Nagy je na kratko tapravila, zakoj je sto komunistični režim poštrafati »kulake«, pa eške bole tiste, šteri so živeli nej daleč od jugoslovanske grajnce. Od svoje držine je povödala, ka so za ednoga mladoga pojba celau v Kőszeg odišli, ka bi ga vöodpelali. Njini dejdek pa so po dvej kednaj mrli v tabori, ka so se jim plüča vužgala, pa je nej bilau padara. Tam so ga pokopali, kisnej je držina dala njegvi pepeu nazaj v Somboteu pripelati. Edna drüga gospa je bila deset lejt stara, gda so ji stare stariše na Hortobágy odpelali. Za njau je bilau tau zatok tak žmetno, ka sta go dejdek pa babica gorranila. Tretja Sombotelčarka je pripovejdala, ka so ji mater v tisti lejtaj - nej na Hortobágy - odpelali v Kistarcso, nej daleč od Pešta, ka ji je mauž disidero na tihinsko. Držina je dosta trpejla, gda so pa mater s tabora domau pistili, je leko samo do Vépa prišla nazaj živet. Edna potnica je pripovejdala, ka so znali, ka so gor na lišti. So se že vküppakivali pa čakali, gda pride črni avto. S te držine je nekak tö disidero, za toga volo so njino ižo vaftivali pa dostakrat prejkpoglednili avoške. Pisateu romana »Vtrgnjene korenjé«, novinar Francek Mukič je eške dosta pripovejdo o žitki v taboraj, gde so od 1950 do geseni 1953 trpeli Porabski Slovenci tö. Urednik Radia Monošter se je dosta pogučavo z lidami, šteri so lageraši bili. Kak pravi, na žalost so do gnes že vsi spomrli. Strašne štorije so nam samo tak muvile v glavaj, tačas ka smo se pripelali do vesnice »Ebes«. Tau je bila ranč tak edna pristava (tanya) s taborom, vse vküper je bilau na Hortobágyi 12 lagerov. Od toga se leko dosta čüje pa vidi v malom muzeji, šteri nutpokaže delovna taborišča. Tam nam je dugo pripovejdo mladi zgodovinar, kak so mogli deporteranci rajs pa bombaž (gyapot) pauvati na lagvoj zemlej, v muzeji pa smo leko eške tau tö vidli, kak so živeli pa spali v taboraj. Na dvorišči muzeja je spomenik za vse tiste, šteri so v tisti štiri lejtaj trpeli na madžarskom gulagi. Sombotelski Slovenci smo položili venec pa zaspejvali pesem »Žalost mene premaguje« v spomin porabskim vöodpelanim. Od dosta strašnoga smo se tisti zadvečerak odpočinauli v Debreceni, gde smo si oprvim poglednili najvekšo kalvinistično cerkev na Vogrskom, takzvano »Veuko cerkev«. Tam pa je djenau zdavanje bilau, tak smo leko malo pokukivali v zidino, štera je bila sploj važna v madžarskoj zgodovini. Sledik smo si eške poglednili najvekši park v »kalvinističnoj Romi«, malo smo si odpočinauli pri štadioni. Po dobrom spanji v Hajdúszoboszlóni, v centri, šteroga eške vnoči veuko živlenje geste, nas je drügi zranek čakala cerkev v vesnici Hortobágy, od šteroga je dobila ime cejla krajina. Cerkev je veuka, lejpa bejla zidina, štera má formo od male pasterske kuče. Dühovnik so sveto mešo držali za vökivečni pokoj ino zveličanje Slovencov, šteri so trpeli po hortobágyski taboraj. Za oltar smo prinesli porabske rauže s papéra, za lageraše smo molili slovenski očanaš. Po svetoj meši smo si poglednili table na stenaj cerkve, na šteraj piše imena vsej tisti tabornikov, štera se poznajo, v lejpom redej po taboraj. Te je k nam staupo eden gos-paud, Imre Juhász, šteri se spravla z živinov v hortobágyskoj krajini. Pomago nam je, ka smo najšli takzvano »Kónya-puszto«, gde so ranč tak trpeli Porabski Slovenci. Krajina je bila bole ravna kak list papéra, depa smo se do Kónye pelali po vauskaj pa včási krivi poštijaj. Gospaud Juhász je pomago, ka nam je gazda birkeče štale dopüsto, ka si go poglednemo. Zidina je eške itak takša, kak pred šestdesetpetimi lejtami, samo ka je eške bole na nikoj prišla. Leta 2007 so božično paunaučno mešo držali v štali, kama so prišli nekdešnji lageraške tö. Té svetek je vogrska televizija kazala v živo, dühovnik, šteri je mešo slüžo, pa je bil poprijeti v etoj birkečoj štali. Taborniki so se leta 2007 djenau spominali, gde je bila njina postela, gde jim je bilau vleti vrauče, v zimi pa mrzlo. Včási so ojdli pejški dvanajset kilomejterov daleč, ka so po tistim dvanajset vör delali. Ništerni domanji lidgé - če rejsan so dostakrat brodili, ka so lageraši grofi ali hüdodelnicke -, so jim dosta pomagali. V vesi Hortobágy, nej daleč od »mosta z devetimi lüknjami«, stogi železen križ v spomin vöodpelanim. (Ništerni so gor-zglasili te spomenik, ka so prej železo s cugovske štrejke vkradnili.) Nej daleč pa so špitale za ftiče, štera zidina je ranč tak bila baraka za deporterance. Dosta Slovencov s porabske krajine so odpelali v lager z imenom »Tedej«. Sombotelski prauškarge smo se s Hortobágya po lagvi poštijaj napautili prauti Hajdúnánási, od šteroga en tau je Tedej-puszta. Brž smo najšli spominsko tablo, pred barakami pa zidinami, štere so gnes obnovlene pa od edne veuke agrarne firme. Na črnoj tabli smo najšli dosta porabski imen. Samo tak smo gučali: »té je z Ritkarovec, té je z Gorenjoga Sinika, té je s Števanovec...« Od hortobágyski lagerov so začnili javno gučati eške samo po leti 1990. Do tistoga mau se je čülo, »té pa té so bili vöodpelani na Hortrobágy«, depa niške od lagerašov se je nej vüpo gučati. Lepau bi bilau, če bi v rosági s kem več lüstva znalo za tau trplenje, če rejsan so zdaj že zvekšoga pokojni lageraši prave rehabilitacije nikdar nej dobili. -dm- Sombotelski prauškarge pri križi v vesi Hortobágy V vesnici Tedej najdemo na tabli dosta slovenski imen Na Kónya-puszti so lageraši živeli v birkečoj štali Zakoj, zakoj? Drage mlade bralke, dragi mladi bralci, spoštovani starši in učitelji! Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Takša pa ovakša nouta Bralna značka postaja po 55. letih način branja vseh generacij in je prepoznavna blagovna znamka, ki je leta 2011 prejela najvišje državno odlikovanje v Sloveniji, zlati red za zasluge, in je prava zgodovina delovanja na širokem področju bralne kulture. Tudi v Porabju je Kranjčeva bralna značka, za kar je zaslužna pisateljica Karolina Kolmanič, začela pred skoraj tridesetimi leti svojo pot spodbujanja branja in ljubezni do knjig. Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS se je v letošnjem šolskem letu povezalo z bibliobusom, ki vam vsakih štirinajst dni pripelje slovenske knjige. Pri društvu vas bomo opozarjali na dobre knjige, vi pa poiščite knjižničarje, ki se pripeljejo k vam iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, da vam bodo še kaj zanimivega svetovali. Za vas bodo skrbele tri mentorice branja: Andreja Serdt Maučec (vzgojiteljica asistentka v porabskih vrtcih), Metoda Perger (gostujoča učiteljica na DOŠ Števanovci in v monoštrskih šolah), Szilvia Kocsis (učiteljica na DOŠ Gornji Senik) in mag. Valerija Pergar (svetovalka Zavoda za šolstvo R Slovenije). Povabim vas, da si ogledate spletno stran bralne značke, na kateri boste našli marsikaj zanimivega: www.bralnaznacka.si. Lahko nam tudi pišete, pošljete kakšne predloge za branje, sporočite, če vam je bila kakšna knjiga posebej všeč, nam pošljete ilustracije ali pa nas kaj zanimivega vprašate. Svoje pismo lahko pošljete na elektronski naslov info@bralnaznacka.si ali po pošti na naslov Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Miklošičeva 16, SI-1000 Ljubljana. Prijazno branje vam želim in vas lepo pozdravljam. dr. Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS V künji radio igra. Mali Peter poslüša, poslüša, nika ne razmej. Vcejlak nika ne razmej, ka tisti možakar popejvle. V nikšoj vcejlak nej poznanoj rejči nouta dé. »Zakoj ge tou nika ne razmejm,« mali Peter za eden čas pita. »Zatoga volo, ka té možakar na talanjskom popejvle,« je ata trno veseli gé, ka ga je sin nej kaj bole žmetnoga pito. »Zakoj?« Zdaj ata že vej, kak se tou vse vküper nede tak brž zgotouvilo. Mali Peter svojo nouto o noutaj tadale tira. »Zakoj tak ne popejvle, ka bi ga ge leko razmo?« Oča se škrable za vüjo, mali Peter ga gleda z velkimi očami. Čaka, aj ata od toga kaj povej. Mama na pomouč kcuj skouči. »Vejš, sin moj, nej trbej vsikšo rejč razmeti. Nouta je zatoga volo, ka jo človek poslüša. Meni se ta nouta trno vidi. Istina, ka skur nika na rezmejm, depa vidi se mi. Samo tou razmejm, gda un spopejva mio amore. Tou vejm, ka na talanjskom znamenüje, ka moja lübezen.« Mali Peter oči začne koulak obračati. Od lübezni ne čüje rad. Tak malo ga je vsigdar sram gé. Zatoga volo mora nika kcuj djasti: »Zdaj vejm, zakoj té Talan tak na velke zdijava pa zakoj kcuj skur djouče. Gvüšno ga tista mio amore nema več rada. Ja, nema ga več rada, zdaj pa bi škeu, aj nazaj k njemi pride. Vej je muzika tö takša cejla skuznata gé.« »Na, Peter, vidiš. Dun razmejš,« ata znouva na capaš pride. »Talanjski ne razmejš, dun pa ti nouta guči. Una ti pripovejda. Zatoga volo gučijo, ka muzika, nouta ne pozna granice.« »Zakoj,« mali Peter samo zavolo šege pita. »Granica geste! Kaj bi pa granice nej bilou? Vej pa na tou nouto dun ne moreš veseli biti. Človek samo djouče, leko pa se mantra ranč tak kak té Talan.« Na atino pa mamino srečo se v radioni talanjska nouta skonča. Druga nouta se začne. Najprva boben zrugače, potejm trampeta pa eške fude svojo nouto potegnejo. Mali Peter vuška skouči. »Na, veseldje je prejk žalostne granice skoučilo! Vidita, ka nouta pozna granico. Pri toj, ka jo zdaj poslüšamo, nika nej trbej razmeti. Vsikši vej, ka je tou vesela nouta,« mali Peter že čobe na smej potegne. Zdejne si ata, zdejne si mama. Od nout ovakši pa takši gnes več nede guča. Vsikši se k svojomi deli cuj vzeme. Depa nej dugo. Nin za tri minute na radioni nouvo nouto igrajo. Mali Peter poslüša. Že bi skur pito svoj »zakoj«. Skur, depa neje pito. Z vcejlak drugim je naprej prišo: »Čüjeta tou žensko? Ta pa rejsan nikšne granice ne pozna. Popejva: Odišo z drugo, aj bou! Čüjeta, tou na veselo nouto popejvle. Leko ka rejsan pri noutaj granice nega. Depa eške malo mo radio poslüšali. Dun eške kaj leko čüjemo. Dun eške leko kaj zvejmo, kak je s tejmi noutami gé na taum svejti.« Mama pa ata poslüjšata pa samo čakata, gda z njiva sina znouva njegvi »zakoj« vö prileti. Miki Roš S TRIDESETLETNICE FS GORNJI SENIK NIKA ZA SMEJ PETEK, 11.09.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 INVAZIVKE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.30 POZOR! NADZOR!, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 PRAVA IDEJA! 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 AVA, RIKO, TEO: SRHLJIVE SENCE, RISANKA, 18.05 OBLAKOV KRUHEK: DOMIŠLJIJA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 46. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2015, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POTOVANJE V ITALIJO, ITALIJANSKI FILM, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.50 INFO-KANAL PETEK, 11.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.45 10 DOMAČIH, 11.20 PROFIL, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.05 NA OBISKU: KLAPA SEMIKANTA, 14.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.00 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 ZAČNIMO ZNOVA: STANOVANJE Z RAZGLEDOM, SLOVENSKA NANIZANKA, 16.15 DOBER DAN, 17.10 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA : MAKEDONIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ČILE - NEIZBRISNI SPOMIN, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 ČEFURJI RAUS, SLOVENSKO-HRVAŠKO-BOSANSKI FILM, 22.40 POLNOČNI KLUB, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 VEM!, KVIZ, 1.05 ŠPORTNI POSNETKI * * * SOBOTA, 12.09.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 PROSLAVA OB 68. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI, PRENOS IZ TOLMINA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 MOJ VRT IMA NAČRT: BERNARDA IN ANDREJ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.00 DOKTOR MARTIN (VI.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.55 VISOKA UMETNOST SEVERNIH NIŽIN: VZPON IN PADEC, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 ČEZ PLANKE: ČILE, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O UKRADENEM LESU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 POLETNA NOČ - POKLON ELZI BUDAU, 21.50 TUDI ŽENSKE KDAJ MEČE, ČEŠKI FILM, 23.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.15 KRIVDA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL SOBOTA, 12.09.2015, II. SPORED TVS 6.30 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOVENSKA NANIZANKA, 11.50 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINA FINALA, 11.50 PRVA TEKMA, PRENOS IZ LILLA, 14.20 DRUGA TEKMA, PRENOS IZ LILLA, 17.10 ZAČNIMO ZNOVA, SLOVENSKA NANIZANKA, 18.20 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINA FINALA 18.20 TRETJA TEKMA, PRENOS IZ LILLA, 20.50 ČETRTA TEKMA, PRENOS IZ LILLA, 22.50 RAZVEDRILNA ODDAJA, 0.20 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINE FINALA, * * * NEDELJA, 13.09.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 NABRITI DETEKTIVI: PAJČEVINA, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: LAUDATO SI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 46. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2015, 14.45 SREČNO NOVO LETO, FRANCOSKI FILM, 16.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: NOVI GRŠKI KMETJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05 IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.40 MUK: NAJLEPŠE OBLEČENI SLON, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): SEŽIGALNICA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE (II.), AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 PREKLETSTVO KENNEDYJEVIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, 1.25 ZRCALO TEDNA, 1.40 ŠPORT, VREME, 1.55 INFO-KANAL NEDELJA, 13.09.2015, II. SPORED TVS 8.00 DUHOVNI UTRIP: VESELA NOVICA, 8.50 TAMBURAŠKI ORKESTAR FERDO LIVADIĆ, DIRIGENTKA PETRA VOJVODIĆ, 9.05 MOZARTINE: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN YI-CHEN LIN (A.DVOŘÁK, SIMFONIJA ŠT. 9 V E-MOLU), 10.00 OBISK STARE GOSPE, TV-PRIREDBA KOMEDIJE V IZVEDBI SNG NOVA GORICA, 11.50 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINE FINALA, 11.50 PETA TEKMA, 14.20 ŠESTA TEKMA, 18.20 SEDMA TEKMA, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.50 OSMA TEKMA, 22.50 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINE FINALA, * * * PONEDELJEK, 14.09.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 Z VRTA NA MIZO, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 VEM!, KVIZ, 11.50 NAGLAS! 12.20 NAJPREJ STANOVANJE, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: NOVI GRŠKI KMETJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.35 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN: POT ŽAJBLJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NUKI IN PRIJATELJI: MED DINOZAVRI, RISANKA, 18.05 ČARLI IN LOLA: ČARLI JE POŠKODOVAN!, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 INFO-KANAL PONEDELJEK, 14.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 NA LEPŠE, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.05 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 POLNOČNI KLUB: JEM IN PIJEM, KER JE SLOVENSKO, 15.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 18.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.00 JUTRANJI VLAK, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 GEORGE GENTLY (VII.): ŽENSKE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.30 NICKYJEVA DRUŽINA, SLOVAŠKO-ČEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 1.55 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, * * * TOREK, 15.09.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.57 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: LAUDATO SI, 12.20 GRAFIT KRIMINAL, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 MOJ VRT IMA NAČRT: MOJCA IN LEA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 OBLAKOV KRUHEK: PODARJENE IGRAČE, RISANKA, 18.10 KIOKA: IGRE V SNEGU, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.55 ALJAŽEV STOLP: “TA PLEH IMA DUŠO”, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: PATER JOŽE KOKALJ, 0.55 PROFIL, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL TOREK, 15.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.00 HALO, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.15 POLETNA NOČ - POKLON ELZI BUDAU, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 1. ČETRTFINALNA TEKMA, 20.40 2. ČETRTFINALNA TEKMA, 22.50 NAJ MUZIKA IGRA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 HALO TV, 1.10 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 1. ČETRTFINALNA TEKMA, 2.55 2. ČETRTFINALNA TEKMA, * * * SREDA, 16.09.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 OPUS, 12.25 TEA TIME NA GORIČKEM, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU, 14.25 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ TOMA BREJCA, KAMNIK IN OŠ SAVA KLADNIKA, SEVNICA, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 PUJSEK BIBI: SLON, RISANKA, 18.10 BACEK JON: DESKAR, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: DIPLOMACIJA, FRANCOSKO-NEMŠKI FILM, 21.25 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE, TV-PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 1.30 PROFIL, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.10 INFO-KANAL SREDA, 16.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.30 PROFIL, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.35 NAŠI VRTOVI: KARLINA TREINEN, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.10 FABIANI : PLEČNIK, DOKUMENTARNI FILM, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 3. ČETRTFINALNA TEKMA, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.40 4. ČETRTFINALNA TEKMA, 22.50 SE ZGODI: LJUBEZEN, LJUBEZEN, LJUBEZEN, SLOVENSKA NANIZANKA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 HALO TV, 1.10 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 3. ČETRTFINALNA TEKMA, 3.00 4. ČETRTFINALNA TEKMA, 4.50 MIGAJ RAJE Z NAMI: ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, * * * ČETRTEK, 17.09.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 BOLŠJAK, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ALJAŽEV STOLP: “TA PLEH IMA DUŠO”, DOKUMENTARNI FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 LOJZEK: LOJZEK, NARIŠI MI OVCO, RISANKA, 18.05 NUKI IN PRIJATELJI: SKOZI STENO, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SO RIBJEMU KRALJU UKRADLI KRONO, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 PROFIL, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, 1.45 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL ČETRTEK, 17.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.35 PROFIL, 11.05 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN: POT ŽAJBLJA, 15.55 KINO FOKUS, 16.25 NAJ MUZIKA IGRA; TOMAŽ DOMICELJ, 17.00 HALO TV, 18.20 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, TEKMA ZA 5. - 8. MESTO, 20.40 1. POLFINALNA TEKMA, 22.50 POPKI, ČEŠKI FILM, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 HALO TV, 2.10 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, TEKMA ZA 5. - 8. MESTO, 3.35 1. POLFINALNA TEKMA, Očala »Od tistoga časa, ka trno slabo vidim, vsigdar tri očala mam pri sebi, pravi eden moški svojomi padaši. »Edne, s sterimi skrak vidim, drüge, s sterimi daleč vidim.« Padaš ga pa pita: »Pa ka te s tretjimi delaš?« »Znaš, moj dragi padaš, tretje pa zatok mam pri sebi, ka iščem druga dvej, gda nem vejm, kama sem ji dola djau.« Konj pa mladenec Eden mladenec bi se rad na konji noso (jahal) pa ide k verti, steri konje na pausadbo dava. Vert pravi mladenci, ka mora naprej plačati. Mladenec pa: »Čüdivam se, takšno sam eštje nej čüjo. Bojite se, ka brezi konja pridem nazaj?« »Tauga se ne bojim,« pravi vert. »Samo tau se bojim, ka konj pride nazaj brezi vas.« Slaba pamet »Dragi moj padaš, daj mi nikše tanače (nasvete), ka naj činim,« se tauži moški svojomi padaši. »Den do dneva je slabejša moja pamet, vsakši den več pozabim.« »Vejš, ka ti povejm,« ma pravi drugi, »daj mi na pausadbo deset gezero forintov.« Sreča pa nesreča Mauž pa žena se že več kak dvej vöre pelata po avtocesti, gda se ženska za glavau zgrabi pa kriči: »Obrniva se tanazaj, pozabila sem pejgli vöpotegniti iz konektora, gvüšno nam ram dolazgori!« Nika se ne boj, ne zgori dola,« pravi mauž. Dja sem pa v kaupanci oprejto njau pipo (csap), zdaj je že voda gvüšno vö iz kada stekla. ES NADALJEVANJE TEČAJA SLOVENŠČINE Zveza Slovencev na Madžarskem organizira nadaljevanje TEČAJA SLOVENŠČINE Tečaj se začne 10. septembra 2015 in traja do konca novembra, tedensko enkrat po 2 šolski uri (od 17. ure do 18.30 ure) Tečaj je brezplačen. Prijavite se lahko po telefonu: 94/380-208 ali na e-mail naslovu: gyongyi.bajzek@freemail.hu porabje.hu