(Ihsilo JtiKOslovanskc. kmetsko 7,v«c. - Cona 3S Din 7.» celo Ido. — 7.a Inozemstvo 6ft Din. — Posa- „ Izlitju vsako sreda ol) ti 7-|ntra,t.
uiezna Številka I Din. — V Inseratnoni delu vsaka ilrolma vršilca aH nje prostor 10 Din.	reklamacije In lnserati pa Iprav
^^^■■^■■■■»■■mHHgaBaBBHBMnaaaDBBaBaaMHa«
kancelparagraf.
B. maj je bil za svetovno framazonstvo in njih pomočnike v naši državi in Sloveniji dokaj vesel dan. V navzočnosti dr. Žerjava, ki je sicer navadno odsoten, jo bil v zakonodajnem odboru v Belgradu proti glasovom naših poslancev sprejet v kazensko pravo sledeči paragraf: »Verski predstavniki, ki v strankarske svrhe zlorabljajo svojo duhovno oblast v verskih mo-lilnicah (svetiščih) ali člankih (spisih) verskega značaja ali sicer pri izvrševanju svoje službe, se kaznujejo z zaporom do 2 let ali denarno kaznijo.« — Navedeni paragraf, ki hoče biti udarec v obraz vere in Cerkve, mora priti, da bo veljaven, sicer še pred državno zbornico, vendar naj ga ogledamo že danes.
t. Kadarkoli je kakšna država hotela uvesti boj zoper katoliško cerkev in zoper v.to, je začela s kancelparagrafom. Tako r- kdanja Bisinarkova Nemčija, kjer so za-pirati škofe in duhovnike, tako danes Mehika, ker teče mučeniška kri za katoliško vito kot v prvih časih krščanstva. Kancel-paragraf je ena poglavitnih točk frama-sonskega protiverskega programa.
Da so žerjavovci v Belgradu, dasi so proti vladi, za ta paragraf še prav izrecno glasovali, je zopet nov in nedvomljiv dokaz, kako liberalna stranka pod vodstvom bancosko framasonske lože satansko sovraži Cerkev in vero. Kdor še danes tega nc vidi, je slep na obe očesi.
2. Katicelparagraf hoče duhovniku za-braniti razlaganje božjih zapovedi z ozirom ua javno življenje. Duhovnikova pravica in dolžnost je, vernikom polagati na srce, da s;' morajo tudi v javnem življenju, tudi v politiki, držati božjih zapovedi. Zakaj Bog je gospodar ne samo v domači hiši, temveč tudi v zbornici, na sodniji, v šoli, v uredništvu itd.
Nobenega dvoma n. pr. ni, da je greh, kakorkoli podpirati stranko, ki ji je boj proti Bogu in Cerkvi eden prvih namenov, ^ato je tudi greh voliti s tako stranko. 0 tem ni prav nobenega dvoma za tistega, ki jo poučen o krščanskih resnicah. Jasno je, da ima duhovnik pravico in dolžnost na Primeren način to povedati. Zato pa je ' ušni pastir, da vernikom razlaga, kaj je v nravnih stvareh prav in kaj ni.
Žerjavovski sodnik pa bo smel duhov-
nika za to obsoditi — češ, da je zlorabljal vero v strankarske namene.
Ali n. pr.: Duhovnik je po cerkvenih določilih dolžan govoriti zoper slabe knjige in časopise. To se obravnava celo v katekizmu, ki je od države potrjen kot šolska knjiga. In vendar, če bo katehet to vprašanje v šoli razmotrival, ga bo žerjavovski sodnik lahko obsodil, češ, da je svojo duhovno oblast zlorabljal v strankarske namene.
Ali n. pr. spovednik spozna, da spo-vedancu redno čitanje brezverskih časopisov dušno strahotno škoduje, ter ga zato posvari. Žerjavovski sodnik bi ga lahko obsodil, češ, da je svojo oblast zlorabljal v strankarske namene, dasi se spovednik radi spovedne molčečnosti niti braniti ne bi mogol. Na ta način vsak propal človek lahko spovednika v ječo spravi, no da bi sploh k spovedi šel.
3. To so načrti žerjavovskih frama-sonov. S kancelparagrafom in z orožniki hočejo svojemu brezverskemu časopisju utreti pot med verno ljudstvo ter svoje brezboštvo zasejati med ljudi. Za laž in propadlost je treba proste poti, kdor pa se bo zoperstavil — in to sc duhovnik po svoji službi mora — bo zaprt.
Omejeni siromaki, ti liberalci! Ne vedo ali pa nočejo vedeti, da je kancelparagraf poleno, ki jc še povsod z vso silo priletelo nazaj v glavo tistih, ki so ga hoteli vreči v Boga in njegovo Cerkev. V Nemčiji katoličani še danes žive od tistega kancel-paragrafa, ki ga je skoval sicer tako premeteni Bismark. S kancelparagrafom je Bismark šele vcepil katoličanom tisto zavednost in navdušenost, ki je železnega kanclerja tako temeljito položila na tla. tn tudi v Mehiki se svita: katoličani, ki bodo izšli iz tega boja, bodo kot kremen in jeklo.
Nikdar ne bo katoliški duhovnik molčal k grehu, kadar se bo hotel ta kot povodenj razliti po njegovi župniji. Nikdar, ali razumete gospodje svobodomiselci? Bog in večnost sta več kot ječa in orožniki.
Vsak zaprti duhovnik — in ponosno se bo dal vsak zapreti — bo mučenik za katoliško svar. In mučeniki žanjejo ogromne uspehe. To veste menda že iz zgodovine. Zato nismo proti kancelparagrafu zato, kakor da bi se ga bali — niti malo — pač pa zato, ker je krivica božji besedi,
kateri hočete natakniti nagobčnik. In proti krivici smo vedno, zlasti pa še, če se godi Gospodu Bogu.
4. Katoličan, ali imaš še trohico vere v Boga in njegovo Cerkev? Imaš! Če imaš, kako moreš naročati in podpirati časopise, ki so v službi framasonstva, starega in naj-zagrizenejšega borivca proti Bogu in Cerkvi. Kako moreš kakorkoli podpirati stranko, ki hoče natakniti nagobčnik božji besedi?
h Slov. ljudske stranke.
V nedeljo se je vršila seja vodstva in na-čelstva SLS pod predsedstvom dr. Korošca, ki je uvodoma podal izčrpno poročilo o sedanjem političnem položaju. Obžaloval je, da v sedanji vladi niso zastopani niti Slovenci niti Hrvati, kar na zunanjepolitični položaj gotovo ne vpliva dobro. Radikali vsi obžalujejo, da SLS ni v vladi, tudi demokratje pravijo, da nimajo nič proti SLS, ker pa da ima sedanja vlada namen izvršiti svobodne volitve, naša stranka ni potrebna v vladi, ker v Sloveniji itak ni pritiska ob volitvah. (Seveda so vzroki, da ni Slovencev v vladi drugod, o čemer bi gospodje framasoni v Belgradu vedeli več povedati. Op. ur.)
Dr. Korošec je nadalje govoril, da se silno trudijo priti v vlado slovenski žerjavovci, da bi rešili svojo polomljeno Slavensko banko. Zato skušajo ustvariti tako imenovani »Napredni blok« in pri tem izrabljajo razne visoke osebnosti, ki pa odločno zanikujejo, da bi imele s tem sploh kakšno zvezo.
Končno je omenjal g. dr. Korošec naše razmerje z Italijo ter povdaril, da za vojno ni nobene nevarnosti in da smo v nastopanju napram Italiji solidarni z vlado.
Nato je bila sprejeta naslednja resolucija:
RESOLUCIJA.
SLS konstatira, da so iz novo vlade namenoma izključeni predstavniki slovenskega in hrvatskega naroda, kar pri sedanjem notranjem, posebno pa še zunanjem političnem položaju ne more biti v korist države. Izključitev predstavnikov slovenskega naroda se iz stvarnih razlogov, ki bi se ozirali na dobrobit države in miren razvoj parlamentarnega življenja, ne moro razložiti, ampak samo h enostranskih hi ozkih strankarskih nagibov. Gledo zunanje politike SLS obsoja Izzivanja Italije, ki so uničila dosedanje sosedno sožitje in za-
r
»DOMOLJUB« 1927.
nesla ▼ naše medsebojno razmerje vznemirjenje. Odobruje trud naših vlad, rešiti ta spor mirnim potom in r sporazumu r prijateljskimi vladami ter so izreka, kakor t vsakem trenutku, tako tudi seda} solidarna z našimi državnimi interesi.
Predlogi oblastnih poslancev SLS.
Predlog poslanca Petra Hauptmana in tovari-8ev za pospeševanje Čebelarstva v ljubljanski okolici.
Predlog poslanca Antona Skubica in tovarišev glede uvrstitve občinske ceste Ribnica—Jurjevica, Vinice med okrajne cesle, oziroma med deželne ceste druge vrste.
Predlog poslanca Oblaka in tovarišev glede regulacije odtoka reke Unec v dolini pri Planini.
Predlog poslanca Jana, Arneia in tovarišev glede poprave pešpoti Dobrava skozi sotesko Vintgar.
Predlog poslanca Eppieha in tovarišev za preložitev okrajne ceste Koprivnik—Kočevje.
Predlogi poslancev Planine, Uršiča, Umnika, Majeršiča in tovarišev: glede podpore prostovoljnemu gasilnemu društvu v Rudnem, občina Selca; glede podpore prostovoljnemu gasilnemu društvu v (škofji I.okl; glede naprave vodovoda za vasi Središče, Bitnje, Žabnica, Stara Loka; za podporo gasilnemu društvu v Podbrer.jah.
Predlog poslanca Deželaka in tovarišev glede regulacije in zavarovanja bregov Savinje—Lehom-nice in Gračnice v Laškem okraju.
Predlog poslanca Luvrača in tovarišev, da se podeli kmetijski zadrugi v Izlakah podpora za zidanje zadružne »ušilnee za hmelj.
Predlog poslancev Nemaniča, Jarca in tovarišev glede podpore mlekarskim zadrugam Črnomelj Semič, TanČa gora, v okraju Črnomelj.
Predlog poslanca Jana in tovarišev glede naprave vodovoda za vas Zasip.
Predlogi poslancev Umnika, MajerSiča in tovarišev v zadevi preložitve klanca na deželni cesti Tenetiše—Kokrica; v zadevi podelitve podpore živinorejski zadrugi v Predosljah; v zadevi izpeljave kanalizacije občine Stražišče.
Predlog poslancev Jana, Arneža in tovarišev glede naprave vodovoda za vas Blejska Dobrava.
Predlog poslanca Deželaka in tovarišev zaradi podržavljenja okrajne ceste Celje, Laško, Rimske Toplice, Zidani most.
Predlogi poslanca Josipa Permeta in tovarišev glede spremembe § 74. državnega zakona z dne 0. avgusta 1909, drž. zak. št. 177; v zadevi podelitve podpore prizadetim po vremenski nezgodi ciklona v letu 1920.
Predlog poslanca Lebingerja in tovarišev, da ee deželna cesta (kolodvorska cesta) v Zagorju ob Savi iz investicijskega posojila prometu primerno preuredi.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Predlog poslanca Lovrača in tovarišev, da se na okrajni cesti pri graščini Medija klanec zniža.
Interpelacija oblastnega poslanca Oostinfarja In tovarišev, naslovljena na gospoda velikega župana v zadevi avtomobilske vožnjo.
O naših napakah.
Tudi o napakah v naših vrstah je treba spregovoriti. Tri naj danes omenimo. O vseh treli morajo naši možje razmišljati, vse tri je treba odpraviti.
Kako neprijetna je včasih nezavednost posameznih naših mož. Brž ga nasprotnik pregovori. Pri tem ne pomisli, tla se mu potem vsi nasprotniki v pest smejejo. Naši nasprotniki svobodomiseln znajo skrivati svoj protiljudski strup. Zato pa je treba na naši strani vedno dovolj zavednosti. Na može, ki bi za skledo leče prodali svoje prepričanje podobno kot nespametni Jakob svoje prvenstvo, na take može ne more in ne sme nihče zidati.
Naši včasih tudi premalo drže skupaj. Zgodi se, da se naši med seboj bijejo, nasprotnik ima pa od tega samo dobiček. Za dobro stvar je treba tudi žrtev, je treba tudi kaj prenesti. Največja žrtev pa je, če skloniš svojo voljo in svojo trmo v korist dobre stvari. Kako drže skupaj naši sovražniki. Pri njih se učimo. Kako gredo vsi nasprotniki složno preti nam v boj. Ali naj tudi tu velja beseda, da so otroci tega sveta modrejši?
In še eno! Svoji k svojim! Koliko pa bi bilo liberalnih gostilničarjev in trgovcev po deželi, če jih ne bi redili dinarji žuljave roke našega somišljenika? Čemu podpirate trgovca, gostilničarja, ki je naročen na brezverske in protislovenske liste? Izdajalec svoje stvari, svojega katoliškega mišljenja si, če gojiš t:1 ko kačo na svoji sredi, v svoji vasi. In spet! Zakaj nosiš denar v liberalne mestne hranilnice, ki so po večini gospodarski steber našega svobodomiselstva? Ali nimaš domače hranilnice, ki je vendar z neomejeno zavezo in torej vsaj tako vama kot razne banke, o katerih polomu se vedno sliši? Zakaj bi odtegovali kmetski denar našim hranilnicam na kmetih. Treba torej natanko ločiti, knj je naše in kaj nasprotno. Ce podpiraš nasprotno stvar, ki veš, da je napačna, potem nisi naš.
Pred občinskimi volitvami smo Glejte, da bodo vsi kandidatje na listah Slovenske ljudske stranke res možje, ki se da nanje zanesti vselej in povsod. Staro slovensko moštvo mora ostati v veljavi.
Kaj piše!© nasprotniki.
»Domovina« vriska od veselja. Te dni je bil sprejet v zakonodajnem odboru tako- i zvani »kancelparagraf«. V posebnem član- ! ku današnje »Domoljubove« številke poro- : camo o tem obširneje. Naj cenjeni čitatelji doti mi članek temeljito premislijo in jasno 1 jim bo enkrat za vselej, kako daleč so žo žerjavovci v svoji sovražnosti do vere in Cerkve in kako satansko veselje obide te nesrečne ljudi, kadarkoli pade poleno pod noge _ vsakega pravega katoličana - najdražji svetinji.	J ★
.. Tajijo, « obenem priznavajo. Tudi zadnji žerjavovski tednik pravi, da naši poslanci niso ničesar koristnega naredili za
Štev. 19
ljudstvo. Seveda liberalcem takih klob sarij noben resen človek več ne
sarij nouen resuu uiuvuk vec no verjam posebno, ker hočeš-nočeš sempatja le znauijo svojim čitateljem v skritem kot svojega lista kak naš uspeh. Ka 8.
svojega lista kuk iius uspen. i\a 8. strani iste številke n. pr. poroča »Domovina«. >Prcd nekaj dnevi je monopolska uprava brzojavno obvestila vsa monopolska
dišča soli, da je odobreno znižanje mono polske takse na sol. Zaradi tega se zniža cena kuhinjski soli za 20 odstotkov, isto.
?nenr> Rf> 7.ni/n tiidl odškodnina	,
časno se zniža tudi odškodnina za vreče od 16 na 12 Din.tc — Žerjavovci po deželi bodo seveda lagali, da je vse to zasluga — dr
Iz dopisov v »Domovini?. Ka Rakeku so liberalci v zadregi: pred občinskimi vo. litvami so obliubovali občinarjem meščan, sko šolo in ljudstvo jim je dalo večino, Zdaj, ko sedo na stolčkih, pa pišejo, da je meščanska šola lc na papirju in da so temu krivi klerikalci, kar je seveda debela laz, s katero žerjavovci le krijejo — svojo ne. sposobnost. Večino imate, zalo — delajte v korist ljudstva ne samo pred volitvami z dolgim jezikom, ampak tudi po — volitvah, da vidimo kaj zmorete — rez »klerikalcev«?.
Iz Blok poroča liberalček, dasolamoš-nji pristaši rase stranko ponudili za bližnje občinske volitve kandidatno mesto tudi »nekim uglednim naprednjakom«. Najbrže ne bo vse tako res, vendar bi občini bilo le v korist, ako bi vsi pametni m ožje-volili v občinski odbor le zavedne pris:aše SLS. Tudi gospodarski interes »naprednjakov< bo bolje zastopan, ako potegnejo pri občinskih volitvah z našo večino, ki bo z odločujočim oblastnim odborom vsekakor lažje govorila, kot kak zagrizen liberalec, ki pozna za naš oblastni zbor in odbor le omalovaževanje, laž in psovko.
V Sv. Andražu pri Velenju je dobila »Domovina« novega dopisnika. Ta gospod pravi, da bi še lahko »mnogo pisal o zadnji pridigi duhovnih vaj«. — Kar vso pridigo dajte natisniti, da bodo vsai enkrat ■•domovinarji« kaj pametnega čital i.
*
( »Za inteligenco je bil kmet vedno be-' dale, osel in prefriganec,« piše »Kmeiski list«. — Žalostno, a resnično ter veljavno seveda le za liberalno »inteligenco«, pri kateri je črpala svoje nazore o kmetu tudi
večina voditeljev — naših samostojnežev. ★
»Glavna zahteva kmečkega prava j?i da sc popolnoma upoštevajo kmečki interesi v državnem proračunu,« kaj lepo pripoveduje glasilo slovenskih radičevcev. Ko so bili 18 mesecev v vladi, pa o vsem tem niso hoteli ničesar vedeti in so seslavili po svrjih voditeljih državni proračun, da Btf pomagaj. Prav ima g. Pucelj: »Dolgi jezik' in krepka pljuča,« to je vse, s čemer se
samostojneži iahko pobahajo.«
★
»Važnost občinskih volitev zlasti fc"1®' tje močno podcenjujejojadikuje »KmetsK list«. Ne imejte kmetov za tako neumne' Kmetje se popolnoma zavedajo važnosti občinskih volitev in bodo v ogromni večin' občin nastopili proti škodljivcem slovenskega naroda, med katerimi ste tudi vi,
NOVIC
Meootrebno razburjenje
in škoda.
Nekateri imajo veselje, da prav vztrajno girijo zadnji čas vesti o vojni nevarnosti. Skrivnostno šepetajo in pripovedujejo o vojaških transportih (ki jih nikjer ni), o okopih, ki se baje kopljejo (Bog ve kje?), o vpoklicu rezervnih letnikov itd.
Take govorice škodujejo v dvojnem oziru. Ljudi prav po nepotrebnem razburjajo in begajo, povzročajo pa tudi gospodarsko škodo. Nerazsodne ljudi namreč zavedejo k gospodarsko neopravičljivim korakom. Tako n. pr. nekateri iz strahu, da bo vojna, prav po nepotrebnem dvigajo svoje vloge iz posojilnic.
Potom resnih listov je že dovolj pojasnjeno in ugotovljeno, da za vojno ni nobene nevarnost. Politika naše države je vseskozi miroljubna. Naša država je jasno povedala, da vojne ne mara. Pa tudi če bi Mussolini hotel napraviti kako neumnost, ne bodo dovolile tega velesile, ki se prav dobro zavedajo, da bi vojna ne mogla ostati omejena na sosedi Jugoslavijo in Italijo in bi torej vsled nadaljnih zapletijajev prinesla ogromno škodo velesilam in tudi svetovnemu gospodarstvu.
Dalje pa tisti, ki naloženi denar brez potrebe dvigajo, škodujejo le samim sebi. Predvsem izgubijo na obrestih, če pa za denar kupujejo nepotrebno blago na zalogo, si s tem škodo le še povečujejo.
Naše hranilnice in posojilnico z neomejeno zavezo vam nudijo za naložene prihranke najboljše jamstvo. Za te prihranke jamčijo grunti vseh dolžnikov in članov zadruge. Ohraniti je torej treba mirno kri in razsodnost in vedeti, da tisti, ki so zaupali rajfajzenskim posojilnicam z neomejeno zavezo, dosedaj se nikoli niso bili oškodovani.
odločnostjo kakor še nikdar. Z vami ne b. šel nobeden zaveden kmet, ker je na svoji koži že občutil vaš program, vašo stranko in vaše, za slovenskega kmeta tako nesrečno — delo, posebno v državnem zboru v Belgradu.
★
»Toda mi vidimo, da pod vobeno vlado niso tako olclestili vseh kreditov, podpor in postavk za potrebe kmetskega stanu, kakor pod kleroradikalno vlado,« drzno piše »Kmetski list«. — Ali vas ni sram, da tako hudobno lažete, kajti niti ena tozadevna postavka ni zlasti za Slovenijo nižja, kakor je bila v zadnjem proračunu, sestavljenem prejšnje vlade s sodelovanjem g. bivšega ministra Puclja. Na zahtevo naših poslancev in ministrov je marsikaj le izboljšanega, kar ve vsak, ki je zadnje tedne >Domoljuba« le površno bral. Dopolnila in Izbol jški so naše delo, sam proračun pa je greh, ki gre na vašo kosmato vest. Zato le lepo priznajte ta svoj greh in ne —
d Binkoštno romanje na Trsat in izlet v Crikvenico. Prosvetna zveza vabi vse one, ki se nameravajo udeležiti izleta na Jadransko morje, da se priglase vsaj do 22. maj-nika v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Plačajo naj 50 Din za vožnjo po morju, za vstopnico za ogledovanje Fran-kopanskega gradu in za izkaznico za polovično vožnjo, katera velja za vse proge ljubljanske direkcije. V ta namen prosimo, da župni uradi in društva pravočasno pošljejo seznam priglašencev. Odhod iz Ljubljane je binkoštno soboto zvečer ob 7, prihod na Sušak v nedeljo zjutraj okrog 7, nato cerkvena slovesnost v romarski cerkvi na Tr-satu, katero opravi mil. g. kanonik dr. Kli-nar, nato ogledovanje gradu Sušaka in luke. Ob 1 odhod s posebnim parnikom v Crikvenico, kjer si izletniki ogledajo lepe nasade in si lahko privoščijo morsko kopel. Vrnitev na Sušak ob pol 8, nato odhod proti domu, kamor dospemo v pondeljek zjutraj. Vožnja od Ljubljane do Sušaka tja in nazaj stane 117.50 Din.
d Ne dajte se goljufati! Po deželi hodijo agenti raznih bank, posebno manjših, in vsiljujejo ljudem razne papirje, kakor vojno odškodnino, monopolske in druge. Agentje s primerno zgovornostjo in vsiljivostjo pač marsikoga pregovore. Tak si potem puli lase, ko zve, kako bedasto kupčijo je napravil. Vem slučaje, ko so plačali posamezni vojno odškodnino 25% dražjo kot na borzi. Šveda agent mora zaslužiti. Obenem vzame podeželski človek na obroke ter tu plača na obrestih. Če tedaj kdo misli, da mora imeti take in podobne papirje, naj ne posluša agentov, ampak naj kupa naravnost v banki. Sicer pa smo mnenja, da naj take papirje kupuje, kdor more držati stik z borzo.
d Lal:ota v Bosni. Oblastni poslanci v oblastni skupščini v Mostarju so povedali, da se prebivalstvo v onih krajih, ki jih je razrušil potres, že dolgo časa preživljajo samo še s travo.
d Jadranske železnice. Prometni minister general Milosavljevič se je izjavil v Splitu, da se bodo gradile tri železniške zveze med Belgradom in Jadranskim morjem. Graditi se bo začelo še to poletje.
d Most med Belgradom in Pančevo se bo zače v najkrajšem času graditi. Prve po-šiljatve materijaia prlspo iz Nemčije iz vojne odškodnine že v prihodnjih tednih. V začetku bo 600 do 700 delavcev, pozneje pa do 1500. Most bo dolg 1280 m ter 11 m širok, deljen na tri proge: za vozove, za pešce in za železnico. Stal bo na 8 podstavih, ki bodo v vodi iz betona, na suhem iz granita. Vsak lok bo širok 160 m. Stal bo 500 milijonov Din in mora biti v juniju 19£d izročen prometu.
d Umrl je v Ljubljani v nedeljo zjutraj g. slolni kanonik dr. Ferdinand Čekal v 62. letu starosti. Rodom je bil Čeh, a je od svojega prvega bogoslovnega leta bival v Sloveniji. Klu-žboval je kot kaplan na Jesenicah, v Boh. Bistrici in v Mošnjah, kot župnik na Studenci pri Krškem in v Preseriu. Pokojnik ie bil zelo
blagega značaja ter v občevanju izredno ljubezniv. Pokoj njegovi duši!
d Umrl je na Dovjem, po celi Sloveniji znani triglavski župnik, duhovni svetnik in zlatomašnik g. Jakob Aljaž. Mož velike nadarjenosti, še večje srčne plemenitosti, neomejene gostoljubnosti in vedno vedrega značaja. Bil je obenem navdušen planinec in je največ pripomogel, da jc postal Triglav, kralj naših gora, lahko dostopen in najbolj priljubljena gora. Aljažev stolp vrh Triglava ter Aljažev dom pod severno triglavsko steno bosta vedni priči za Aljaževe triglavske zasluge. Po njegovem prizadevanju se je na Kredarici, tik pod triglavskim vrhom postavila kapelica. Triglav namreč spada v njegovo župnijo. Pokojni župnik pa je bil tudi dober glasbenik. Veliko skladb, ki se danee tako zelo pojo, je zložil (med njimi najbolj priljubljena: Oj Triglav, moj dom!) in širom Slovenije je znan po dveh zvezkih Aljaževe pesmarice, ki jih je izdala Družba sv. Mohorja. Ne more se preračunati, koliko je on s tem storil za razvoj slovenske pevske umetnosti. Pokojnik je bil tudi vrl duhovnik in ljubezniv pastir izročenih mu duš. Za župno cerkev je skrbel bolj kot zase in da je umrl v revščini, je umrl zato, ker je vse že davno dal za svojo cerkev. Pogreb je bil ogromen. Poleg številnih duhovnih sobratov so prihitele množice njegovih častilcev zlasti planincev in glasbenikov, da ga spremijo na zadnji poti, iz vseh krajev Slovenije. Naj počiva v miru, najblažje srce, Bog pa mu daj kot svojemu zvestemu služabniku gledati večno lepoto, katere odsev je na tem j ve tu tako ljubil.
d Novo mesto. Učenci za I. razred gimnazije, ki bi radi vstopili v frančiškanski red, bodo dobivali podporo v hrani v frančiškanskem samostanu v Novem mestu. Prvi sprejemni izpiti na tukajšnji gimnaziji bodo koncem junija. Priporoča se posebno tretjerednikom, da bi take pridne in nadarjene dijake podpirali in pravočasno prijavili.
d Prvi roj sem imel 1. mejnika. —. Čebelar Peter Zupan, Vašica.
d Poziv. V noči dne 19. aprila je v vasi Roviše, občina Št. Lambert, srez Litija, silen požar uničil peterim posestnikom vse gorljivo Imetje, hiše, hleve, svinjake, žit-nice, sušilnice, kozolce in drvarnice, vsa živila, vso krmo, vso obleko in tudi več živine. Pogorelci nimajo prav ničesar več, niti strehe, niti obleke in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati. Treba jim je pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov v vsem območju ljubljanske oblasti. Darove sprejemajo: v Ljubljani veliki župan ljubljanske oblasti in mestni magistrat, na deželi pa vsi sreski poglavarji in oblasti, ki jih bodo oni določili. — Veliki župan.
d Vsem, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo. V spomin na desetletnico majske deklaracije je izdala Jugoslovanska Matica okusno, v bakrotisku izdelano diplomo v velikosti 35X50 cm. Želeti je, da si diplomo nabavi vsak, zlasti oni, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo. Ta diploma jim bo lep spomin na oni veliki zgodovinski dogodek, pri katerem se je nad 200.000 Slovenoev a
3»
O
svojimi podpisi izreklo za svobodo domovine. D;ploma stane 10 Din, s poštnino, ki se računa le pri posameznih naročilih, pa 13 Din. Naprodaj je v vseh ljubljanskih knjigarnah in papirnicah in pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Naroča se tudi pri Jugoslovanski Matici V Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II.
d Zdravnik dr. Stanko de Gleria v Kranju vsled odpotovanja ne ordinira od 17. maja do 7. junija.
d Nesreča s flobertovko. Dne 2. maja zvečer je šel 14 let stari dijik Franc Bratož v Sp. Šiški v trgovino po globin za čevlje. Deček si je malo poprej od svojega mlajšega brata Cirila izposodil majhno flobert-pištolo, s katero sta se bila že v popoldanskih urah igrala in oddala v zrak nekaj strelov. Ko je imenovani Bratož srečal 14 let staro učenko Ivanko Mauser, stanujočo v Sp. Šiški, ki se je vračala od svojih prijateljic domov, je hotel v svoji otroški naivnosti oddati en strel v zrak, da bi se pred deklico pokazal junaka in jo nekoliko ustrašil. Ko je Bratož hotel pištolo sprožiti kvišku v zrak, je pri tem tako nerodno ravnal, da je Mauserjevo zadel v desno sence in se je deklira takoj nezavestna zgrudila. Bratož misleč, da se je deklica le tako močno ustrašila strela iz flobertovke, jo je začel klicati po imenu. Ker pa deklica ni dala nikakega glasu od sebe, jo je deček prijel in zavlekel na kraj ceste, nato pa odhitel v trgovino, kainor je bil poprej namenjen. Iz ti-govine se je deček hitro čez polje vrnil domov ter se kmalu podal v posteljo. Iz strahu pred starši si ni upal povedati, kaj se mu je bilo pripetilo. Umirajočo deklico je našel železniški zvaničnik iiudolf Dovečar, ki se je od dela vračal domov. Dovečar je hitro obvestil starše, nakar je po deklico prišel oče Ivan Mauser, sprevodnik na železnici in jo odnesel domov. Prišedši domov, je deklica izdihnila, ne da bi se bila več zavedla.
d 'Železniška nesreča. Dne 13. aprila je šel po železniškem mostu čez potok Radol-no blizu posla je Sv. Lovrenc na Pohorju delavec Fr. Dobovšek na svoje stanovanje v kamnolomu, kake četrt ure nad mostom. Mož ni vedel, da ima brzi tovorni vlak od Dravograda, ki bi imel voziti okoli pol 20, zamudo. Podal se je po mostu in prihajajoči vlah ga je ravno na mostu zagrabil, mu zlomil eno nogo in ga z vso močjo vrgel na železno mostno ograjo, kjer je z razbito lobanjo in drugimi poškodbami obležal mrtev.
d Otrok zgorel. Dne 30. aprila se je zgodila pri Knezu, po dom. Pepelu v Ko-velika nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Izbruhnil je požar, kateri je uničil Knezu hišo ter gospodarsko poslopje in vso, kar ste hranili ti dve stavbi. Zgorel je tudi triletni otrok. Oče in mati sta bila na zaslužku od doma, 6 otrok pa si je skušalo doma pognati dolg čas s tem, da so zakurili. Od neznatnega kurišča se je razširil ogenj in vpepelil vse imetje uboge družine. Knez je bil, kakor je to že navada, zavarovan le neznatno. Starši, skrivajte vžigalice pred nedoraslimi otroci 1
d Toča. V nedeljo 1. t. m. ob pol 12. nri dopoldne se je usula nad Slovenjgra-dec ter okolico precej huda toča. Posebno hudo je razsajala po Trobljah, Pamečah ter st. Petru na Kronski gori. Ozimine so
se letos po slovenjgraški okolic in to posebno v višjih legah razvile zelo slabo, tako da ni posebnega upanja na bogato jesensko žetev. Kaj šele bo, ako bo spremljano letošnje leto od več neviht s točo, kakor je bila nedeljska.
d Najstarejši človek na svetu. Dolgo časa so mislili, da je najstarejši človek na svetu Turčin Zaro aga, ki je 31. marca t. 1. obhajal svoj 154. rojstni dan. Sedaj se je odkrilo, da ga neka Turkinja z imenom Fa-tina Hundun še preseže. Stara je 160 let. Kar se tiče Zaro age, se je leta 11 krat oženil. Sedanja žena je stara 65 let Ko je bil 90 let star,' je izgubil zobe, a 12 let pozneje sta mu v spodnjih čeljustih zrastla 2 nova zobat
d Smrtna nesreča železničarja. V četrtek dne 5. maja je kurjač državne železnice Anton Ferenin na Jesenicah opoldne odšel v službo z namenom, da bo peljal tovorni vlak, ki odhaja z Jesenic proti Bohinju. Ker je bil silno vesten in natančen v izpolnjevanju svojih dolžnosti, je stopil pred stroj ter pričel snažiti svetiljke. Nič hudega sluteč, je stal ravno pred odbijačem. Po istem tiru pa je v tem trenutkd počasi privozil drug stroj z vagonom žlindre preti seboj. Dasi se je voz komaj premikal, je zadostovalo, da je Ferenina pritisnilo med odbijača in mu pri tem stisnilo prsni koš tako, da je samo še zavpil, nalo pa so mu prihiteli tovariši na pomoč, toda bilo je zaman. Prenesli so ga nato na njegovo stanovanje na Staro Kavo, odkoder je bil v soboto pogreb na jeseniško pokopališče.
d Nauk za dekleta. Prejšnji teden je v Ljubljani 26 letni šofer Hugo Hudovernik na predmestni cesti ustrelil iz ljubosumnosti svoje 16 letno dekle šiviljo Sidonijo Kramar in nato še sebe. Oba so še živa prepeljali v bolnišnico, kjer pa je fant že umrl, za dekle pa tudi ni gotovo, da jo bodo rešili. —
d Missisipi poplavil cele dežele. Dobršen kos Severno Amerike je zadela nenavadno huda poplava koncem aprila. Kakih 500 km južno od Čikaga je mesto St. Louis. Tam se stekate največji reki Severne Amerike: Missouri in Missisipi; od tam naprej nosi reka ime Missisipi in je tudi po množini vode eden največjih veletokov na zemlji. Blizu izliva reke v Mehikanski zaliv je veliko mesto Novi Orlean. Letos koj po Veliki noči je v gorah, iz katerih se stekajo vode v Missisipi, deževalo s toliko trdovrat-nostjo, da malokdaj tako. Reke so začele prestopati bregove in velikanske mase vode so se razlile na milje in milje daleč po rodovitnih tamošnjih ravneh. Voda je drla naprej s hitrostjo 1 milje na uro. 28. aprila jo povodenj dosegla najvišjo mero pri izlivu reke Arkansas v Missisipi. Mesto Ar-kansas je bilo poplavljeno. Mnogo nasipov ob rekah jo vodni pritisk odnesel. Poplavljenih je bilo na stotine manjših mest in vasi. Po ravninah je mnogo kmečkih hiš kar odneslo. Ljudje so^e reševali na vzvišene kraje, hribe, nas'ipe, železniške mostove itd. Računajo, da je kakih 200 tisoč ljudi broz strehe. Utonilo jih je kakih 300, kolikor se ve doslej. Domače živali pa so vode nosile na tisoče in tisoče naprej. V velikanski zmešnjavi, ki jo je povzročil strah in beg pred poplavo, so se prigodili
tudi slučaji ropa. Ponekod so bile ječe po-plavljene in jetniki so se razbežali. Taki in podobni so se vrgli na tatvino in razboj. ništvo. Baje so tudi domači Črnci, ki tvorijo v tistih deželah čez polovico prebivalstva podivjali in začeli ropati. Vlada je poslala beguncem in poplavljencem vsakovrstno pomoč. Aeroplani letajo po zraku in mečejo ljudem zlasti zdravila in cepila proti kužnim boleznim, da ne bi se morda začel tifus ali koze širiti med prebivalstvom. Predvsem pa hite inženirji delati nasipe, stare utrjevati in večati, da bi rešili, kar se še rešiti da. Tonekod pa nasipe podirajo, da bi neznanska sila vode, ki se vali z vele-tokom, dobila mesta na vse strani ter tako vsaj nekoliko upadla. S tem pa se kajpada povodenj širi tembolj na široko, le bolj plitka postane vodna plast, ki se vali čez širne pokrajine. Ponekod so se kmetje uprli proti podiranju nasipov in celo s puškami branili. Prišlo je celo do streljanja. Glavna sila povodnji je prišla 1. maja do mesta Viksburga. Od tam ima do Novega Orleana še več ko 300 km. V Novem Orleanu so v silnih skrbeh, kaj bo, če se voda kako ne odvrne. Rešilno misel so našli v tem, da odpro vodi pot v jezero Brogue, da bi tam čez poiskala pot do morja. Vojaki so raz-podili kmečko ljudstvo, ki je hotelo braniti dotične nasipe in inženirji so nabasali v nasip dinamita in zažgali. Strašno je zagr-melo, vrglo material in blato do 50 m visoko in brž so vode zabučalo skozi 300 m dobro vrzel proti jezeru. Za to delo so porabili 700 kg dinamita, ki so ga zažgali v treh presledkih. Nastalo vrzel je voda pori Prva številka glasila Vinarskega društva v Mariboru >Naše gorice« izide okoli 10. maja z zelo zanimivimi članki. Po sklepu društvenega odbora dobijo list le oni, ki so plavali članarino. Zato poživljamo vse zavedne in napredne vinogradnike, da prijavijo svoj pristop k društvu; vse one pa, katerim smo razposlali nabiralne pole, da pošljejo čim prej nabrano članarino.
Lekarna G, Bakarčič v Ljubljani sc je preselila s Karlovške ceste št. 2 na Sv. Jakoba trg 9, nasproti šole.
Pozor! Kdor še ni poizkusil Schichto-vega terpentinovega mila, ne ve, kaj je dobro.
d šest masnih pesmi, za mešani zbor z orglami zložil Anton Jobst. Za dobro izvež-bane zbore in spretne organiste, ki imajo smisel za izpopolnjevanje sebe in svojega zbora, izvrstno gradivo. Skladbe posebno nekatere so močno učinkovite, morda je skladatelj to še preveč namenoma iskal. Dasi je treba zelo dobrega naštudiranja, vendar pesmi za izurjene pevce niso pretežke, ker'jim orgle, ki imajo sicer zelo samostojno pot, dajejo močno oporo. Cena 6 Din.
d Angleško sukno, kamgarn, volneno blago, tiskovina, deleni dobite pri Franc Pavlin, Gradišče 3.	3563
d V Ameriko potujete najbolje na parobrodih, ki so last Zedinjenih držav Amerike. Vsa pojasnila daje dr. Iv, Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklo* šičeva c, 6, poslopje Ljudske posojilnice, ■k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno In povsod samo »P e k n t e t e«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
chichto
terpentinov mile
so
• • «


Prva odlika: Terpe^tin v milu«
Terpentln odpravi lahko in temeljito vsako nesnago, posebno pa madeže, znoj, saje 1.1, d.
1.	Terpejntin v milu.
2.	Velik In priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Silke iz pravljic za Izrezati.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
tem še sama razširila, tako da se tam skozi izlije na sekundo kakih 30.000 kubičnih metrov vode. Šum deroče vode so slišali baje 4 km daleč. Tako se je Novi Orlean rešil povodnji na račun obsežnega ozemlja ob jezeru Brogue. Upajo, da tudi glavni val povodnji, ko dospe do mesta, ne bo vdrl v stanovanja, ali vsaj ne do velike škode. Poljedelstvo v prizadetih državah je pa za letos ob ves pridelek. Glavni pridelek je bombaž. Ko se povodenj odteče in zemlja posuši, bo za setev že prepozno. Pa tudi nc bo hiš, ne živine, ne strojev, ne orodja, ne semena. Zguba na pridelku bombaža so ceni na milijon bal in še več. Železnica od Missourija k Tihemu oceanu ceni svojo zgu-bo prevoznih zaslužkov na 6 milijonov dolarjev za to leto. Železnica iz Tehasa k Tihemu morju bo na škodi za 1 milijon. Sodijo, da bo povodenj trajala tja do 20. maja.
d Novi mučenci v Mehiki. Pretekli teden so prestali v Mehiki mučeniško smrt pot članov katoliške mladinske organizacije. Na isti dan so bili prijeti in ustreljeni.
d Katoliško življenje v Parizu se zelo dviga. Dasi se je število duhovnikov v Parizu od leta 1906. zmanjšalo za 300, vendar jc sedaj v semenišču 600 bogoslovcev. V mnogih pariških župnijah je čez polovico moških opravilo velikonočno dolžnost. Ko je neka železniška družba sezidala svojim delavcem celo predmestje, jih je vprašala, če hočejo tudi cerkev. 800 družin je glasovalo za cerkev, 15 proti. Velik pariški časopis je razpisal vprašanje: ali se vera in znanost nasprotujeta. Največji učenjaki so odgovorili in razen dveh so vsi izjavili, da si vera in znanost ne nasprotuejta.
d Ustregli so jim. Država Čile ni zadovoljna s komunisti. Pa jih ni pozaprla po ječah, temveč je najglavnejše in najbojevitej-8e med njimi'z družinami vred naložila na ladje ter jih prepeljala na oddaljeni, toda zelo rodovitni otok Mas a Fuera. Obenem jim je drŽava preskrbela vse orodje, živino in vse potrebno, da morejo gospodje komunisti na otoku ustvariti svojo komunistično aržavo, kakor si jo tako lepo Dredstavliaio.
PO DOAAOVINT1|f6l|
SV. GORA PRI LITIJI.
Živo smo imeli na Sv. Gori že v zimi ob solnčnih dneh. Še bolj seveda oživi naša gora na spomlad, ko veselje in strast žene planince na to razgledno točko, odkoder kot na dlani vidi vse zapadne mejnike naše države. Pa ne samo tujci, tudi sami smo oživili Sv. goro. Ustanovili smo prosvetno društvo, po zimi brali knjige in pomnožili število tamburaških ur, tako da tamburaški zbor več komadov že kar dovršeno ureže. Tudi lepe nove kulise in igralno obleko smo dobili, in na veliki pondeljek igrali žc kar Finžgarjevo »Verigo«. Ker so vsi igralci in igralke pokazali za igralsko umetnost prav lepe zmožnosti, smo šli na belo nedeljo skupno s tamburaškim zborom na Vače in tam igrali za igralko pogorelko iz Roviš. Na Sv. Gori se igra ponovi četrto nedeljo po Veliki noči, 15. t. m. Ta dan bo kot navadno poln obiskovalcev in gotovo bo polna tudi naša nova dvorana.
ŠT. VID PRI STIČNI.
Pevski odsek katoliškega prosvetnega društva je priredil v nedeljo 1. maja krasno uspel koncert v napolnjenem društvenem domu pod vodstvom g. Pavla Žagarja. Koncert je bil prav dobro pripravljen, kolikor se pač more pričakovati od podeželskega zbora. Nudil nam je mnogo lepega, plemenitega in tudi umetniškega ter je žel splošno pohvalo. Dvajset točk v prav kratkih presledkih ena za drugo, bi bilo pač naporno, zato sporedu in pevcem dobro delo, da so nastopili različni zbori. Glasovi so bili lepo ubrani, le v nekaterih pesmih se je pokazal tenor prešibek in alt včasih silil v ospredje. Omeniti moramo tudi veseli nastop malih Šolarjev, ki so žvrgoleli kakor Skrjančki ln jih je občinstvo gromovito pozdravljalo. To bodo enkrat navdušeni pevci, ker se jim ž« v mlado dušo
vceplja veselje do petja. Za krasno uspeli koncert zasluži izredno pohvalo g. organist, ki zna mojstrsko voditi pevske vaje, da je v teku triletnega službovanja tako dobro iz-vežbal pevski zbor, da se lahko prišteva med prve v okraju.
IZ AMBRUSA.
V	Višnjah je umrl Anton Papež, oče č. g. Antona Papeža, župnika v Vrhpolju pri Vipavi. Por kojnik je bal skoz in skoz poštenjak in vedno odločen pristaš SLS. Pogreb je bil v četrtek 5, maja. Spremili in nosili so rajnega kot svojega bivšega tovariša in člana ob ustanovitvi društva gasilci. Pevski zbor pa je zapel ob odprtem grobu. Dragi tovariši počivaj v miru!
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
V	nedeljo due 24 aprila 1027 je šentviška orlovska družina priredila svojo običajno akademijo z izredno izbranim sporedom, ki je presenetila. Navajeni smo lepih akademij, celo prav lepih, vendar zadnja v ničemer ni za prejšnjimi zaostajala, da celo jih je v nekaterih točkah prekašala. Val, člani in članice, mladci in mladenke so izvajali proste vajo s toliko preciznostjo in točnostjo, da smo so nehote čudili. Zlasli pa je ugajal obrtni naraščaj v vajah s ščiti in s puškami. Šolski naraščaj, tako dečki kakor deklice so bili prav ljubki in so splošno ugajali. Višek lepote so pa dosegle prekrasno izvajane simbolične vaje članic »Oj Doberdob«, Tudi vaja članic »Za materjo« je marsikateremu obiskovalcu privabila solze v o«. Orlovski družini moramo le častitati k prelepemu uspeha, Želinto le, da bi i enako vnemo in požrtvovalnostjo ter pridnostjo vežbali še v nadalje, da nam bodo še v bodoče nudili toliko užitka, kol so to storiti zamogli preteklo nedeljo. Vsa čast jim!	/
MEKINJE.	\
Isobraževalno društvo je nudilo 1 .maja prijetno razvedrilo z veseloigro: »Danes bomo tlčk, zlasti ker so bile nekatere vloge v mojstrskih rokah^. — Pri zadnjem predavanju o zvezdah je prvikral
B*


nasopil naraščaj tajiburažcv, ki je peUazal, k;.j smoie vztrajnost drrh let — Občni rbor Izobraževalnega društva bo 15. maja po šmarnicah. Obenem bo predavanje g. p. Beneša o naših planinah. Predavanje lodo poživljale krasne skioptične slike. — Marijina procesija v redeljo po Vnebohodu Ki letos maja. Slavnostni govor bo imel misijonar g. dr. Nas:ran. Začeek ob poitreh pop. — Smrt je pri nas letos segla zlasti po malih oirokih. katerih je ugrabila doslej 1: odrasla oseba je umrla le ena. namreč Fortuneieva mati Terezija Vidmar.
DB L2G0SE.
Preteklo nedeljo se je v Sekih izročil g. Joža Megušar, iu;an velike občine Selca, z g. M. B. — Pokojni dr. Krek ga je klical vedno ;naš< Joža, ker je bil marljiv javni delavec na prosvetnem, socialnem in političnem polju, nevstrašen in značaje mladenič. V žalostnih in veselih dneh, kar se je , važnega zgodilo v selški dolini v javnem življenju, j je bil on zraven.
SEMIČ.
(Smrtna k»sju)
V tednu po veliki noči so turobno udarjali j zvonovi na čtrekljevcu: eden najboljših naših mož, I g. An on žuštaršie iz Omote pri Semiču, je za vedno zaprl izmučene oči. V najlepši moški dobi je j b.L velik in močan, a pljučnica, ki ga je že v tretje I vrgla v posteljo, mu topol ni več prizanesla. — Bil >e vedno delaven član SLS, ne suha ve,a, vsled svoje mižale Usede in resničnosti ljubljen pri vseh. Vzoren družinski oče je bil; svoji žalostni ženi za- i pušča š'e\ lino družinico, še nedoraslo. Bil je priljubljen sosed, svetoval je, bodril v teh težkih dneh in pomagal, komur je le mogel. Naš dobri prijatelj, ; i Bogom! Naj Ti sveti večna luč!	L. G.
KOLOVRAT.
V pondeljek dne 2. maja smo v PodKpovici p.' ' daleč ok.og znane~a moža Ivana Kolenca. I 'r ji ii je bil 18 let kolofllfti ž-.-pan in še do zad-* n.-."-' k mlekarske zadruge v Izlakah. Bil je -el značaj, si.no družaben in zvest pristaš SLS. Fr; odpr"en crotu je od njega poslovil g. Fortu-rat r. v.-i šolski nadzornik, in poudarjal zaslug-. k: H jih je rajni sp!e'el za ljudstvo zlasti v te.f i vo.'a: :.- '?. N.tj počiva v m;:u!
IZ PREDDVORA.
Prn i* aprila se je tudi pri nas odkrila spo-r ' ' i' - a žrtvam svetovne vojne. Po peti črni !v< - m.i;: .-!a za-^la domača duhovnika litera pri c\r> " :iem kalafalku. ;-.-leg katerega je stalo Sest deV Wo in ena črno oblečena, s črnini šerpami preko ramen in z ven.'ki v rokah. Pri kafafalku so stale v piramidi tri pnške z nasajenimi bajoneti.
a plošča iz sivkasto belega marmorja je v. 'ara pod križem na pročelju nove lepe mrtvašnic- Po nagovoru župnikovem ln ene šolske deklice ir. polaganju vencev pred ploščo, je tapel ns3 Pf - - i zbor ganljivo -Oj Doberdot« in ■■Vjrede.
BELICA.
(Občinske volinA)
Dne 15 ms,a se bodo pri nas vrš. e b< u-ke voli ve in bo prvič nastopila pod svojim pravim imenom lisa SLS. Ker sia vloieni samo dve listi, je pričakovati, ia to volilna borba K-k> huda. ksjti naš. nasprotniki, k er so ilružeei SDS in SKv 'to se ie dosedaj radi posltdrrali raznih spletkar! J, kar so pokjzali posebno pri sestavljanju šiandiiat-re L ste Zi'o pozivamo vse \olivce. da t odo skrajno previdni. In ko pride dan voiiev, takrat a vse ca noj-e. r izdihajte ji rz.:rac.:'e vse mUčr.že in m: i..te geslo mera biti: : vse na volih e . da s,;av:mo čimveč volivcev na voliMe in tam spu-
stimo vse kroglice v drago skrinjico. Posebno je ireba paziti na bolj s'are ljudi in jim dopovedati, oa le draga skrinjica je ta prava skrinjica.
BAESOPOUE PRI L02C.
Iz naše fare gre večina mož in fanlov delat na 1 zimo v hrvaško šumo. Pred par meseci je med dru-I gimi tudi odšel ml.. >nič Ježe Poje, 26. aprila smo 1 pa prejeli pretresljivo vest. da je podlegel tifusu v { bolnišnici v čakovcu. Fant je bil vzor krščanskega i življenja, mirnega in tihega značaja. Počivaj v mi-| ru, dragi Jože. Domačim pa izrekamo svoje globoko sožaije. — Od nas. se poslavljajo priljubljeni gospod župnik, ki gredo v Kropo. Dosti so storili za naio faro v dušnem in kulturnem oziru, nešteto prošenj spisali in imeli vedno odprte roke za dober svet in za pomoč siromakom. Bog jim daj na novem me.-lu svoj blagoslov.
LESKOVICA.
Le kratek čas nas še loči od dneva volitev, ki so ia nas osliške občane prevažne. Volivci! Ne sme nam biti vse eno. ali ali gremo volit ali ne. Do zadnjega moča vsi v nedeljo 15. maja na volišče in dajmo glasove naši SLS. Zadnja je naša skrinjica. Tisti, ki ste takoj s pooetka nasedli nasprotnikom, pa s e pristaši SLS, vedi'e, da ne bodete nikoli izvoljeni. Zato bodo že poskrbeli gospodje od SDS in SKS. Opozarjam tudi vse na?e pristaše iz drugih vasi naše občine, da se volitev brezjogojno udeleže in tudi brez ozira na ostbno korist oddajo glasove svoji stranki. Sramota za pristaša SLS. če bi dal glas nasprotnikom, ki drugače vedno sramote r.jšo politično pripadnost
DOLENJSKI POPOTNIK.
Zidanje cerkve v šmarne'i lepo napreduje, koncem poletja to slovesna blagoslovitev. Takral K> spet lepo v Šmarjeti. — V Dragi, župnije Bela cerkev so fanlje napadli dva mirna fanta, ju obdelavah s krampi, gor jatami in r.oži, tako da s'a obležala nezavestna. Žrtvi se v Kandijskj bolnišnici borita s smrtjo — fantje junaki- pa čakajo kazni v prostorih okrožnega sodišča v Novem mes'u. — Alkohol grozno gospodari. Mesto da bi šla mladina kvišku k večni Resnici in Lepoti, jo ti tira- navzdol v propast. — Šenipeterski Orli pridejo 15 maja popoldne igrat v Belo cerkev igro > Veriga-. Farani Bolacerkevški pa tudi drugi, pridite gledat, ne bo nobenemu žal. videli in spozuali boste ra/.lino — fsn'a —, ki ga vzgaja gost lna in onih, ki jih vzgoji dobro društva — V &t. Petru imajo lep -.Dom-, močnega Oila iu sploh vse imajo krasno organizirano. Fantje Orli so mi rekli, da gredo S. maja tekmovat v šmihel. Želim obilo uspeha in pohvale za njih trudapolno delo na polju ljudske probuje in pri delu za našo boljšo bodočnost.
POSVETU
n Vjaka objava prireditve, pri kateri s-e običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mt>ra vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n divoritei podzemeljskih jain na Taboru pri j onov, vasi (pos'aja Grosuplje) se tn. vršila v ne-cel;o c-.e 15 t. m. Ob pol 10. rv. maša na Taboru nato reledovarje jam s krasnimi naravnimi kapniki ui v;s.? M prostem \ slučaju slabo.a vremena v proste r Ji g. Jos. Fenncia v Ponovi vasi.
Do pogajanj med nami iu Italijo še ni prišlo. Italija še vedno odklanja, da bi sc pri pogajanjih, ki se imajo vršiti med njo in našo državo kaj razpravljalo o tiranski pogodbi. V svojem časopisju izjavlja itali-janska vlada, tla sploh ne bo prej pričela pogajanj z nami, dokler naša država no bo odobrila nettunskih konvencij t. j. p0. godbo, ki jo je že svoječasno sklenila z našo državo in s katero bi Italija pridobila velike ugodnosti pri trgovini z našo dr-j žavo. Kakšne korake namerava podvzeti i naša vlada, se drži strogo tajno. Prepričani i pa smo, da do vojnih zapleti ja je v ne bo i prišlo.
Mednarodno gospodarsko posvetovanje v Ženevi. Mednarodna posvetovanja o ozdravljenju gospodarskih razmer se je že pričelo. Zanimiv je bil govor ameriškega delegata, ki je svetoval evropskm drŽavam. naj odpravijo carinske meje, ki jih j je v Evropi, kjer je polno malih državic, veliko preveč. S tem bi se promet z:.'!o j zboljšal in blago bi se dosti pocenilo. V i Ameriki je tudi več držav, toda trla Airc-, rika je en sam trg brez promet ovirajočih carinskih mej. Naj Evropa v tem posnema Ameriko in gospodarske razmere se bcx!o tudi v Evropi ztoljšale. Govorila sta tudi zastopnika sovjetske Rusije, ki sta zlasti opozarjala na veliko napako e\ ropskih držav, ki Rusijo bojkotirajo. S toni zc'o škodujejo tudi st-bi. Zahtevala sta, da sc mora dosledno izvesti samoodločba narodov. ter odpra- i Ji v e proiektcr .! • močnejših drža.' nad malimi narc.li. St ia ta želja evropskim velesilam ni všeč iti bi se uresničenju iste z vsemi silair.i uprle.
Na Češkem odpravijo smrtno kazen. Na Češkoslovaškem so izdelali nov kazenski zakon, po katerem bo odpravljena smrtna kazen. Tudi pri nas izdei- jo nov kazenski zakon, pa bodo smrlno k.-z.n še obdržali, čeprav to naši poslanci zal Zeval i, naj se tudi pri nas odpravi.
Madžnii za prijateljstvo i nami. Ogrski zunanji minister je podal izjavo, v kateri je pov"dal, da ogrsko-italijanska pogodba nikakor ni naperjena proti naši državi. Ogri dobro vedo. da bodo le tedaj imeli koristi od te pogodbe, če bodo živeli v dobrih od-nošajih z našo državo, ker morajo itak preko naše države v Italijo. Mini-: r ujpa, da se bodo pogajanja, ki so se vršila že jeseni z nami nadaljevala ter uspešno zaključila ier da se bo tudi z nami sklenila prijateljska pogodba.

KOKS ČEBIN:
Na novem aklndltJu novo bUgo in nc>v» «ae: Htndenburs *c>kt T kosih 85 - Pin ., ginlio^eo Si- m NfmJki kovalki premog 110-- ,, Pride !e:
Ostravtki drobni koks 60 - .. Ker.iJkl pUnskl orehorec 90 - .. Rossltier sTetovrornati Oottes?egen kovaA. preEOf 12° .; »
vse i» 100 kg ft-iako tkla^iS^-Skiadilče seJ«J na Dovornt t VUliarievlj cesti.	Odprto celi da" •
M!adinskS kmetcvafski krožki v Ameriki.
(Dalje.)
Vrsto krožkov.
ivuikor je strok kmetijskega gospodarstva, toliko je tudi vrst kmetijskeh mladinskih krožkov; v glavnem se delijo na tri dele:
1.	Poljedelski krožki.
2.	Živinorejski krožki.
3.	Gospodinjski krožki.
Poljedelski krožki, ki sc spci dele v
krožke za gojitev pšenice, koruze, krompirja itd., imaja te-le predpis:
Vsak član mora sam izbirati seme (seveda po nasvetu staršev ali okrajnega nadzornika), sam posejati in obdelati. Če je šo premlad, mu lahko oče zorje njivo. Zemlja, v katero deček vseje, mora biti v enem kosu in se natančno premeri, isto tako tudi potem pridelek pričo dveh nc-zaintere-iranih prič, ki potrdi ta dečkovo poročilo. Vsak član mora svoj pridelek na določenem kraju razstaviti in napisati poročilo po svojih zapiskih, kako je obdeloval, kakšna je bila zemlja, podnebje, kaj je vse potrošil v denarju, delu in materialu. Za delo in material so postavljene v svrho kalkulacije enotno cene, n. pr.: za najemnino zemljišča 8 arov l dolar, za voz gnoja 2 dolarju, /.a vsako uro strokovnega dela 10 centov itd.
t-lični pogoji so stavljeni pri živinskih krožkih, ki se dele na krožke za prišiče-rejo, ovce, govedo (teleta), perutnino itd. 0tr< ',0111 se dajejo po določenem načrtu na razpolago čistokrvne živali, ki so v enem In istem krožku istega plemena, iste starosti, i.ie veličine in teže. Zanimivo je, <'a tega navadno no finasira država (olro-ci vrnejo živali ob letu iz prireje) ampak zasebna podjetja, navadno banke, ki posodijo denar brezobrestno in v slučaju zgube jo sami utrpe. Na ta način si delajo banke propagando in si ustvarjajo bodočo klijen-tc!o. Tudi tukaj otroci koncem leta razstavijo in napišejo poročila.
Dekleta dobe svoje domače naloge iz gospodinjstva, obenem jih pa okrajna nadzornica uči kuhati, šivati, konzervirati SJ»'jo, pripravljati presno maslo in jih po-Ucllie o domači higijeni itd.
Vsak krožek moru vsaj vsak mesec enkrat prirediti zborovanje, ki ga organizira odbor sam, prisostvuje tudi sicer nadzornik sam in nadzornica in vodja dotič-n?ga krožka, nimajo pa pravice glasovanja- Na teli sestankih se najprj zapoje nekaj pesmi, nato se prečita spisek članov 111 zapisnik prejšnjega sestanka. Za tem sledijo predlogi posameznih članov in razgovor o njih. Glavni del pa tvorijo poročila °lrok o njihovem delu v preteklem mesecu. Vsak član mora poročati, tukaj potem nadzornik popravlja in poučuje. Nato slodi predavanje nadzornika o kakem "metovalskem predmetu s posebnim ozi-
rom na delo, ki se ima vršiti prihodnji mesec v posameznih mladinskih gospodarstvih. Nadzornik razdeli tudi tozadevna navodila, po katerih se morajo člani pri svojem delu ravnati. Navadno se za tem kaj čita, ali domovinske, socialne ali slovstveno vsebine. Zborovanje se nato konča z otrošimi igrami, katerih se udeleže tudi nadzornik in vodja. Popoldne pa pelje nadzornik navadil ootroke na kako vzorno posestvo in jim na licu mesta daje navodila, nasvete in nauke.
Vsako leto se vrše tudi večja zborovanja krožkov oelo dežele, navadno ob priliki razstav in hidi izleti, ki so organizirani na isti način, kakoi skavtski. Nagrade, ki jih dobe otroci na razstavah in ki spet navadno banke finansirajo, ne obstoje v denarju, ampak v praktičnih darovih: orodje, stroji, živali ali podpora za 1—3 mesečni obisk kakega višjega poljedelskega tečaja. Nagrade sc elelijo po številu doseženih točk. Kako se te. točke določajo, naj bo naveden primer koruze:
1.	Količina žetve na en aker, čim večja količina, tem več točk, 30 točk;
2.	proizvodna cena (doseženi dobiček), čim večji dobiček, tem več točk, 30 točk;
3.	10 najbolje ocenjenih storžev, 20 točk;
4.	najboljše napisano poročilo, 20 točk.
100 točk, kar predstavlja najboljšo
točko.
Otroci so lahko člani teh krožkov ves čas od 10. do 18. leta, lahko tudi izstopijo, kadar hočejo, ali priporoča se, da dovrše vsaj štiriletni tečaj po določeno izdelanem načrtu, po katerem dobe otroci vsako leto težja in večja dela.
(Konec sledi.)
h živSjenfe kat. mm.
3. Srečen, kdor je veren.
O slavnem francoskem matematiku Sully-ju poroča eden njegovih prijateljev sledeče: Nekega pomladnega jutra smo se napotili po zajtrku obiskat v Bourg-la-Raine bolnega Sully-ja jaz in moja dva prijatelja Theuret in Coppee. Našli smo ga v groznih bolečinah. Bodisi, da smo se še tako trudili obrniti njege>vo pozornost na stvari, ki so ga prej v življenju najbolj zanimale in veselile, vendar so se njegove misli ze>pet in zopet povrnile na smrt in na to, kar ima po smrti priti. Večkrat je izjavil, kako srečnega se je počutil takrat, ko je imel živo vero v krščanske resnice, potem pa je to vero zavrgel in taval v dvomih ne da bi našel utehe svojemu razumu in srcu. Vprašal pa je tudi nas, čo smo tako razdvojeni v svojem srcu. Ko pa mu je Coppee (eden najslavnejših francoskih pisate-liev) izpovedal: »Jaz za svojo osebo verujem vse, kar me Cerkev uči,« tedaj je Sully zaihtel kot otrok in vzkliknil: »0 Coppee, ti niti sam ne veš, kako srečen si, da vo-ruješ —«
4. Ozdravljena nevera.
Charles de Foucauld je bil rojen leta 1858. v Franciji. V dijaških letih je bil tako len in lahkoživ, da so ga izključili iz dijaškega zavoda. Kot mlad častnik je le težko dobil v nekem majhnem francoskem mestecu stanovanje, ker so se sosednje družino pritoževalo nad njegovim hrupnim lahkoživim življenjem. Ko je bil prestavljen v Afriko, so ga radi slabega življenja odslovili iz armade. Le s težavo so ga sprejeli spet v službo, da je šel v boj proti upornikom 1. 1881. Leta 1882. je sklenil utihotapiti se kot židovski trgovec v Maroko in preiskovati do tedaj še neznano deželo. In res je prepotoval v neprestani smrtni nevarnosti v družbi nekega rabinca Maroko. Svoje potovanje jo opisal v sloviti knjigi: Odkritje v Maroku. Ta knjiga mu je pridobila nagrado francoske akademije znanosti in svetovni sloves.
Leta 1886. se je naenkrat Foucauld zglasil pri duhovniku Huvelinu in mu rekel: »Jaz nimam nobene vere.« — »Pač, moj dragi,« mu odvrne duhovnik, ,;samo nekaj ti je treba: očisti svojo vest in spo-vej se.« — Foucauld poklekne in se spove in naenkrat je zaplamtela v njegovem srcu ljubezen do Boga. Ves svet je bil presenečen, ko je čul, da je Foucauld 1. 1890. postal redovnik-trapist. Kot tak je umrl po silno strogem in bcgoljubnem življenju v duhu svetosti 1. 1916., ko ga je v afrlkanski puščavi Tamanraset umorilo 50 fanatičnih mohamedancev.
Fantovski večeri v pismih.
XIX. O občinskih odbornikih.
Od župana in županov, o katerih sva govorila, elragi mi fant, v zadnjem pismu ni daleč do občinskih odbornikov. Je torej na mestu beseda tudi o njih, tem bolj, ker prav v teh tednih živimo v volivnih borbah v občinske zastope in nastopa toliko strank in strančic tudi po kmečkih občinah z najrazličnejšim ; socialno-delavnim programom«, katerega temeljni odmev pa je po navadi vedno eden in isti, namreč: »Ko bi le Janez Loputnik in Miha Hudournik prišla v naš občinski oelbor, pa bomo imeli nebesa v občini!« In res! Zgodilo se bo, da bosta zopet Janez Loputnik in Miha Hudournik in drugi njim poelobni sedeli kot odborniki v občinskem odboru, občani pa boelo vendarle zastonj čakali, da se jim odpro nebesa.
Pa odkod in zakaj taka razlika med različnimi obljubami za časa volitev, pa med različnim delom za javni blagor po odbornikih v občinah po končanih volitvah? Prav to ti hočem malo pojasniti.
Najprej pojdi z menoj v hlev našega soseda, ki ima vsled pomanjkanja krme, — lansko leto je namreč močno deževalo in smo mogTTle malo krme spraviti —, prav klavrno živino. Volički so taki, da se komaj držijo pokonci in kravam lahko vsa rebra prešteješ. Kajne, lahko je reči v takem slučaju: »Jakovec, sosed moj dragi, tole pa že moraš malo drugače poskrbeti, sicer te bodo še žandarji prijeli zaradi mučenja živali!« Drugače bi pa pogledal, če bi sosed Jakovec nejevoljen odvrnil; »Pa
naredi čudež, ee ga moreš; kjer nič ni, še cesar nič ne dobi.«
Res! Lažje je govoriti kot delati. In prav to velja tudi o občinah in njihovih odbornikih.
Če hoče kdo krave dobro krmiti, mora najprej nekaj imeti, s čimer jih bo krmil. Pač fletni časi bi prišli, ko bi mogel kdo tako narediti, da bo noč in dan stalo sedem debelih krav v hlevu, pa jim ne bo treba dati nobene mavre trave, vrh tega jih bomo pa še trikrat na dan bogato mol zli. Jaz mislim, da takih časov ne boš ustvaril ne ti in ne jaz in ne kdo drugi.
Drugo, kar je treba, če hočeš krave dobro krmiti, je to, da se na ta posel razumeš. Treba je vedeti, kje naj ima hlev svoje zdušnike, kako se prideluje in uporablja krma, kaj je storiti v slučaju raznih bc'ezni in še sto in sto drugih in podobnih stvari.
Tretje pa, če hočeš biti dober živinorejec, je to, da imaš tudi potrebno veselje in zanimanje za take stvari. Kaj pomaga, če ima kdo vse v malem prstu, kar piše »Kmetovalec« in se razlaga na Kmetijski goli na Grmu, Če pa nima veselja do kmetijstva? Kaj bi n. pr. rekli o živinorejcu, ki bi raje jemal puško in hodil na lov kot
S a v hlev in kaj bi rekli o živinorejcu, ki i sicer poznal vso živinorejo, pa bi raje presedel po cele dneve med trško gospodo, ki se zbira v svojih posebnih prostorih, kot pa kramljal s svojo živinico? >Tak ne bo dolgo,« bi mu rekli, »ali bo prišel na kant ftli ga bodo pa morali dati pod kuratelo.«
Podobno kot s hlevom je tudi z občino.
Tudi pri občinskem gospodarstvu moram najprej nekaj imeti, kar morem v gospodarstvo vtakniti. Če n. pr. hočem napraviti cesto, moram imeti nekaj kapitala za načrt, za delavce, za material in podobno. In prav isto velja tudi o vseh drugih občinskih napravah, pa najsi bo šola ali sirotišnica, vodovod ali električni obrat, javna knjižnica ali gospodinjski tečaj. Kjer nič kapitala ni, tam ne bo šlo. — Vedeti pa je treba, da je marsikatera občina bogatejša kot si sama predstavlja na prvi pogled. Nekje je n. pr. ležal sredi vasi velik bajer. Občani niso imeli od njega druge koristi kot, da so v poletnih večerih nejevoljni poslušali žabje koncerte, ki so jih prirejale trume žab v mlakužah sredi ba-jerja. Prišel pa je na krmilo nov župan in eno prvo stvari je bilo, da je bajer reguliral in dal zasaditi z lepimi topoli. In glej! Danes, po 25 letih ima občina iz teh topolov zadosten kapital, da sme misliti na vpeljavo električne razsvetljave. — Drugje so ležali — bila je sicer trška občina — lepi kosi občinskega sveta, ki je neobdelan do-našal občini prav malo dohodkov. Odborniki pa so sklenili, da oddajo svet proti mali odškodnini v obdelavo fabriškim delavcem, ki so napravili na tistem svetu dokaj čedne vrtičke. S tem dobiva danes občina lepo najemščino, obenem pa je izvršila socialno delo trajnega in najdalekosežnej-šega pomena.
Odtod sledi, da je prva dolžnost občinskih odbornikov, da dobro preudarijo vsakoletni proračun. Zakaj pa neki sestavlja občina svoj proračun, v katerem
morajo biti natančne postavke dohodkov in stroškov, če no zato, da si občinski odbor niki modro in pravočasno belijo glave kia bodo dobili potrebne dohodke? Kdor torel hoče biti dober odbornik, mora biti dober gospodar in dober računar. Gledal bo zla-sti, da bodo občine javne naprave, ki služijo splošnim potrebam in ki jih zasebni pod. jetniki in lastniki le preradi sebično izk<> riščajo, oskrbujejo v svoji upravi (komu-nalne naprave). Take so: vodovodi, elek-trarne, mlekarne, tržišča, klavnice, včasih v posebnh razmerah tudi to ali ono drugo podjetje.	(Konec prih.)°
Zrna.
Vsi oni, ki so v slabi vesti.
neradi hodijo po cesti. *
Sinko tvoj in tvoja hči kažeta, kedo si ti. •k
Ko so med nami bili volkovi še, medvedi, pač bolj so se ljubili
med sabo še sosedi. ★
Najbolje človeka poslcušnja uči, pa vendar jo sluša
le malo ljudi.
★
Ali ni ta norec, ki se je opekel včeraj, pa je danes zopet v ogenj stekel.
iHll LISTEK
Ti—lilM 1 i H r,i IM^,lgKBnBBCanMM9BgMBgfSqg|
POVEST GORSKE filHE.
v Čiška je prihajala s travnika, z zardelimi lici in bleščečimi očmi. Nosila je šop cvetlic v rokah, v lase, za pas in na klobuk si jih je zataknila: zvončnice, zvezdnice modri encijan, poletne astre, zlatorumene trolke, močnodišeči jasmin. Podobna je bila pravljični kraljični, vse na njej je bilo veselje in luč. Ko je zagledala tujo damo, je v začudenju spusila šopek na tla.
Edita je stisnila ustnice, vsled česar je bila videti mnogo starejša in skozi lornjon opazovala deklico. »Ni slaba,« je rekla s takim izrazom v obrazu, kakor opazuje športnik mladega konja, ki je prvič stopil na dirkališče. >Ni slaba — samo preozka in obleka ji 6labo pristoja. Toda dvoje oči ima — in tudi sicer: rasa k
Grof Hugo je bil srdit. Prijel je Čisko za roko in rekel s trepetajočim glasom: »čiska — poznaš to žensko?;
Čiška se je zganila in se oklenila očeta za roko. >0 oee,c je rekla. »Nekoč sem videla njeno sliko v
gradu ---to je moja mati. Tod« bojim'se je. Tako
hude oci ima ...z
Edita se je jezno zasmejala. »Dobro si jo naučil, rridi sem, moj otrok, nisem tako grozna, kot so ti
Fjubček« men'' Pfidi 6em V m°je r0ke' na moj'e srC0>
Čiška se ji je umaknila in zmajala z glavo. Tedaj je padel na tla cvetlični okras, v katerega je bila zagr tojena. »Oce mi je povedal ime moje matere,« je rekla
tiho in žalostno, »in od otroških let sem hrepenela po njej. Toda nikdar nisem prejela od nje poljuba, niti pozdrava .. .<: Ko sem postala večja in sem si ustvarila lastno mnenje, tedaj sem pač mislila, da moja mati nima srca, sicer bi ne šla od mene in bi me ne pustila same! Če ste moja mati, zakaj ste me zapustili, zakaj?«
v Kakor sodnica je stala Čiška pred tujko, katera je že izgubljala upanje, da si bo kdaj pridobila ljubezen svojega otroka. Toda tako kmalu ni odnehala. »Čiška,« je rekla z največjo nežnostjo, ki jo je bila zmožna. »Slava me je vabila. In potem — vedela sem, da je v meni velika umetnica. Tega talenta nisem smela pustiti nezakopanega. Zato sem šla.«
»Torej vam je bila umetnost več kakor vaš otrok?« Četudi je bilo to vprašanje preprosto in naravno, je vendar čudovito dirnilo Edito. Molče je gledala Čiško in grozno jasno ji je bilo, da leži nepremostljiv prepad med njo in njenim otrokom. Nikdar se ne bo počutila Čiška domačo v svetu svoje matere. Deklica je bila ustvarjena za to, da bo postala kdaj dobra gospodinja — toda božanske umetniške iskre ni imela.
Zavzdihnila je. »Otrok,« jc rekla, »mnogo zame-tavaš. Hotela sem te peljati do slave in sijaja in sem upala, tla te bom izobrazila za svojo naslednico. A vidim, da sem se zmotila: ti imaš vodo v žilah, ne ogenj. Ali pa je tvoj mir le krinka? Deklica, ali te ne mika slava?«
_ čiška je zmajala z glavo. »Ne — tiha sreča mi je tisočkrat ljubša kakor ves sijaj sveta.«
»Bog, kakšna skromnost!« je sočutno zaklicala Edita. »In to naj bi bila moja kri? In če govorim k tebi kot mati? Če te kličem na svoje srce?«
Čiška se je bolestno nasmejala. »Moja mati je mrtva, moje srce ne čuti ničesar--«
Razno.
Prebivalstvo Rusije znaša po novem Štetju 115 in pol milijona ljudi. Torej je doseglo prebivalstvo predvojno višino. Množiti se jo pričelo zlasti v prav zadnjih letih.
Kalttejci v Mezopotamiji so bili prvi narod, ki se je pečal z zvezdoznaa-etvom. In sicer so gojili to vedo veliko tisoč let pred Kristusovim rojstvom.
Pristanišče. Navadno govorimo le o morskih pristaniščih in pozabimo lia pristanišča oj) rekah v notranjosti dežel. Največjo pristaniške naprave v notranjosti Evrope ima nemško mesto D«9; burg-Rulurort, blagovni promet tam je večji kot v kateremkoli morskem pristanišču sveta.
Harmonika, ki jo vlečejo ob nedeljah po poželi, je stara šele sto let Prvo so napravili v francoskem mestecu Brive-Letos 90 ob stoletnici njenega »rojstva* l>nr?-dili veliko tekmovanje najboljSih francoska lgravcev harmonike.
Radio. Brezžični braojav se širi t izredno naglico! lani je bilo na koncu januarja v Evropi 1,500.00« t altih, ki bo imeli brezžični aparat, letos jih J8 bilo že 6 milijonov.
»Torej moram iti,« je rekla Edita, ter se ponosno (n mrzlo vzravnala.
Lahko bi si prihranila to grenko razočaranje,« je povzel grof besedo. >Kdor hoče žeti ljubezen, mora sejali ljubezen. Ti pa si delala samo prepire. Ženska, pregledal sem te! Nisi prišla radi svojega otroka, temveč radi sebe. Strah te je prignal sem. Tvoja lepota mineva — s tem je tvoja moč zlomljena. Z lepoto Bvoje hčere bi si rada priborila vpliv nazaj, ki mineva od dneva do dneva. Ne ljubezen, temveč špekulacija te je prignala sem! Glej, ti trepetaš — spregledal sem te. In sedaj pojdi — naši računi so izravnani.«
Eflita ga je srdito pogledala. »Da grem! Polna sovraštva grem od tebe — oropal si mi mojega otroka!«
Grof se je zasmejal. »Fraze! Nikdar v življenju nisi zvesto in resnično ljubila. Tudi ljubezen ti je bilo parno sredstvo za namen. Pojdi!«
Obrnil se je in odstranil. Tedaj je stopila Čiška k svoj' materi in ji ponudila roko. »Medve se bova ločili v miru,« je rekla. »Naj ne bo nikake grenkobe in nikakega sovraštva med nama. Z Bogom, mati!«
Obraz ponosne žene je vztrepetal. Sklonila se je k svojemu otroku in ga poljubila na čelo. »Rekla si mi mati, hvala ti,« je rekla Edita z mehkim glasom. :: Zbogom, moj otrok! Mogoče je boljše tako. Med ve se no bi nikoli razumeli. Skušala bom pozabiti. Svet, moja umetnost in slava mi bo nadomestila mojega izgubljenega otroka.«
Nato je naglo hitela proč, da bi skrila solze, ki so jo ob i i le.
0. poglavje.
Mes e sc je zrcalil v jezeru — globina jezera je i'Uvela. Vitke vodne vile so plavale v zeleni globo-( ini in sukale svoja nežna telesca v plesu valov. Zlati lasje to obdajali svetle obraze z zelenimi očmi, srebrno krone so se jim bleščale na glavah in bele roke so so stegovale proti "bledim vodnim rožam ...
Ob jezeru je stalo v tem času mlado dekle, z blodim obličjem in žalostnimi .objokanimi očmi. Sklonila se je nad vodo, njena nega je stopila k jezeru. Tedaj je zazvenel trepetajoč glas skozi tišino: Ave Marija! Mesec je naglo zakril svoj obraz za siv oblačen pajČolan, vodne deklice so se spustile v globino — konec je bilo skrivnostnega čara.
Julija se je zgrudila ob obrežju, in jokala in se obto£eva!.i kot grešnioa. Ko je pel zvon, je deklica molila in neki bolesten mir je prišel vanjo, — mir odpovedi. Dvignila se je, si obrisala solze in pozdravila proti gradu-. »Zbogom vi ljubljeni! Bodite srečni! Zbogom moj dom!...« Nato je krenila po cesti, po isti cesti, po kateri je šla tudi njena sestra...
Drugo jutro sta grof Hugo in Čiška zaman čakala na Julijo, čiška je tekla v njeno sobo — a bila je prazna. Grozen strah se je lotil grofa. Preiskal je Rrad in park, poslal ljudi v gozd in v dolino, a o Juliji ni bilo sledu.
Grof Hugo je bil globoko potrt. Ni si mogel razložiti, kam je izginila Julija. Tedaj je dobil čez nekaj dni karto in na njej ena sama vrstica:
>Julija je moja sestra.	E.«
Tako se je maščevala Edita nad svojim možem. To je bil zadnji udarec njenega sovraštva. Sedaj je vedel grof Hugo, čemu ga je Julija zapustila. Njegovo srce je bilo vedno bolj žalostno, čutil se je samega, zapuščenega. Zdelo se mu je, kot da je nenadoma ugasnila svetla zvezda, zadnja zlata zvezda njegovega
življenja...
•Jeseni, ko je grof Hugo ozdravel, se je vršila v Prestolici porotna razprava. Župnik in skoraj polovica župnije so bili pozvani kot priče. Razprava je vzbudila izredno zanimanje. Galerije so bile nabito Polne. Bilo je nekaj nezaslišanega, da so sedeli skopaj vsi možje župnije na zatožni klopi. O njihovi nekdanji upornosti ni bilo več sledu. Potrti in prepadem
kakor ubogi grešniki, z bledimi obrazi in prestrašenimi, žalostnimi očmi so stopili v sodno dvorano. Videlo se jim je, da so jih razjedale skrbi in domotožje. Ko so zagledali svoje žene in otroke, so stegnili proti njim svoje trde, rjave roke in ihteli: »Moja žena!... Moj ljubi, ljubi sin!...«
Na galerijah je nastal nemir in predsednik je moral pozvati k redu.
Ko je stopil Alban v dvorano, je njegovo oko hrepeneče preletelo vrste. A ni našlo, kar je iskalo. Tedaj je postal njegov pogled meglen in brezbrižen. Kot strt velikan je sedel na klop.
Začelo se je zasliševanje prič. Drug za drugim so nastopali ljudje od Sv. Mihaela. Nerodno in okorno so stopali po širokem hodniku ter se krčevito prijeli naslonjala pri stoli*, ki je stal na sredi. Ker niso bili vajeni tekega javnega izpostavljanja, so s strahom gledali na resne sodnike v črnih talarjih in klobukih. Plaho so gledali na porotnike, ki so sedeli na desni strani na dveh dolgih klopeh z visokimi naslonjali.
Ko so nato vstali sodniki, porotniki, obtoženci in poslušalci, ko so jim narekovali prisego, jih je sprejete! mraz po hrbtu in so vsi trepetali.
»Prisegr.m pri Bogu Vsemogočnem... da bom govoril resnico ... tako mi Bog pomagaj.«
Počasi so prihajale besede preko njihovih ustnic, nekateri so jokali in sodniki so se trudili, da bi jih pomirili.
In ko so jim stavili nato vprašanja, so odgovarjali nejasno in zmedeno ter pripovedovali stvari, ki sploh niso spadale k stvari. Polagoma se je razgrinjala pred sodniki in poslušalci slika Sv. Mihaela, ki je vplivala s svojo brezupnostjo tako pretresljivo, da je utihnila med poslušalci prvotna veselost ob nerodnem vedenju in neprimernih odgovorih prič ter se umaknila globoki," tihi resnosti.
Dva dni je trajalo zasliševanje prič. Zadnja sta priš'a na vrsto župnik in grof Hugo. Ko je stopil župnik pred mizo, je zavladala smrtna tišina.
»Zakon vam dovoljuje, da se odrečete pričevanju proti svojim župljanom,« je rekel sodnik, ko je napisal osebne podatke. »Ali se hočete poslužiti te pravice?«
Župnik je zmajal z glavo. »Ne — prišel sem, da bi povedal resnico in pričal za svojo župnijo.«
»Torej prisezite!«
In župnik je prisegel s tako svečanostjo, kot bi stal pred obličjem božjim.
»Povejte torej vse, kar je v kakršnikoli zvezi z zločinom. Vi, kot dušni pastir ,morate najbolje poznati nagibe, ki so zavedli vašo župnijo do upora. Govorite, ne bom vas motil.«
In župnik je začel govoriti. Govoril je jasno, nepristransko, z ono srčno toploto, ki ga je napravila za zagovornika lastne župnije. Ničesar ni zamolčal in ničesar olepšal. Naslikal je bedo pri Sv. Mihaelu, povedal je, kako je nastala nesrečna pravda, kakšne posledice je imela ta in kako je izjedala mozeg župnije. Vse je prišlo na dan: grofova trdost, toda tudi divjost kamnarjev, njihova kljubovalnost, maščevalnost in sovraštvo. Nikogar ni obtoževal, za vse je bil pravičen... In iz vsake besede, ki jo je izprego-voril, je zvenela ljubezen do njegovih ljudi, čigar zmote je obžaloval, ki so mu pa kljub svojim napakam prirastli k srcu. »Pastir te župnije sem,« je sklenil, »in vem, da zaslužijo kazen. Toda prosil bi visoki sodni dvor in porotnike: naj vas vodi pri vašem opravilu miloba in človečnost. Nesreča je dobro izučila moje otroke. K zločinu jih ni zapeljala prevzetnost in pokvarjenost, temveč revščina, lakota ...«
Župnik je končal. Poslušalci so planili s svojih sedežev, ploskali in kričali: »Vsa čast! To je župniki Ta ima srce za svojo župnijo! Živijo, gospod župnik!«
Predsednik je ukazal, naj mirujejo. Celo njemu samemu, strogemu možu postave, je bilo toplo pod
Tjulenj. Neka vrsta tjulenjev v južnih morjih se imenujejo merski sloni. Tehtajo 2000 do 2(500 kg in použijejo na dan po 150 do 180 kg rib.
Mod. če hočeš med in sirup dobro izmeriti, deni žlico prej v moko. Med gre od moke proč, no da bi se je prijel.
Japonska je samo nekaj večja kot Jugoslavija, pa ima b-') milijonov ljudi, dočim jih ima Jugoslavija samo 12 milijonov. Ker si je ustvarila Japonska med vojsko močno industrijo, ki pa sedaj z Evropo in Ameriko ne more konkurirati, je poci-alno vprašanje na Japonskem dosli bolj grozeče kot v evropskih Industrijskih deželah.
Čudna hiša. V mestu Hildesheim na Nemškem je čudna hiša. Spodaj je prav ozka, samo za stopnice je prostor. Zgoraj se pa hiša razširi in ima veliko nadstropje, ki visi takorekoč prosto v zraku.
Kanada je srečna de-Eela, stanovanjske bede tam ne poznajo. 62 odst. Kanadcev ima svojo lastno hišo. Od 2,001.552 ro-dovin ima 1,239.510 lastno liišo, najemnikov je pa samo 762. 362.
London je mesto megle. To ve vsak; malokomu je pa znano, da povzroči ta megla veliko škodo, ki znaša na lelo en milijon funtov ali 275 do 280 milijonov dinarjev.
Plavači. Neka nemška plavalka je bila nepretrgoma v vodi 24 ur, neki nemški plavač pa celo 82 ur.
Zakoni med otroci. V Indiji imajo to grdo navado, da zaročijo otroke večkrat že v zibelki; in če le malo odrasejo, jih že poročijo. Angleži nastopajo proti tej razvadi, kar le morejo, a vendar je v Indiji še zmeraj okoli 250.000 še ne pet let starih deklic, ki so že poročene.
Prohibicija. V ameriški državi Indiana izvajajo boj proti alkoholu tako strogo, da kaznujejo z zaporom 30 dni vsakogar, pri katerem dobijo le najmanjšo množino alkohola.
10.439 metrov. Nemška ladja Emden je blizu japonsko obale še enkrat natančno premerila tiste točko, o kateri so zadnjič listi pisali, da je 10.500 metrov globoka. Sedaj so ugotovili globino 10.430 metrov in to velja koi najgloblja točka morja; doslej 9780 metrov.
Govornik. Neki pridigar je zelo slabo govoril. Dva poslušavca sta se razgo-varjala: »Veš kaj, lani Je bolje napravil.« — »Saj lani še »i pridigal.« — »Baviao zato.«
A'
frno suknjo. Prijazno je pi!amal župniku, ki je šel počasi h klopi za priče. Z galerije so mu mahali z robci in ga glasno pozdravljali.
•Grof Hugo von .Nem.' je zaklical sedaj predsednik. Takoj je podalo mimo. Čez nekaj trenutkov so se odprla vrata pod galerijo in v sodno dvorano je stopil grof.
Že več dni so prinašali časopisi obširna poročila O Sv. Mihaelu, o sodni obravnavi in grofu von Stein. Tega so v mestu dobro poznali in v spominu je bila še marsikaka njegova poročniška neumnost. Ko je stopil sedaj v dvorano, so se vse oči uprle vanj. Z daljnogledi in z lornjetami so ga gledali, razburjenje je doseglo višek. Grof Hugo. v brezhibni črni obleki ie bil lep mož. Radi bojev z napoldivjimi kamnarji je postal šele prav zanimiv.
Ko so ugotavljali niegove osebne podatke, je bilo tako tiho, če bi se miška slišala. Koliko star? — Poročen?
»Bil, civilno,c je kratko odgovoril.
Na galerijah so se suvali s komolci in hihitali. >Žena mu je ušla — že pred leti,c so si šepetali.
Nato se je začelo izpraševanje. Vse zanimanje je bilo naperjeno na grofa, vsi so poslušali njegov govor, zakaj lepo in jasno je govoril bledi aristokrat s svetložalno potezo okoli ust. »Sam priznam,c je rekel, >da zadene precejšen del krivde mene. Pretrd sem bil, nisem poznal stiske ljudi. Stradali so, trdno so bili prepričani, da je gozd in kamnolomi njihova lastnina. Nesrečno dejanje so izvršili v stanju duševne potrtosti, bilo je posledica dolge verige nesrečnih prepirov. Ljudje so živeli v grenki bedi, nesrečni izid pravde jim je vzel razsodnost, zmedel njihov razum,
in jih zagrenil, ker je bila s tem uničena njihova vas. In v tem stanju, ko niso bili zmožni treznega preudarka, so storili to, kar imenuje zakon zločin. Jaz pa imenujem to zablodo — dejanje silobrana —«
Sodniki so se začudeni spogledovali, porotniki so se nemirno premikali na svojih sedežih, zagovornik se je zmagoslavno smejal, državnih pravdnik je nepotrpežljivo gladil svojo dolgo, rdečo brado, na galerijah je nastal tak nemir, da je moral predsednik pozvoniti.
To je bilo nekaj nezaslišanega, še nikdar se ni zgodilo, da bi tožitelj in oškodovanec nastopil kot zagovornik obtožencev.
Začeli so se govori. Toda grof Hugo ni poslušal, kaj so govorili. Pokimal je kamnarjem, bledi obrazi s9.se dvignili in hvaležno pogledali. V njem je zava-lovilo veselje: pridobil si je te uboge, preproste ljudi, med njim in njimi je bil mir. In nato je videl pred seboj mil obraz in dvoje modrih, žarecih oči in zaslišal ljub glas. Tedaj se je začutil tako srečnega, da ni bilo mogoče povedati. Bolelo ga je, da ni bilo ob njem nje, katere oči so ga tako Uho gledale. In tiho, čisto tiho je prišlo ljubo ime preko njegovih ustnic: >Julija, moja Julija!.. .c
Četrti dan je bila razglašena obsodba. Brez kazni niso odšli, toda sodniki so vseskozi upoštevali olajševalne okoliščine in določili najmanjše kazni. Najvišja Razen je bila eno leto ječe. Zadela je Albana, ki je s hujskajočimi govori in z opojnimi pijačami izpodbu-jal ljudi. Pol leta je že presedel v preiskovalnem zaporu. Ker je pri gašenju požara naredil, kar je mogel, je upal, da bo oproščen — sedaj se je zganil. Še pol leta ječe — to je bilo grozno!
Mleko, Sir in „ maslo. Ameriška pS nja izda pribli» tretjini denarja, ki " ima za gospodinj.,™ 1 mleko u, za mlečne' 2
delk®. Amerikanee popit na dan povprečno štiri petine do 1 liira miew včasih tudi več. a'
Kitovo meso „1 ra bogvekako užitno, ;„, preveč okus po ribali ;„ po morju. Vendar ga „a Ja|>onci prav radi • tudi narodi na severu si kilovo pečenko večkrat privoščijo.
15 milijard dularjer. To vsoto si je težko pred-stavljati, je tako velik, kot 60 kratili jugo9lovan. ski izvoz in uvoz skupaj Iti vendar je na svetu človek, ki je to vsoto le, kom svojega življenja ta. služil, veliki ameriški od. kritelj in iznajditelj Edison. Samo film mu je pri-nesel 1250 milijonov dol, Edison je večino denarja razdal in pa porabil za nove poskuse.
Največji kino na svetu je seveda v Nevvvorku. Prostora ima za G200 gl&. dalcev. V marcu so ga otvorili in je bil naval tako velik, da je moralo na tisoče ljudi oditi, ker niso dobili vstopnic.
Meh za smeh.
••Zakaj pa jokate, Ana?'; — Ana: >Saj vidite, da čebulo režem, gospod profesor.«
— Profesor: >Ali vam Je tako žal po njej?« ★
Poslušaje, kaj se mi je včeraj pripetilo. Ravno sem se hotel k mizi vsesti, ko mi hišna javi, da hoče neki gospod Blažič z menoj govoriti. Blažič, saj tega vendar ne poznam, kaj neki hoče.' In ko mu je služkinja pokazala v sobo, je pričel: »Oprostite, da vas motim,« ter mi molil roko, >toda stvar je zelo važna in mi je mnogo na tem, da vas spoznam, ker bova mogoče že kmalu dobra soseda.« >Soseda, ali boste mogoče vi kupili sosedovo hišo?« »Ne, ne, nikakor ne. Včeraj sem na jiokopališču kupil prostor, kateri je tik poleg vaše družinske grobnice.«
★
Nekdo se je zagledal v neko dekle, Id je bila nastavljena v trgovini. Vsak dan je
fmsel v trgovino ter nekaj kupil, samo da e videl svojo izvoljenko. ta pa ga ni marala ter je po kratkem času zapustila ono trgovino ter šla v službo k brivcu. Zaljubljeni je kmalu zvedel za to, ter vsak dan hodil k brivcu, ali si je dal lase striči, ko-drah ali karkoli že, samo da je bil tam.
a *uc]i to službo je mladenka kmalu zapustila ter šla drugam. Sedaj ima mir
E^rateT' §la je V SluŽb° k ★
Kmečka dekle se je poročila z mestom človekom. Stanovala sta v predmestju
ČL,* Cn,° £av,°- Nekeža dne ona nI Jnela časa da bi šla v hlev kravo molzt, **to je rekla njemu, naj gre on mesto nje
stolček da bo našel za vrati. Šel je, toda bilo ga ni celo uro od nikjer. Zato je šla žena pogledat, kaj se je pripetilo. Ko jo je on zagledal, ji je ne voljen povedal: >Že celo uro priganjam kravo, naj se vsede na stolček, da bi jo molzel, pa je vse zastonj, ne vsede se, pa se ne vsede.« *
Nevoljen odjemalec: »Ko sem suknjo oblekel ln si jo zapel, se je na hrbtu skozi in skozi po šivu pretrgala.«
Krojač: »Vidite, kako dobro pri nas prišijemo gumbe.«
★
»Ovratnik bi radi za vašega moža? Katere številke pa?«
»Številko sem pozabila, toda z obema rokama ga ravno okoli vratu stisnem.«
Bravcem »Domoljuba« priporoča znana domača
trgovina pri ..Cešnihu"
LJUBLJANA :-s Lingarjeva ulica
svojo veliko zalogo najnovejšega pomladanskega ta letnega blaga za ženske in moške obleke. — Največja izbira svilnatih rut ia »erp. - Priporoča se posebno ženinom in nevestam pri nakupu bališa.
V zalogi samo češko in angleško blago, __Po strežba poštena!
Edino najboljši šitfa,nj ^jj ^^ ^
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
, Orlfzner, Adier
Najnižje cenel Tudi na obroke!
Ltublfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
»Zelo kratkovidna, ne baš lepa stara dama v galeriji slik: »In to je pa zopet eden izmed onih grdih modernih portretov, kaj ne?«
Vodnik: »Ne gospa, to je ogledalo.« ★
»Čudno, da se niste oženili, ko imate ženski spol tako v čislih.«
»Ne vem, kako to. Vendar pa ima človek lahko cvetlice rad, četudi ni vrtnar.«
,,Domoljubov"
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe,
Suhe borovnice »
--zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni nudi po 20 dinarjev kg „Brez-alkoholna Produkcija", Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Učenca 7A mizarsko
--obrt se sprejme takoj Henrik Bi-tenc, mizarstvo, Viž-marje 77 nad Ljubljano.
Zastonj dobijo blago
dne 16. in 17. maja dotični, kateri so kupili v moji trgovini 21. aprila na Sv. Petra cesti in 25. aprila v Šiški. Zgla-siti se je z blagajniškim listom, IVAN KOS.
Vajenca zas[,rejme sodarsho obrt
pri
prosti
hrani, stanovanju in perilu FRAN KEPIC, so-dar, Ljubljana, Trnovo,
Pošteno preprosto sprejme župnik v p, i malim posestvom. — Višnjagora 38.
Fo zelo znižanimi
kupite razno manutak-turno blago za moške in ženske obleke, kakor tudi polsvilene in svilene rute, katere prodajam radi prevelike zaloge izpod cenei Anton Savnik, škofja Loka.
Ako hočete biti lepi
ako bo hočete voseliti nad Rvojim dobro nocrovanini liceiti. svojimi roknnil in svojimi vedno lepše postu jaiočiiui lasmi, uporabljajte tudi Vi kot lili:
Fcllcrjcva mila zdravja In lepote z marko „Elsa" uaj-Dlemenitejšo kukovostl, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavino, ter niso torej le
navadna toaletna mila. Poizkusite enkrat: Elsn-illljln« mlečno milo, Klsa-rumeiijakovo milo, Klsn-irlleerlnsko milo. Etsa-boraksovo milo, Elsu-ka-tranovn milo, Blsa-jfllo /.a britje iu nikdar no boste hoteli uporabljati ifruzegn mila. • Za poizkus 5 kom. Elsa mila /o z zavojilino iu poštnino vred Din 52'—,
Fellorjeva prava kavkaška pomnila za obraz In zaščito
kuje z marko „Elsa", ona vam obrani mladost in le-poto, vpije »e v kožo in jo dela mehko iu baržunasto. Strmeli i poste, kako bitro Vnin ftinejo pe<ro, mozolei,
sojodci, rdeeu mesta in gubo ua koži. Fellerjeva močna ,,Elsa" pomatlu za rast las zabra-niuje izpadanje Ins. prerano osivelost, odstranjujo prlilai, dela krbke luse mehke, gibko ln pospešuje rast las.
Za poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh po-mud z zavojnino in poštnino vred Din 33'—,
Te ceue so razumejo le, če so pošlje denar vnaprej, ker se proti povzetju zviša poštnina za 10'- Din
Naročila naslovite točno takole:
EUGEN V. FELLER. lekarnar
Doinja Stubica, Elsatrg 16, Hrvatska.
fenecin
Izredno zdravilna voda proti
renmatizma in Klasu, želodčnim m Črevesnim boleznim ter za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana.
Oglejte si
nove itole in cajge ter žensko blago za poletne obleke ki jih dobite po zelo nizkih cenah v manufakiurai trgovini
Josip Šllbar
Ljubljana, Stari trg Zl poleg Zalaznifta
Najboljša kosa sveta za 18 Din
—. dokler traja zaloga — pri FK. STUPICI, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji, Ljubljana.
Zdravnik tir. Stanko de~Gleria
v KRANJU vsled odpotovanja Jee- ne or-dinira od 17. maja do 7. junija.
znamke Esterer, 500 mm, Schnellaufer, 24 ž a (J, 1 pogonska remenica — se proda ceno pri Carinskih i Javnih Skladišta d. d. v Zagrebu, Vodovodna ulica 20, kjer se morejo tudi ogledati.	3581
Polno jarmenik
Neutrujeni
veseli kadar so
Palma
pete na čevljih.
E
»Teta Berta je pa res pogumna,, da se ri tem hladnem vremenu upa v vodo, "eni pa kar zobje šklefetajo.« »Ona jih pa
preje ven vzame.«
ženitna ponudba. Ki ti;
znanja za takojšnjo ženitev s poštenim, kmetskim dekletom, ki ima veselje do gospodinjstva na kmetiji m z doto od 40.000 Din naprej. - Resne ponudbe je poslati na upravo »Domoljuba« pod: »Tajnost zajamčena itev. 3499«.
MEVMATIISEMI
Revmaiizem? Kostobolfe? Bodljaje? iiganje v glavi in zobeh? Omotico ozdravite
z zdravilom	„At6A".
Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. Naslov za poStna naročila je:
Laboratorij „ALGA", Sušak 12.
4 steklenice za 77 Din, '4 steklenic za 205 Din,
Nafboljso eksistenco in velik zaslužek
nudimo gospodom in tvrdkain v vseh krajih SIIS, ki prevzamejo razpečavanje naših treh nedosežnih in za poljedelstvo, posebno pa za živinorejce izredno važnih, patentiranih živinozdravniških izdelkov. Izdelki so sledeči: „EX UU ZI A", prašek, ki povzroči, da z vesoljem žro konji, govedo, teleta, prašiči, ovce in koze, sploli vso domače in koristne živali, tudi divjačina; ki posebno po vsoh boleznih, kugah izredno pomnoži slast do žretja in povzroči znpetno okrevanje; v najkrajšem času porast mesa in maščobe znatno množeče zdravilno sredstvo zvišuje odpornost prolf vsem boleznim, posebno proti vsem kužnim boleznim, kot n. pr. rudečici, vraničnemu prisadu, davici, kozam, zaprtju. Pospešujo produkcijo mleka pri kravah in kozah in zboljšuje kakovost istega.
Izdelek „0SBI5BG0", prašek za konje. Najsijajuejše, zajamčeno učinkujoče zdravilno sredstvo proti konjskemu kašlju; ozdravlja celo v najtrdovratnejših slučajih in preprečuje ludi konjsko smrkavost, ki navadno sledi tej bolezni. Izdelek „PARACELSUS I." za vse slučaje kugo na gobcu in parkljih. Že v treh urah je žival rešena, ako se ne nahaja v zadnjem štadiju boleznil Jamstvo za uspeh.
Gospodje ali tvrdke, ki bi se zanimali za ustanovitev razpošiljalnega skladišča zu posamezne okraje v SHS in razpolagajo s potrebnim kapitalom, se prosijo, da stopijo v stik s proizvajalno tvrdko (dopisovanje nemškol). Vprašanja pošljite takoj z navedbo obsežnosti dotičnega okraja in razpoložljivega kapitala na:
Bauernschutz-Wirtschaftsgemeinschaft G. m. b. H.
Berlin - Charlottenburg 5. VVindsdteidstrasse 22.
8 steklenic za 131 Din. 25 steklenic za 320 Din.
V ceni jo uračunjena poštnina, zabojček in zavojnina.
JAVNA ZAHVALA.
P. n. LABORATORIJ „ALOA"
Javljam Vam tudi jaz, da a«m zadovoljen 2 vspehom Vaiega «dra"
vila ,,Alga", ker sem ozdravil svoj dolgoletni rovmatizem na roki in nogi. Isto pripovedujejo tudi moji znanci in sosedi, in dobili boste iz naše okolico innogo naročil.
Cirkovce pri Pragerskem, iS. januarja 1027.
Vas pozdravlja Prano Safošnik.
Prosim Vas, da mi poSijete takoj 25 stekleničk „Alga", ker je to najboljši lek, ki smo ga tukaj uporabljali v volikim vspehom. Ljubno pri Celju, >. januarja 1927.
Spoštovanjem UrSnla Klndnik.



Orgarusti
i!

1
isrs. r>. i. h.ap.islr* i. t	__
- * LFSK.-iVSEi; - CE-IE
on 1..
S
.m. - kvn-
GA.RNA COKj.-AK
t irrmc« Linhltan*
j f. Rlfiil.
Zasebni tečaj šote jr::
c.isw6t it oao>. < a'~ :— T—i.r'd r;
C\i:-i. i.-.->trroi triau Hrcr zi fc-mn."* n s '".:<>. : -rnii. šok ;m! . - i iu. .si; r. : r -j ■ T I. ..• sf uicsa. !>-»■'-"Jiitir vrihmr v š-vanat viiii» n-.-.; i iišr.« tproSc. ;saoiun-ir Krn« a j nnn-ir...-r. . , .:fi; -r nHiskp* ut ir.iin ?rr.n, iir.r.ir VKikr t t. f zlu. '-n r : f : r L i t T ?>nuL t Ji- r-liu-mh	n jur rv;sk h. turi J. -. w v.
t. s.ir T f. i. -t ur K m i^uaHti I LiT.:.r.!:n urrr-rrn- r»iir hri.ii.- it iua»rvim'C. .m. k r. - -rc«r * I/.uhliiiBn fc-i>m. toui. wtnn juifct V.nfri tisr. u-	» &ir". krojnin jvmknn 7>it 5,.—
Z-: . trn- rrt-H-". i mnnaism. tf «Bifcf>vanic
■
Bolni živci!
i* tu.: * itn: tnljtc jvth;;*. to» mr>r» T.-fCU n*.rrnMn .:t,(i t f c htur :x rtn^ifit- k kfcfttttc^^u L- f -t:.'« ir j»i*t-cv-. Tjs-t;rr i»r».ftt.s.. -Tffci.i*. .t jorctRl
niittM *	TB»*c. t*hn.. 2nnr«aufc t tmten ynm»jlai »t Kpax. k T£-«xi>6&x>r vt-
t«iž.>f> trptr-f t is^fi': u	uf*ft»wi«»t»tinsi efc . t :
.x aa.if- -"iru^r. t>:	rrs.f»dirj sšuhii. xm>-
lih st rtih tif ilrl^i
i	1 ffrrar.-.i -na w h ntpr. cut-
▼•ftftr^T CLTTirr-V. v k rcfcrT I.fcf.a ?•?»**•; --t >« ti «SK tr«:.- l-itl. tj np^r n mr>žj-nif ikt^ h.jutm u not	.L te* i.:* .
V boju ia zdrave živce
. • .t -.rarzu htu.*-titv*-» -uiiu j* i ™r :.n>:.f!nt Rimr. ar Rt^mil ir;«#r n-rvar»i»Wu.ifc trr. v-oa.:' uk. njmfrvsi. nnrai i* n-juini- a »-^»jusir.
š« jyrwsru^rv» tifc "" uc oj.«,-uii: r. - vat" nfis^scirasap^	hon. T nritincr.iii
: r+aziii	nsiiii c. n. nT>rmninrmi»
Vžkž».m. H r™tliti n.u.' Oi^.... (	armiii*.
u r: -T.	1 hit.-fp^iatf .^f
t «f >« cmrw i»nrrx » hmac.' in. T^isiu n. Tfcgirr.ii 1 m> catir' n KvSrn ' »^n T>rfci.nr»: •■nu;»«ar • airinm*
tw«{rr »LPEtuia &EKLIM $0.
»r. tt OM J t*
fl ODLFKE
žfjistf. m.iskf -t otro-biu.ic. Krila ie plaS-te, ini-tt; srcifik; ccmtjsid bj&-i:'.. Esnu.if Klobuke perilo, no-gav'ce, icra vate : r.;.; mrir.iii-_ n	. nrp:. meu rnKšilj« p?
»k	jna^f
a »URMECKI. C£t.]£ št. 19
lan w -f a..: '.lucrortii. senik t *«•" :.»»: i-et I>it i.K 1'oštnin«- t.rosto Fjc it; ur: .u. « lamenja t., rrnt dsntr.
»MAS TIN«

Denar

najdete
t občne ~,lt.. t,h i nI •;>: bsr.r-i-i r
R. Miklauc
ŠKOFI" , OJhZkKL
?{■<: 'c:.i.: Ki-r»kr»rnr sidnrt.: : rti:•!.•: iTstncfi: ktunfiarr.i. zi tnsšt.e ssei • rt-^ient v ;>rneiu ir r>criinc b.Lt-: n S« Oblete, tat ar t ud; <K biHft. — — Postrežbi ranesin: z<: Ntrnhiit p: rmšt. st ttL at-rsi
Hiša
enon&ditropu*, f-ji-lil-.i. i tpodtrt-kia pcitlop^en^ v t
'C 2!.
R* : ccrji t, i vcačir aobro kupite siao pr
JOSIP FETELitiC-U
bLrL Prcšcraorefč spcacenia ob vod;
W LJUBUSm
po^ebšiirie r.i š;t-.;>c krc-.ič-c. čev;
iiecL^rii	iepr-t
acir..kc nakrbaukc pi_ rt SrHnjcn fcktr.«
Sr.tcst>t-iiif i« srpcsrrr: :j rrir č.-n.BŽ« £-^1« •« IročriimK
c pospcti-M rtf.	3 tfrui ccn ir:
postim: ti»TM čraie. ,'IMI inki: mr-cicni-u i ^f ir ..; Mtttha s: t1:{ri ; :: ;5: r.; r;srr.; Ccr.t 5 š.Li- Iht 30 Ur. Si Da LESARJA
Tr.M'XTT =rtT r»»lr--rU\ UnUiKnm. Mrr;n: tr{ <
k-nitir-i vrt. rro meins •••.tki	.
tr(:>.;i ti; jaduftri-.alc*. i-.-i.ira. k. i.^ f,~""
dri :fc»-.: V tr|u nt DtOti. stta 1".-OIN'0 Ki PROD A..1 — Nt si o v v ogltmeni of-', V.-M« p:-i .ELEKTRIl^.c tur.
Na-bolrši in ei onesičneiši
EicKtromoiortt
ShotfoTiti zai^floT t Piznjii
s-e siiaiaio v velikosti 4 KS d: KS stalno v oiši za-C-gi v	. Obrr_--.e ss y
Ci* ML n. A STIBI
LHtW"e- ^ften&Brfreia 7 Tel
PRIPOROČA \TLKO ZALOGO ~
modrocev
niii rrste mrtif i.^atie Veliki	:;n,4 a
lirit ročno t 2.<_k>£i ix nikot« ; r :
RUDOLF SEVER. LJUBLJANA
Mariin tr( H 3 - t<.rpr feTmfiftut-.kt :i-rb-t
Za spoEE-ldfiptc tr. kt&e »bi-k,- imam« »ettho zsJtK-o n-oioa^vlefa cr-oi.-.ft« m renskvMia blaga In t-ew> fzt>rro sftkenu r2t tn wrp
fiBUM d JIRJOVEC
LfttW]aBa. SfftiftrKfa olka 5
hro ^u u šiiilK r»« mir(tf
ir tprpritreS'
STOE VVER
Siti v
i—:: t ca*:« i-« 'c* t* *-Kl.L t nn.
_ i: lil
S.c.cr.r t r. L- ' ■
iirerti-fc « prti.
i;	I ISiT*!.
T^ Pr^i:Einr- ^ piitr sniogt 't
RiMirtcev oioma-ov. vsakDmtne "reze. rtožljhre pc?te!»e e'vipe itd.
rep-
TTS.ZC
^ ent.

AJ7JIKA
a linctrik p-nm.
-J®^ - lt/buaka,
Fram; Jager.
S*.	tur.;:
ti: i-{ •-ttt litji, Jj-cr mestersiIJI BJJtt-
■ iihi^^^^—Milim ii	' Wllllinwi'i;i—MMiLJ—J—i—
Zadružna gospodarska banka d. d.
itofc.Ms-.sri.Ljubljana. Miklošičeva cesta 10 ~
'Mena a. MS' n j-VL
ua*!*,,«, iaii)H ormai a Su—roi
a.«
Brroiav.:
______T iBKu: Jitiar (TH Č m hrtclc rUtii«Bif>
D utevt. fcrik^. Kr^ S-nabor. S^irt. š-.beiuk EtsperifiLra: BIH. Kapital ^	G ^Upno	DL- 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 2So,ooo.ooo -
- r%'rvBto trr^m. cai;nnrr.a-t mcnmL inmta-ain —i aiii>Kau rnni-,r •. .
ai« »TLtini n orr-ot. Kn-r-cmi rmp. c,	_	^ ..	'ec?c» t-n-unSt rt rrf-SB.-.tt taroi* 3. nrnnmt tv « '
___'	t°,l!b0t ^	^	transakcij pni t^.-.rnr*® t
4 __t- . , , , . .	----------n-rse-^r« »t«. .-.Etčuc r
^ Prevrtaj.a «ečk Orža,-ne rauedne loterfje.
af.rlšJtll)
t«*