< > I- V) o D u to < -I o Išči, dokler ne najdeš, pa trud ne bo zaman. Angleški pregovor Številka 11 Letnik 52 Cena 15,-šil. (150,-SIT) petek, 24. marca 2000 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Zahvaljujem se vsem, ki so doprinesli k uspešnemu poteku volitev NSKS. mag. Rudi Vouk Volitve: 3.600 ljudi se jih je udeležilo NOVI PREDSEDNIK NSKS Izid volitev novega predsednika NSKS je bil jasen: globaški podžupan Bernard Sadovnik je dobil dvotretjinsko večino. Zmagal je v vseh podjunskih občinah, zunaj Podjune pa v volilnih okoliših Celovec, Sele, Šentjakob v Rožu in Vrbsko jezero-Rožek. V občini Globasnica je dosegel 93,18% (533 glasov). Tudi Karel Smolle je zmagal v svoji domači občini - Bistrica v Rožu. Dobil je 74 glasov oz. 60,16%. Uradno bo izid volitev potrjen danes popoldne. Poročilo na straneh 2/3 i_______ ll Iia---■■fciFUO' __________M Novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev je Bernard Sadovnik. Na sliki s svojima otrokom, Stankom in Mirjam, ki obiskujeta otroški vrtec v Globasnici. Foto: Fera ZADNJA VEST Smolle oddal vse funkcije karel Smolle v izjavi za tisk: „Odločitev Narodnega sveta, da nadaljuje pot direktne dekmokracije, je bila pravilna. Volilni izid je jasen, ljudje so se od-'očili za določeno politično usmeritev. Nisem bil samo neizvoljen, ampak 'udi odvoljen, in zato z današnjim dnem oddajam vse politične funkcije. Novemu vodstvu Narodnega sveta želim vse najboljše in upam, da mu bo v naslednjih letih uspelo prepričati tudi druge o pravilnosti neposrednih vo-"tev našega političnega pluralnega predstavništva.“ ŠPORT SAK ima novo vodstvo Slovenski atletski klub je zamenjal športno vodstvo. Na krmilu sta odslej Tone Hrovatič in Marjan Velik. V nedeljo čaka tekma v Pliberku. Poročilo na strani 19 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Biti v službi ljudi 1. Druge neposredne volitve NSKS so mimo, njihov izid je neuradno znan (formalno ga bo danes, v petek, potrdila osrednja volilna komisija), nekateri ga bodo sprejeli z velikim zadovoljstvom, drugi z manjšim - v vsakem primeru pa lahko brez pretiravanja zabeležimo, da so bile dokaj uspešne. Drži sicer, da je bila volilna udeležba na prvih volitvah za dobro četrtino višja kakor tokrat, in vendar: v predvolilnem obdobju so mnogi upravičeno izrazili skrb, da bo težko nagovoriti vsaj 3000 volilk in volilcev. To se na srečo ni zgodilo. Rezultat volitev je potrdil, da je bilo vztrajanje pri sistemu neposrednih volitev utemeljeno. Pa ne samo to: če bi se NSKS odpovedal neposrednim volitvam, bi postal docela neverodostojen. Mnogi pripadniki narodne skupnosti bi bili hudo razočarani in bi po vsej verjetnosti izgubili zadnje upanje v njegovo politiko. Predvsem pa bi prizadel hud udarec prizadevanjem za neposredno demokracijo - skratka, za čim večje soodločanje s strani ljudstva. To pa mora biti naš skupni cilj, če nočemo postati narod generalov brez vojske. II. Drži tudi, da je bilo za tokratne volitve težje nagovoriti kandidate in kandidatke za Zbor narodnih predstavnikov. Kljub temu je sorazmerno visoko število rojakinj in rojakov (106) izrazilo svojo pripravljenost za kandidaturo. Seveda niso mogli vsi biti izvoljeni. Eni so bili deležni večjega zaupanja, drugi manjšega. Nečloveško in usodno bi bilo, če bi zaradi tega začeli potisniti tiste, ki niso dobili dovolj podpore, v kot poražencev. Že samo njihova pripravljenost, da so vzeli nase breme volilnega so-tekmeca, zasluži vso priznanje. Brez njihove kandidature volitve ne bi mogle biti v resnično demokratičnem duhu, temveč bi bolj ali manj bile farsa. III. Enako velja za predsedniška kandidata Karla Smolleja in Bernarda Sadovnika. Na prvih neposrednih volitvah se je za predsednika NSKS potegovalo pet kandidatov, tokrat pa smo lahko bili veseli, da ni ostalo samo pri enem. Oba kandidata sta se zavedala, da lahko postane predsednik samo eden in da lahko preostane tistemu, ki podleže, po možnosti le še razočaranje. Vendar tako razmišljanje zanju ni prišlo v poštev. Odločila sta se za kandidaturo v trenutku, ki za NSKS ni bil najugodnejši. S tem pa sta tudi - kakor vsi kandidati za ZN P - bistveno prispevala k zadovoljivem izidu volitev. IV. Na novega predsednika Sadovnika in na novi ZNP čaka obilo dela. Izkazano zaupanje s strani vseh vseh volilnih udeležencev bosta morala zadovoljiti z resnim prizadevanjem za dobrobit cele narodne skupnosti. Merilo zanju morajo biti potrebe in .želje vseh koroških Slovencev, ne glede na njihovo politično ali svetovnonazorsko prepričanje. Iskati morata složno sodelovanje z vsemi narodnopolitičnimi strujami in vsestransko podpirati dejavnost narodne skupnosti, zlasti tudi gospodarsko in kulturno. Ob vsem tem pa naj bi bilo njuno prvo vodilo, da mora biti nositelj funkcije v službi ljudi in ne narobe. Nečloveško in usodno bi bilo, če bi začeli potisniti tiste, ki na volitvah niso dobili dovolj podpore, v kot poražencev. 3600 Slovenc« se je udeležilo volitev NSKS ■ Proti pričakovanju dobra udeležba na drugih neposrednih volitvah NSKS. ■ V Globasnici so dosegli rekordno število volilk in volilcev - nad šeststo. ■ Bernard Sadovnik postal novi predsednik z dvotretinjsko večino. ■ Vsi podatki so še neuradni, ker jih osrednja volilna komisija še ni potrdila. i #olilna udeležba je bila sicer \ / za četrtino nižja kakor na V prvih neposrednih volitvah leta 1995, na katerih se je po-služilo volilne pravice nad 4500 koroških Slovenk in Slovencev. Kljub temu pa so tudi druge neposredne volitve Narodnega sveta ponovno potrdile, da imajo v narodni skupnosti prizadevanja za neposredno demokracijo trdno osnovo. Pred petimi leti je bila sicer evforija precej večja, temu primerno pa tudi pričakovanja. Tokrat tega ni bilo čutiti. Nasprotno: nekateri so odkrito priznali, da se njihova pričakovanja, ki so jih imeli na prvih volitvah, niso izpolnila. Pričakovati je bilo, da bo to tudi zelo močno vplivalo na število volilnih udeležencev. Ali kot je pred nekaj tedni dejal dosedanji predsednik NSKS Rudi Vouk v pogovoru z novinarji: „Upam, da se bo tokrat udeležilo volitev med 2000 in 3000 pripadnikov narodne skupnosti.“ Neuradni izid volitev je presegel Voukovo upanje: volitev NSKS se je udeležilo nad 3600 koroških Slovenk in Slovencev. Rezultat gotovo ne daje povoda za evforijo, bil pa je proti pričakovanju dober. Predvsem pa predstavlja solidno osnovo za uspešno narodnopolitično delovanje v naslednjih štirih letih. Zelo jasno je izpadla odločitev glede novega predsednika NSKS. Globaški podžupan Bernard Sadovnik je zmagal z več ko dvotretjinsko večino. Glavni delež glasov je prejel v Podjuni, kjer je zmagal v vseh volilnih okoliših. V volilnih okoliših izven Podjune je dobil večino glasov v Šentjakobu, Rožeku-Vrba in v Celovcu, v Selah pa je bil za en glas pred svojim sotekmecem Karlom Smolle-jem. Karel Smolle je dobil večino v Bistrici v Rožu, Bekštanju, Bilčovsu, Bistrici na Žili in v Borovljah. In kdo so novi člani Zbora narodnih predstavnikov (ZNP)? Ker bo osrednja volilna komisija, ki mora še točno preveriti izid volitev, zasedala šele danes (v petek) popoldne, tokrat še ne moremo objaviti vseh 48 članov ZNP. So pa zelo jasne odločitve glede krajevnih zastopnikov, ki so bili v svojem volilnem okolišu neposredno izvoljeni v ZNP. To so: mag. Urban Popotnik (Zilja), Valentin Kargl (Bekštanj-Podkloš-ter-Beljak), Micka Miškulnik (Šentjakob v Rožu), mag. Štefan Lesjak (Vrbsko jezero-Rožek), mag. Štefan Schellander (Bil-čovs-Kotmara vas), Nataša Partl (Bistrica v Rožu), dr. Franc Wutti (Borovlje-Šmarjeta v Rožu), Flori Jug (Šele), mag. Janko Kulmesch (Celovec in okolica), mag. Zalka Kuchling (Drava-sever), mag. Rudi Vouk (Dobrla vas), Franc-Jožef Smrtnik (Železna Kapla), Bernard Sadovnik (Globasnica), Jozej Blažej (Bistrica nad Pliberkom), dipl. inž. Štefan Domej (Pliberk) mag. Rihard Grilc (Suha-Ruda). V Žitari vasi in Škocijanu je izid volitev glede krajevnega zastopnika izredno tesen. Zato je možno objaviti njuni imeni šele, ko bo osrednja volilna komisija definitivno preverila izid volitev. Janko Kulmesch l/ petih občinah (Bek-štanj, Bistrica v R., Bistrica na Z, Bilčovs, Borovlje) je večina glasovala za Karla Smolleja. Novi predsednik NSKS v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: „Hočem večje vključevanje dejavnikov na podeželju in nadaljevanje dialoga med osrednjima organizacijama.” Sadovnik: „Vabim vse k sodelovanju” ■ JANKO KULMESCH Iz/d volitev je sicer še neuraden, vendar ni nobenega dvoma, da boste novi predsednik NSKS. Vaš prvi komentar? SADOVNIK: Poudariti hočem, da sva k uspehu volitev NSKS prispevala skupno s Karlom Smollejem. Dejstvo, da sta nastopila dva predsedniška kandk data, je brezdvomno prispevalo k nepričakovano dobri volilni udeležbi. Izid volitev pa tolmačim tako, da si pripadniki narodne skupnosti jasno želijo večje vključevanje dejavnikov na bazi v odločitve vodstva organizacije. Zato bom kot prvi korak izvedel pogovore po občinah, kjer naj bi skupno s krajevnimi dejavniki izdelali katalog vsebinskih prioritet. Želje in zahteve, ki jih bo definirala baza, bodo zame nalog za moje delovanje. Na drugi strani hočem prispevati k temu, da se bo dialog med osrednjima organizacijama nadaljeval tako, kakor ga je začel moj predhodnik mag. Rudi Vouk. Samo s skupnim nastopanjem obeh osrednjih organizacij lahko vsebinsko uspešno izzivamo koroško deželno in dunajsko zvezno vlado. Mislim, da ima zvezna vlada ravno sedaj možnost dokazati, da hoče uresničiti pravice, ki so nam zagotovljene predvsem po 7. členu avstrijske državne pogodbe. Na vsak način pa vabim tudi vse tiste, ki mi niso zaupali svojega glasu, k sodelovanju. Kot majhna narodna skupnost si ne moremo privoščiti, da bi izključevali naše prizadevne funkcionarje. Zato se zahvaljujem vsaki posamezni kandidatki in kandidatu, ki so bili pripravljeni kandidirati za ZNP. Njihova pripravljenost je merodajno prispevala k uspešnemu izidu volitev. Kakšne so Vaše osebne vsebinske prioritete? SADOVNIK: Moja osebna prioriteta je prav gotovo hitra zakonska ureditev glede otroških vrtcev in da se po 23-ih letih končno docela izvede to, kar določa zakon o narodnih skupnostih. V drugem koraku pa hočem, da pride do novelizacije tega zakona in da se zagotovi delovanje naših stalnih ustanov, predvsem tudi na medijskem področju. Nadalje vidim ravno za dvojezično ozemlje velik izziv in velike možnosti v pristopu Slovenije k EU. Pričakujem, da se bo Slovenija zavedala svoje odgovornosti za zamejstvo. Vašemu predhodniku Vouku je uspelo vzpostaviti Koordinacijski odbor (KOKS) s korektivom. Boste nadaljevali s to politiko ? SADOVNIK: Vesel sem, da je prišlo do poživitve KOKS s korektivom. Mislim, da je izid volitev NSKS jasno dokazal, da večina pripadnikov narodne skupnosti hoče notranje-slovenski dialog in enotno nastopanje nasproti deželni in zvezni vladi. Kako gledate na sodelovanje koroških Slovencev na proslavi ob 80-letnici plebiscita ? SADOVNIK: Stoodstotno stojim za sklepom razširjenega KOKS. Pripravljen sem za sodelovanje pod pogojem, da se po 80-ih letih končno izpolni predplebiscit-na obljuba koroškega deželnega zbora in da tudi v glavah deželnih politikov končno padejo meje. Koroški politiki morajo biti sposobni spregledati, da ima Koroška zaradi slovenske narodne skupnosti velike možnosti v obmejnem področju -sploh v času, ko se Slovenija pripravlja na polnovredno članstvo v EU. Trenutno ste še tajnik EL. Boste sedaj oddali to funkcijo ? SADOVNIK: Da. Politično funkcijo v predsedstvu EL bom oddal takoj po uradni ugotovitvi osrednje volilne komisije, da sem bil izvoljen za predsednika NSKS. Zavedam se, da zahteva moja nova funkcija delovanje na širši bazi in da je treba to delo opravljati s polno vnemo in profesionalno. Ste se že odločili, koga boste predlagali za predsedstvo ? SADOVNIK: Za sestav predsedstva se bom odločil, ko bo znan uradni izid volitev za ZNP. Na vsak način pa hočem upoštevati mešanico med izkušenimi politiki in zastopniki mlajše generacije. Zame pa bo tudi odločilno, da bo svetovalni gremij, ki sem ga v glavnem že pred- Zahvala Rudija Vouka Predsednik NSKS NAŠEMU TEDNIKU: „Volilna udeležba je bila nad pričakovanji. Pred pol letom so bili nekateri še mnenja, da ne bo možno nagovoriti več kakor 1500 volilcev. Izzid volitev je dokazal, da je bila odločitev, da vztrajamo pri neposrednih volitvah, pravilna. Dokazal pa je tudi, da ljudje hočejo soodločati. Še posebej pa se je izkazalo: tam, kjer so člani volilnih komisij aktivno nagovarjali volilce, npr. v Globasnici, Dobrli vasi in Šentjakobu, tam je bila volilna udeležba dobra. Če bi se to dogajalo v vseh volilnih okoliših, bi zlahka dosegli rezultat prvih volitev. Zahvaljujem se vsem, ki so doprinesli k uspešnemu poteku volitev - še posebej obema predsedniškima kandidatoma in vsem kandidatom za ZNP.” Bernard Sadovnik stavil pred volitvami, vključen v redno delovanje NSKS. Boste kot predsednik NSKS ostali še naprej globaški podžupan? SADOVNIK: Seveda. Zame je obvezno, da sem v funkciji za NSKS zasidran tudi v domači občini. Z Vami je posta! predsednik NSKS zastopnik mlajše generacije. Pomeni to, da se je čas za starejšo generacijo političnih funkcionarjev iztekel? SADOVNIK: Generacijska sprememba je bila potrebna. Kljub temu so zame nasveti dolgoletnih izkušenih funkcionarjev in predhodnikov pomembni in jih zato na vsak način hočem vključevati tudi v razpravo. Še posebej velja to za moja predhodnika dr. Matevža Grilca in Nantija Olipa ter za Karla Smolleja, ki je kot državni poslanec dosegel izredne uspehe. Naj omenim samo Dvojezično trgovsko akademijo, slovensko televizijsko oddajo „Dober dan, Koroška” in povišanje finančnih podpor. Hvala za pogovor in obilo uspeha v novi - odgovorni -funkciji. 4 Politika „Posredovala bom sklepe KOKS” Terezija Stoisits, poslanka Zelenih, je pred sejo KOKS obiskala tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Državna poslanka Stoisits (desno) in njena sodelavka Korun. Pretekli teden je zasedal ožji KOKS. Seje se je udeležila tudi državna'poslanka Zelenih Terezija Stoisits s svojo novo sodelavko Alev Korun. Pred sejo sta obiskali uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V pogovoru z našim časnikom je poudarila, da je na začetku sedanje zakonodajne dobe postala predsednica novo ustanovljenega parlamentarnega odbora za človekove pravice. Ta bo pristojen tudi za vprašanja narodnih skupnosti. Povedala nam je, da je že vložila predloga, da Avstrija sprejme v svojo ustavo temeljno državno določilo (Staatszielbestimmung) in da ratificira Evropsko charto o regionalnih in manjšinskih jezikih. Kar zadeva spremembo 19. člena državnega temeljnega zakona iz leta 1867, pa je menila, da hoče prej organizirati srečanje ustavnopravnih strokovnjakov in zastopnikov manjšinskih organizacij, ki naj bi preverili vse ustavnopravne aspekte manjšinske zaščite. Osebno je mnenja, da sedanja ustavna zakonodaja ne r*,%red nedavnim je izšla 15. I—^knjiga v seriji „Studia Ca-I rinthiaca“, ki obravnava narodno prebujanje Slovencev. Za izhodišče je avtorica Marija Vrečar vzela prvi časopis v slovenskem jeziku „Lublanske novice“, ki je izhajal od 1797 do 1800. Urednik Valentin Vodnik, znan kot prvi slovenski pesnik, se je narodnemu vprašanju posvetil predvsem v spisu „Pove-danje od slovenskiga jezika“. Pri opisu naseljevanja, pokristjanjevanja, jezika, kulture ter lastnosti Slovencev in Slovanov preseneča dejstvo, da Vodnik za prve in druge uporablja isti naziv. Tako ima skoraj vsa ljudstva, ki živijo med Jadranom in Severnim morjem, za Slovence. Podobno še Slomšek zagovarja slovenščino, češ da jo razumejo vsi tja do Moskve. Knjiga nakazuje vzroke in postopno reševanje te pojmovne zmede. Osnovni problem narodnega vzpona je bila razdeljenost Slovencev na šest upravnih enot v okviru habsburške monarhije. Prebivalci so se pojmovali kot Korošci ali Štajerci ali Kranjci. Njihova identiteta se je opirala na pripadnost deželi in ne na je- odgovarja potrebam narodnih skupnosti. Prepričana je, da je treba nujno sprejeti tudi določilo, ki omogoča zastopstvenim organizacijam manjšin, da v imenu narodnih skupnosti in njenih pripadnikov izterjajo pravice na pristojnih sodiščih (Verbandsklage-recht). Po njenem prepričanju je treba reformirati tudi zakon o narodnih skupnostih. Posebej jo moti, da zakon omogoča procentualno zik. Neposredno sorodnost Slovanov na Koroškem in na Kranjskem je na novo odkril in poudaril šele Anton Tomaž Linhart v svojem „Poskusu zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije“, pisanem deset let pred Vodnikovimi „Novicami“. In šele v začetku 19. stoletja je Jernej Kopitar prepoznal kot Slovence tudi Rezijane in Prekmurce. Enako je Linhart prvi ponudil rešitev še za drugi problem rojevanja slovenskega naroda. Mnenje, da so Slovenci „narod brez zgodovine“, ker pač niso imeli lastne države, je ovrgel in opozoril na nekdanjo Karantanijo. Poznejšo frankovsko zasedbo je označil kot „lästigen Schuz“. S pomočjo jezikovnih raziskav je Kopitar prišel do prepričanja, da sta Ciril in Metod staro cerkveno slovenščino osnovala na podlagi panonsko-ka-rantanske slovenščine. Brižinski omejitev glede topografije in uradnega jezika. Nadalje bi moral zagotoviti obstoj in pluralnost manjšinskih medijev. Poslanka Stoisits računa s tem, da bodo na Gradiščanskem še letos postavili dvojezične napise. O novi vladi meni, da ne gre podcenjevati dejstva, da je pod drobnogledom evropske javnosti. Schüssel se tega dobro zaveda. Hkrati je ostro kritizirala poglavje, ki ga je koalicija v vladni izjavi na- spomeniki, objavljeni 1814, so potrjevali starodavnost in s tem častno prednost jezika Karantancev pred drugimi slovanskimi govori. Spoznanje, da Korošci, Kranjci, Štajerci, Prekmurci pripadajo enemu in istemu narodu, je prodiralo. Narodna identiteta je spodrinila deželno. Vsi so „Slovenci“, in ozemlje, kjer prebivajo, je „Slovenija“. V revolucionarnem letu 1848 je Matija Majar Ziljski prvi spoznal priložnost za morebitno uresničitev „Zedinjene Slovenije“. Sklepno poglavje postavi pot Slovencev v širši evropski okvir in jo primerja s posameznimi teorijami o nastajanju narodov. Po izkušnjah integralnega nacionalizma in dveh svetovnih vojn ter z ozirom na Evropsko zvezo naj bi se trudili za večplastno identiteto - lokalno, regionalno, narodno, državno, menila narodnim skupnostim. Tam namreč piše, da se hoče vlada zgledovati po veljavni ureditvi za koroške Šlovence, ki je v primerjavi z drugimi manjšinami (izjema so morda gradiščanski Hrvati) gotovo boljša. „Vendar to ne more biti rešitev, saj to pomeni nivelizacijo navzdol,” tako državna poslanka Zelenih. Na vprašanje, kaj bodo njene naslednje pobude v državnem zboru, pa je Terezija Stoisits odgovorila: „To bo odvisno od manjšinskih organizacij samih. Če se bo KOKS obrnil name s konkretnimi željami, jih bom vnesla v parlamentarno razpravo.” Načelno bo skušala postopati pragmatično, ker pač Zeleni nimajo v parlamentu večine. Ali lahko pričakuje pri tem tudi podporo SPÖ, ki je sedaj v opoziciji? Na to vprašanje ni hotela dati jasnega odgovora. Zelo kritično pa je ocenila koroške socialdemokrate. O njih je menila, da „so pred tem, da se sami razpustijo”. Janko Kulmesch Marija Vrečar evropsko - ki je bila v habsburški monarhiji do leta 1848 samo po sebi umevna. V nemščini pisana knjiga je predelana diplomska naloga, s katero je avtorica sklenila svoj študij zgodovine in slovenščine. Priporočamo jo vsem, ki jih zanimajo začetki, glavne postaje in osnovna problematika slovenskega narodnega gibanja. ■ Marija Vrečar: Winden - Krainer - Slowenen? Valentin Vodnike „Lublanske novice“ (1797-1800). Elemente der nationalen Ideologie im Umfeld der ersten Zeitung in slowenischer Sprache (Mohorjeva-Celovec 1999). Kdo smo Slovenci? 15. knjiga v seriji „Studia Carinthiaca” Politični vrh v Šmihelu: le 2 mio. šilingov za Podjuno Stop za predor skozi Semmering je zasenčil prometni vrh v Šmihelu. Edini vidni uspeh za spodnjo Podjuno sta 2 mio. za most pri Lipici. „ Šmihel. Pretekli petek so se v Šmihelu nad Pliberkom srečali najvišji politični predstavniki Štajerske in Koroške ter novi prometni minister Michael Schmid. Tema Pogovorov, na katerih so bili tudi Predstavniki Slovenije, je bil prometni razvoj v trikotu Štajerska -Koroška - Slovenija. Takoj ob začetku srečanja je Prometni minister Schmid „spustil mačko iz Žaklja“ in obvestil javnost o tem, da je zaenkrat zaustavil dela na predoru skozi Semme-ring, kar ima seveda posledice tudi za Štajersko in Koroško. Ker Nižja Avstrija blokira predor skozi Semmering hoče Schmid v prihodnje dati več denarja za Štajersko in Koroško. Konkretno to pomeni, da bo zdaj na voljo več finančnih sredstev za Železnico 2000 (Koralmbahn). Z gradnjo prvega dela (Celovec - Grabštanj) bodo pričeli že letos jeseni. Za Podjuno Schmid ni mogel °bljubiti veliko. Razen 2 mio. šilingov za načrtovanje mostu pri Lipici (Lipitzbach) in obljube za obvoz Velikovca je Podjuna ostala praznih rok. Sodelovanje s Slovenijo je bilo tokrat navzlic Semmeringa Povsem obstranska tema. Silvo Kumer Na pogovorih so bili tudi visoki uradniki dežele Koroške in Slovenije, ter tudi predsednik koroške Enotne liste Andrej Wakounig. Zanimanje novinarjev je bilo zelo veliko, toliko naenkrat jih pri Loserju v Šmihelu gotovo še nikoli ni bilo. Foto: Fera KULTURNI DOM_______________ Težave pri gradnji doma v Zahomcu Zahomcu. V Straji vasi počasi končujejo dela na večnamenskem domu (šport/kultura/-gasilci), ki gaje postavil na noge Janko Zwitter z društveniki in občino. Dom, za katerega je tudi Urad zveznega kanclerja dal na voljo 1 milijon šilingov, bo v celoti stal 9 milijonov. Do težav pa je prišlo zaradi pičlih 48.000 šil. Ker so Zahomčani, ne da bi veliko spraševali, dali položiti parket v novi dom, je to šefa ÖVP Rudolfa Schaubacha zelo ogorčilo. Na minuli občinski seji je očital Zahomčanom, da so to storili brez sklepa občinskega sveta in je grozil s pritožbo na deželno vlado. Po vroči razpravi je občinski svet potem naknadno odobril to „idealistično akcijo“. ODLIČNO VREME Rekordni Jožefov sejem v Dobrli vasi Dobrla vas. Letošnji Jožefov sejem je bil doslej najbolj obiskovan v zgodovini na sploh. Nad 30.000 obiskovalcev so našteli, samo v nedeljo je prišlo nad 20.000 ljudi. Ker so se zelo angažirali tudi dobrolski podjetniki, je bil izkupiček -temu primerno velik. Edina solza, ki jo je občina pri tem velikem slavju potočila, je dejstvo, da letos nobenemu gostilničarju ni bilo treba plačati niti šilinga za davek na pijače. Lep uspeh je bil tudi dan odprtih vrat v Kulturnem domu, mag. Štefan Kramer & co pa so imeli v nedeljo odprt tudi privatni otroški vrtec „Mavrica“, ki si ga je ogledalo prav tako veliko število obiskovalcev. Na Jožefovem sejmu so letos zabeležili rekordno udeležbo. V BOŽANSKIH OBČINAH Rožanski kulturni teden še do 9. aprila Rož. Danes, 24. marca, se začenja Rožanska kulturna vigred. Letos že petindvajsetič organizirajo rožanska kulturna društva iz Šmarjete, Borovelj, Sel, Šentjanža, Rožeka, Sveč, Hodiš, Loč in Škofič skupno z obema kulturnima organizacijama, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, Rožanski izobraževalni teden. Koordinator Kulturne vigredi Franci Tomažič se veseli dobrega sodelovanja z društvi. Tudi letos je uspelo organizirati lepo število zanimivih prireditev na teme, kot je to kulturni menedžment za kulturna društva, ali pa zdravniška predavanja - iz prakse otroškega zdravnika in o raku na črevesu ter obrabljenih sklepih in vplivu zemeljskih žarkov na človeka. Tudi spremljevalni program je zelo pester. Sega od razstave ikon Silve Deskoski do vernisaže Rudija Benetika, predstavitve knjig Matjaža Klemenčiča (o Juriju Trunku) in Lovra Kašlja (nova pesniška zbirka), gledaliških predstav - gostovanje horjulske, celjske in labotske gledališke skupine, monodrama z Dunjo Wutte -, predstavitev videofilmov Herte Maurer-Laus-egger in Franca Kropivnika. Izobraževalni teden bo zaključen 7. in 9. aprila s koncertom pri Knaberlnu in z dnevom domačih jedil pri Adamu. V spomin Karlu Prušniku-Gašperju v Kotmari vasi ZSO, Zveza koroških partizanov in Klub prijateljev lova so se svečano spomnili 20-letnice smrti koroškega vodje partizanskega upora proti nacizmu. Kotmara vas. Karel Prušnik-Gašper izhaja iz občine Železna Kapla, svoj drugi dom pa si je ustvaril v Kotmari vasi. Tam je našel tudi svoj zadnji zemeljski počitek. Preteklo soboto so se ob njegovem grobu zbrali številni prijatelji, soborci, politični sopotniki in lovski tovariši. Ob 20-letnici smrti so se dostojno spomnili odločnih prizadevanj za enakopravnost slovenske narodne skupnosti in slovenskih lovcev. O Prušnikovih zaslugah za koroške Slovence so spregovorili predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik ZKP inž. Peter Kuchar in predsednik KPL ek. sv. Fric Ku-mer-Črčej. Karel Pušnik-Gašper je bil na eni strani velik borec proti nacizmu in za pravice koroških Slovencev, na kar je še posebej opozoril predsednik ZSO Sturm. Bil pa je tudi ustanovitelj Kluba prijateljev lova. Predsednik KPL Fric Kumer je poudaril, da je vzpostavil dobro sodelovanje KPL s Koroško lovsko zvezo, prav tako pa z Lovsko zvezo Slovenije. Ob Gašperjevem grobu je spregovorila še predsednica domačega društva SPD „Gorjanci“ Danica Hanuna. Kakor ostali govorniki, je tudi ona opozorila na veliko narodno zavest, ki je odlikovala Gašperja. Pevsko so svečanost olepšali pevke in pevci kotmirških „Gorjancev“. -Kuj- S/a vnostni go vorn ik je bil v Kotmari vasi predsednik ZKP Peter Kuhar (desno). EL hoče dobiti inštitut za narodnostno raziskovanje v dobrolskem samostanu Dežela hoče sicer Inštitut za primerjevalna narodnostna raziskovanja namestiti v Osojah, EL pa je mnenja, da je Dobrla vas primernejša. Dobrla vas. Na minuli občinski seji, preteklo sredo, je mag. Rudi Vouk (EL) vložil predlog, naj občina na Deželno vlado vloži predlog, da bi le-ta namestila Inštitut za primerjevalna narodnostna vprašanja v samostanu v Dobrli vasi in ne v Osojah. O predlogu bo najprej še razpravljal kulturni odbor občine Dobrla vas (predsednik Rudi Vouk), nato pa ga bo obravnaval občinski svet. Po prvih izjavah pa se kaže večina za predlog, ki bi prinesel za Dobrlo vas samo prednosti, v prvi vrsti pa seveda nove finančne vire. Proračun. Ker se morajo občine odslej odpovedati davku na pijače, gre občini Dobrla vas letos v izgubo 3,9 mio. šilingov. Župan Josef Pfeifer je zaradi tega dal nalog, da naj občina do rešitve položaja ustavi vse prostovoljne finančne izdatke občine (podpore društvom, gospodarsko pospeševanje). EL je tu šla celo korak naprej in vložila predlog, naj občina nasploh ustavi vsa izplačila in v 2. dodatnem proračunu določi prioritete. Vouk: „Če je na voljo manj denarja, je treba natančno pregledati, kateri projekti so najnujnejši." Ostale frakcije so predlog odklonile z 21:2. Najdražji vrtec. Občinska otroška vrtca v Dobrli vasi in v Sinči vasi štejeta med najdražje na Koroškem. To je bilo razvidno iz kontrolnega poročila, ki je potrdil, da daje občina za vsakega (enojezičnega) otroka v občinskem vrtcu podporo v višini 45.000,- šilingov. Rudi Vouk je župana Pfeiferja opozoril, da je to v primerjavi z drugimi občinami izredno drago in da je to konec kon- V dobrolskem samostanu bi bito dovolj prostora za inštitut, ki bi bil potem tudi na območju, kjer živita dve narodni skupnosti. MAG. RUDI VOUK cev izraz napačne politike zadnjih let. Obračun. Na splošno je občina Dobrla vas lani dobro gospodarila in dosegla celo presežek v višini 69.000,- šilingov. Možno pa je to bilo le, ker so personalne stroške znižali za 1. mio. šil. Občina pa ima tudi dolg, ki znaša 5,6 mio. šil. Na posameznega dobrol-skega občana računano, je vsak zadolžen z 942,- šilingi. Silvo Kumer Rekli so Za vsakega otroka v javnem vrtcu mora občina letno plačati 45.000,- šilingov. To je skoraj dvakrat več kot v drugih občinah in izraz napačne politike zadnjih let. MAG. RUDI VOUK (EL) K temu ne rečem nič, bom pa o tem govoril, ko boš ti Vouk vložil kako prošnjo. ŽUPAN JOSEF PFEIFER (SPÖ) Ker z davkom na pijače izgubimo letno 3,9 mio. šilingov, mora občina takoj ustaviti vse prostovoljne izdatke, se pravi tudi podpore društvom. ŽUPAN JOSEF PFEIFER (SPÖ) Mislim, da bi bilo pametneje, da občina zaenkrat ustavi vse projekte in v 2. dodatnem proračunu določi prioritete. MAG. RUDI VOUK (EL) Tvoja kritika je upravičena. Smo trenutno v zelo težkem položaju in lahko vsi samo upamo, da se bo našla rešitev MICHAEL KROJNIK (ÖVP) ^tŠ/'SdWJ «wir* \:TA-h .^r-\ /«s-AA //zWSS< s' > r«- ' fiaF*'-" ,--' v/1 \. « , rWl. RÄ1V1 v- v / S « - - V' občini Pliberk se je HL AG po dolgih težavnih pogajanjih le odločila za traso (4-c), ki so jo predlagale ljudske iniciative in občina Pliberk. Železnica 2000: po odločitvi veliki protesti v Škocijanu HL AG je določila traso za visokozmogljivostno železnico. Podjuna. Od preteklega ponedeljka naprej je jasno, kje bodo speljali visokozmogljivostno Železnico 2000 skozi Podjuno. Na javni predstavitvi v Velikovcu je UL AG predstavila vse načrte, Proti katerim se bodo prizadeti in občine le s težavami branili. V bistvu so vse predstavljene trase že stoodstotno fiksirane. Trasa. Na Koroško bodo speljali Železnico 2000 skozi 30 km dolgi Goliški predor (Koralmtun-nel). Čez Dravo bodo speljali železnico čez obstoječi Dravski r^ost pri Bregah, kjer bo vodila naprej približno 1 km mimo vasi Dob, Vidra vas, Blato, Replje in naprej na Metlovo. V občini Pliberk je HL AG upoštevala zahteve ljudskih iniciativ in občine. Podobno je tudi na Metlovi, kjer' bo nova železnica speljana 500 metrov daleč v gozdu. Metlovčan-om so obljubili tudi novo železniško postajo. Kočljiva postaja zadeva na območju S inče vasi. Nova 'rasa naj bi vodila med Št. Mar-kežsm in Sinčo vasjo (čez novi krožni promet), nato tesno mimo gradu v Žirovnici, mimo Peračice In naprej v občino Škocijan. Protest. Tam so občina in ljudske iniciative zahtevali premestitev trase (z novim mostom) na velikovško (tinjsko) stran. Ker pa je tam območje ob Dravi naravno zaščiteno, bodo železnico speljali ob Dravi skozi občino Škocijan (mimo vasi Breje, Spodnje Ža-manje, Piskerče). Na višini Ždinje vasi (Seidendorf) bodo zgradili nov most čez Dravo, kjer bo železnica potekala naprej v Grabštanj in Celovec. Škocijanski župan Albert Holzer je še na predstavitvi protestiral proti izbrani trasi, ki da bi škodo- vala turizmu in zmanjšala življenjsko kvaliteto v prizadetih občinah. Holzer je najavil „protest do Dunaja“ in je zelo odločno zahteval tudi pokrit most čez Dravo. Do jeseni 2000 imajo zdaj občine in ljudske iniciative možnost, da skupno s HL AG definirajo podrobne zahteve (zaščita proti hrupu, prehodi čez železnico itd.), potem pa bo HL AG vložila dokončni projekt pri ministrstvu na Dunaju. Silvo Kumer PO OBČNIH ZBORIH Uspešna bilanca Pliberških gasilcev Pliberk. Vigredi so imela vsa občinska gasilska društva občne zbore. Občinski gasilski referent Štefan Visotschnio je vse obiskal in zaključil zelo pozitivno bilanco. V občini Pliberk je 255 aktivnih gasilcev (Vogrče 74/okrajni rekord, Libuče 65, Dob 45, Pliberk 43, Replje 28), ki so v lanskem letu opravili 10.162 ur v prid občanom. V primerjavi s 1998 je to prirastek za + 40%. H gašenju so klicali gasilce lani 14-krat, največji del ur pa so opravili gasilci pri pomoči v nezgodah ali po neurjih (33-krat). Za delo dobijo gasilci od občine skupno 680.000 šil., še enkrat toliko pa zberejo sami s svojimi letnimi veselicami. V letu 2000 bodo dobili libuški gasilci (komandant Anton Brezovnik) nove obleke EU. Libučani so lani zelo uspešno vodili tudi čezmejno gasilsko vajo. Velik uspeh pa so lani zabeležili tudi Vogrjani, ki so osvojili koroški naslov. S. K. Pliberški gasilci so bili z lanskim letom zelo zadovoljni. V občini Škocijan je H LAG izbrala traso 1 -B, proti kateri pa protestirajo prizadeti vaščani in občina Škocijan ter turistična zveza. Globašani so ekološki vzor za druge koroške občine Zelo uspešno je potekal prvi Teden varstva okolja v občini Globasnica. Podžupan Bernard Sadovnik je dobil za iniciativo veliko priznanje. OBČNI ZBOR Strojni krožek bo danes bilanciral Čepiče. Strojni krožek Podjuna bo danes zvečer v petek, 24. marca, na občnem zboru v Juenni bilanciral o Francwutte preteklem letu. Predsednik Marko Trampusch in poslovodja Franc Wutte sta lani lahko zabeležila eno najuspešnejših let krožka, predvsem tudi ker je v krožek zrasel in šteje daleč nad 200 članov. PODPORA DEŽELE Dobra vest za tovarno filtrov Šmihel. Čeprav je VW naročil precej manj filtrov kot lani, bo tovarna filtrov Mahle v Šmihelu lahko obdržala večino sodelavcev, število se bo celo zvišala. Možno bo to s finančno podporo 300 mio. šil. dežele Koroške, ki bo dala tovarni to izredno gospodarsko podporo. Tovarna za letos poleti išče tudi počitniške praktikante, skupno jih potrebuje 50. Domačini in.dijaki HTL imajo prednost. Za 50 mest se poteguje 500 mladincev. Globasnica. Občina Globasnica šteje na Koroškem med 18 občin, ki so združene v Alianco za varstvo okolja (Klimabündnis-Ge-meinden). V Podjuni je v tej alian-ci le občina Železna Kapla-Bela. Občine so se obvezale, da se bodo v posebnem trudile za varstvo okolja. S prireditvami, kot na primer v Globasnici, pa skušajo občine tudi prebivalstvo sensibilizi-rati za to tematiko. V Globasnici so teden pričeli s splošnim predavanjem o varstvu okolja in o podnebju, nato ga je sledila pri Šoštarju diskusija o biološkem kmetovanju. Zbornični svetniki M. Kleber-Orter (F), Georg Wutte (SP), dipl. inž. Štefan Do- mej (SJK), Johann Mössler (VP) in „biopapež“ Johannes Tomitz (Ernte fürs Leben) so diskutirali o možnostih biološkega kmetovanja in prišli do zaključka, da je to na eni strani zelo koristno za naravo, na drugi strani pa lahko odpira tudi kmetom nove možnosti za zvišanje dohodkov. Teden varstva okolja so Globašani zaključili z dnevom odprtih vrat pri Marku Gregoriču, ki šteje med globaške pionirje pri kurjavi na lesne sekance. Silvo Kumer Aplavz za ekološko iniciativo občine Globasnica tudi na djskusiji med zborničnimi svetniki o biokmetovanju. Diskusija je bila pretekli teden pri Šoštarju. Foto: Kumer S pomočjo TAK bo podjunsko olje kmalu v internetu Pliberk/Celovec. Dijaki Dvojezične trgovske akademije so izdelali projekt o podjunskem sončničnem in bučnem olju. V sodelovanju s kmeti je nastal zanimiv elaborat, dijaki pa so predstavili nekaj predlogov, da bo postalo podjunsko olje po Koroškem še bolj znano. Predstavitev je bila v Pliberku, kjer so med drugim predstavili domačo stran (homepage), s katero bo podjunsko olje doseglo kupce praktično po vsem svetu. Dijaki so mnenja, da je podjunsko olje tako kakovostno, da je možno z njim v prvem tudi nagovoriti kupce, ki sledijo novemu trendu po zdravih in naravnih kmečkih izdelkih. Da bo kupec čim laže našel podjunsko olje v internetu, so dijaki predlagali preprosti naslov Podjuna, olje-jauntal.öl. Na predstavitvi je bil_ tudi zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej (SJK), ki je dijakom TAK čestital k uspešni prezentaciji, ol-jarjem pa je svetoval, da se te odlične ponudbe v prihodnje tudi po-služijo. Silvo Kumer Kultura HODIŠE Odličen koncert ob Jožefovem dnevu Hodiško SRD Zvezda je povabilo na koncert poleg koroških pevcev tudi pevce iz Slovenije, Kanalske doline in Furlanije. I ani je hodiški organist Polti Paulitsch zadnjič obiskal tra- l—dicionalni koncert SRD Zvezda ob Jožefovem dnevu. Kakor da bi slutil, da bo kmalu nato užival orgelske zvoke in petje v večnosti, je na lanskoletnem koncertu nekemu domačinu dejal: »Imam občutek, da sem tokrat zadnjič na tej prireditvi.” In tako je bil letošnji koncert ob Jožefovem dnevu preteklo soboto prvi v njegov spomin. Ce bi ga Polti Paulitsch lahko doživel, bi se mu srce smejalo od samega veselja. Dvorana ho-diške ljudske šole je bila napolnjena do zadnjega kotička. Prireditelji so pripravili odličen spored v znamenju alpsko-jadranske povezanosti. Geslo koncerta je bilo: Pesem združuje - Gesang verbindet - II canto unisce. Za kakovost in pestrost večera so poskrbeli Ljubljanski oktet (umetniški vodja Igor Švara), Nonet „Vasovalci” iz Žirovnice na Gorenjskem (Mojca Legat), Dekliška skupina I. gimnazije iz Maribora (prof. Tone Žuraj), Goro „Lorenzo Perosi” di Fiumicello iz Vidma/Udi-ne (prof. Italo Montiglio), Višarski kvintet iz Kanalske doline (Anna Missoni), Vokalensemble Kärnten (mag. Franz-Josef Isak) in Oktet Hodiše (Pepo Čimžar). Spored je 7 trijezično (slovensko, nemško, italijansko) - povezovala mag. Monika Novak. Udeleženci koncerta so nastopajoče nagradili z močnim aplavzom. Da jih je Ljubljanski °ktet, ki je naslednji dan oblikoval tudi božjo službo, prepričal s kakovostnim izvajanjem pesmi, je bilo pričakovati. Toliko bolj pa so zato presenetili predvsem „Vasovalci” iz sosednje Gorenjske pod taktirko simpatične voditeljice Mojce Legat. Očarali so občinstvo z zelo živahnim nastopom, 2lasti še pri Kernjakovi pesmi „Mi smo mi”. Uspelo jim je z naravno sproščenostjo vzpostaviti stik s Publiko, hkrati pa je bilo slišati, da 'majo v svojih vrstah zelo dobre Pevce. V imenu občine je nastopajoče 'n obiskovalce koncerta pozdravil hodiški župan Oleschko. Poleg njega sta se prireditve udeležila fudi domači župnik Lovro Kašelj 'n tajnik K KZ Nužej Tolmaier. Janko Kulmesch Monika Novak v vlogi povezovalke. Simpatična Višarska dekleta iz Kanalske doline. Žavbrne pevke-gimnazijke iz Maribora. Toni Miksche (levo) je duša hodiške „Zvezde". 10 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Prav danes, 24. marca, praznuje na Dunaju rojstni dan Franc Feinig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sorodnikov, znancev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je obhajal Joži Lesnik, po domače Gregoričev iz Lepene. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Naslednje voščijo je namenjeno Tini Malle iz Železne Kaple, ki je slavila okroglo obletnico življenja. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Marko Korptaj z Obirskega je slavi 40-letnico življenja. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom. Rudolfu Grilitzu iz Lo-vank, Anamariji Polzer iz Šent-primoža in Ani Kežar iz Horc. Posebne čestitke pa_ veljajo Frančiški Mitschej iz Šentvida v Podjuni, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 18. pomlad bo praznoval Marco Kargl iz Bač ob Baškem jezeru. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha v tudi v prihodnje. Na Obirskem je slavila 50-let-nico življenja Gabriela Urbančič. Ob tem posebnem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga vesela in sreče polna leta. Prav tako 50-letnico življenja je slavila Rozi Piskernik z Obirskega. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. 39. pomlad je obhajal Florjan Malle z Vrha pri Šmarjeti. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Jubilejno obletnico življenja je minulo soboto slavila Matilda Krainz iz Žitare vasi. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Za minuli osebni praznik čestitamo tudi Jožefu Polesnigu iz Vogrč. Vse najboljše! Pred kratkim je v Šentjakobu obhajala 75-letnico Leopoldina Sitter. Slavljenki za lepi polokro-gli jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Rojstni dan praznuje Monika Kassl iz Škocijana. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Osebni praznik je obhajal Joži Pečnik s Komlja pri Pliberku. Čestitamo in želimo vse najboljše. Prav tako osebni praznik je obhajala Matilda Račnik iz Do-linčič. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Pepci Štornik, Fini Amruš in Jozeju Stickru. Vsi ostali člani od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Pepki Jenšac, ki je slavila 60-letnico življenja in god. Slavljenki za lepi dvojni jubilej prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. __ Na Obirskem slavi 25. pomlad Štefan Hribar. Čestitamo in želimo vse najboljše. V Selah sta obhajala osebna praznika Pepca Čertov s Šajde in Joži Oraže iz Borovnice. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. 70-letnico življenja je na Ra-dišah slavila Pepca Rogaunig, po domače Rupelnikova mama. Slavljenki za lepi jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Prihodnjo sredo, 29. marca, bo praznovala v Rožeku rojstni dan Hilda Kanzian, po domače Kocijanca. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sorodnikov, sosedov in kulturnega društva „Markovič” se pridružuje uredništvo NT. Na Golševi pri Žihpoljah je praznoval osebni praznik Pepi Suchar. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Janezu Pandlu iz Proboja, ki bo jutri praznoval rojstni dan. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. 75. list življenjske knjige je prelistal Mihi Schellander iz Kovič pri Bilčovsu. Slavljencu za visoko polokroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Na Bistrici pri Pliberku bo praznovala rojstni dan Mateja Partl-Mesner. Od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in veselja tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Francu Kosmaku iz Globasnice, ki je slavil 88. rojstni dan. Slavljencu ob tej visoki obletnici življenja iskreno čestimo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. V Šentjakobu v Rožu je praznoval osebni praznik Rudi Ku-net. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naše prisrčne čestitke in najboljše želje za minuli osebni praznik veljajo tudi Joziju Hribarju iz Železne Kaple. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne --......-... ČESTITKI TEDNA Habnarca z Reke slavila 90-letnico F ' Visok življenjski jubilej, 90-letni- co, je minuli torek, 21. sušca, ob-' ' hajala Mici Ressmann, po domače ■N Habnarca z Reke pri Šentjakobu v Rožu. Rojena leta 1910 pri Drzov-cu v Semislavčah pri Rožeku je že |U v rosni mladosti rada pela v cerkvenem zboru in se zanimala kar za vse. Poročila se je prav v gospo-jjSW darsko nadvse težavnih letih k Habnarju na Reki, kjer sta z možem Tevžejem v potu svojih obrazov delala noč in dan, da bi I-----‘-----------------J preživela družina (rodili sta se jima Mici Ressmann hčerki Marta in Marica) in ohranila podedovano kmetijo. Jubilantki želimo skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci obilo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova ter ji kličemo na mnoga leta v krogu domačih pri Habnerju na Reki. Visok jubilej Pestarcovega Nanta Včeraj, 23. marca, je v Dolnji vasi pri Šmarjeti v Rožu prelistal 90. list življenjske knjige Ferdinand Wo-schitz, po domače Pestercov Nanta. Slavljenec je po končani ljudski šoli šel za vajenca k Ježicu v Šmarjeti, kjer se je izučil za sodarja. Bil je mojster in imel tudi svojo obrt. Ko so lesene škafe in mevtre izpodrinile plastične posode in so morali sodarji drug za drugim prenehati z delom, je Woschitz šel v Borovlje in tam služil deset let denar kot tesar. Vendar tudi na tem področju je zmanjkalo dela, na kar je šel k tedanji Kestag za zidarja, kjer je ostal do pokoja. Poročil se je leta 1936 z Margareto Jaklič (umrla je leta 1994), zakoncema pa se je rodilo šest otrok. Po značaju je slavljenec zelo vesele narave in rad prepeva. V mladostnih letih je ustanovil celo pihalno kapelo, v kateri je igral na klarinet. Že s petnajstimi leti pa je pristopil k domačemu cerkvenemu zboru ter k moškemu in mešanemu zboru. Pestercovem Nantu ob visokem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Ferdinand Woschitz praznike naslednjim svojim članom: Idi Schließer z Bistrice nad Pliberkom, Richardu Potočniku iz Grabelj priv Pliberku, Mariji Dumpelnik iz štebna pri Globasnici in Mariji Šranc iz Nonče vasi. Posebne čestitke pa veljajo Marku Trampuschu iz Doba pri Pliberku, ki slavi 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencema na mnoga leta. Pred kratkim je na Radišah obhajal rojstni dan Janko Wo-schitz. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitke veljajo tudi sinu Igorju za 20. pomlad. Osebni praznik sta obhajala Marija in Jožef Karicel s Polene Pn Šentlipšu. Slavljencema od srca čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. V Beli pri Železni Kapli je obhajal osebni praznik Pepi Novak, čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti lovske sreče. Naslednje voščilo je namenjeno Gabrielu Wuttiju z Ločila pri Podkloštru, ki bo v ponedeljek, 27. marca, praznoval rojstni dan. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav tako osebni praznik je obhajala Jožefa Lampichler s sončnih Radiš. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan je obhajal Stefan Hribar. Vsi sorodniki mu iskreno čestitajo in želijo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prihodnji torek, 28. marca, bo obhajal rojstni dan Albert Kušej iz Šmihela. Čestitamo in želimo vse najboljše! Te dni je praznoval 75-letnico 2nani boroveljski puškar Ludvik Borovnik. Slavljenec velja kot odličen strokovnjak na svojem področju. Lansko leto ga je obiskal tudi španski kralj Carlos. Poleg te-9a je slavljenec dolga leta deloval v slovenskem zadrušništvu. Za ta življenjski jubilej mu želimo obilo 2dravja in osebnega zadovoljstva ter čim več lovske sreče. Na mnoga leta! Čestitkam NT se pridružujejo tudi lovski prijatelji. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. -- Rož - Podjuna - Žila CELOVEC/ZAKAMEN Predčasno je spoznal sad neizmerne ljubezni Janko Kunčič iz Krofove rodbine v Spodnji Kneži se je moral za vedno posloviti od svojih najdražjih v 52. življenjskem letu. I ntenzivna soba pri sestrah I Elizabetinkah je bila polna j j I molka in zaupanja v milost, ki je bila na videz skrita v popolni nemoči. Prisluhnili smo srcu in se napotili v molitvi onkraj našega zemeljskega bivanja. Pokojni Janko se je korak za korakom spoprijateljeval z umiranjem v zaupanju, da se mu ni treba ničesar bati. Ob njegovem umiranju smo občutili, da je pokojni podaril svojega božjega duha vsem, ki jih je ljubil, ki so ga imeli radi -posebno ženi Regini ter otrokoma Katarini in Hanesu.” S temi pretresljivimi besedami se je Jože Andolšek poslovil od Janka Kunčiča pri sv. maši-za-dušnici, ki jo je daroval skupno s sobrati Lovrom Kašljem, patrom Romanom in diakonom Hermanom Kelichom. Pogrebna svečanost je bila pretekli ponedeljek, 20. marca, v Zakamnu pri Vet-rinju. Pevsko jo je oblikoval Oktet Hodiše, s priprošnjami pa so se od pokojnega poslovili tudi dijaki Slovenske gimnazije-sošolci Katarine in Hanesa, ki sta morala še posebej bridko občutiti nenadno smrt svojega ljubljenega očeta. Janko Kunčič je umrl v petek, 17. marca, v 52. letu starosti. Vest o njegovi smrti je udarila kakor strela z jasnega neba. Šele deset dni, preden je utihnilo njegovo ljubeznjivo srce, so zdravniki ugotovili, da je postal žrtev neozdravljive bolezni. Sprejel jo je v zavesti, da je ljubezen močnejša od smrti. Njegova ljubezen je v prvi vrsti veljala družini. Veljala pa je tudi Slovenskemu pastoralnemu centru v Celovcu in Slovenskemu atletskemu klubu. Nič manjša je bila do njegovih sodelavcev, mdr. pri slovenski blagovni zadrugi v Kotmari vasi. Njim in strankam je pomagal do zadnjega, in to v najpristnejšem pomenu besede. Ni iskal niti materialnih niti osebnih koristi, ni iskal rešitev, pri katerih bi gledal nase. Raje je dal prednost drugim in ni spraševal po morebitni Družina je bila Janku Kunčiču še posebej pri srcu. Z leve: otroka Katarina in Hanes, Janko Kunčič t in žena Regina. yi A edtem ko nas družba, IVI v kateri živimo, neprestano sprašuje po otipljivih rezultatih našega življenja in uspeha, se je Janko uči! v življenju zaupati, da ti rezultati niso tako pomembni. Vede! je, da resnično štejejo samo sadovi, ki jih obrodi življenje. Mi, ki smo poznali Janka, bi lahko rekli, da je bilo njegovo življenje neupadljivo, toda izredno rodovitno. Mislim, da nikoli ni veliko razmišljal o vplivu na druge ljudi. Njegov intimni prostor doživljanja sreče so bili družina, praznovanja ob nedeljah in praznikih, delovno mesto, pa tudi prijatelji. Poslovilne besede Jožeta Andolška pri sv. maši-zadušnici za Janka Kunčiča škodi za svojo lastno osebo. Tako je bila njegova dobrotljivost tudi predčasni sad spoznanja: Ko bomo prišli do zadnjih ur, nam ne bo pomagal ne denar, ne moč, ne ugled. Merodajne so bile zanj Kristusove besede: Blagor vam ubogi, kajti božje kraljestvo je vaše. Žena Regina je z Jankotovo prezgodnjo smrtjo izgubila zvestega sopotnika, otroka Katarina in Hanes pa ljubezni polnega očeta. Trdno zaupanje v velikonočno oznanilo, ki ne pozna zmage nad smrtjo, jim je zanesljivo v veliko oporo. In zato jim bo Janko tudi v večnosti stal ob strani - z vso svojo dobrotljivostjo in ljubeznijo. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Vsem žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch 12 Kultura petek, 24. marca 2000 Kultura 13 Razstavo Karta Vouka je glasbeno spremljal Janez Gregorič. „Po znamenju te bodo spoznali” kulturni teden koro-I Iških Slovencev, ki ga Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi prireja od leta 1993 naprej, bo letos potekal na skrajnem robu dvojezičnega ozemlja, v Šmohorju na Zilji. V sami sredini slovenskega naselitvenega območja, v Celovcu, pa so v torek kot uvod v kulturni teden odprli na sedežu deželne vlade razstavo umetnika Karla Vouka. Na izredno dobro obiskanem odprtju je umetnika in njegovo delo občinstvu približala umetnostna zgodovinarka mag. Ulli Sturm, ki je za vodilo Voukovega ustvarjanja izbrala rek kitajskega filozofa Lao-ceja: „Postavi znamenje, po tem te bodo sodili.” Kakor je dejala, se Karl Vouk v svoji umetnosti ukvarja s strukturami in simboli, s sledovi človeškega mišljenja in znanja. Njegovo umetniško delo sloni na intenzivnem spoprijemu z različnimi kulturami. Kar se na prvi pogled zdi lahko razpoznaven motiv, se ob intenzivnejšem pogledu izkaže kot vsestransko berljiv motiv. V Voukovi likovni ustvarjalnosti postajajo vedno večji aspekt dojemanje in tudi razumevanje naravnih oblik ter njihova sestava in struktura. Dodala je še, da Karl Vouk postavlja znamenja in se izkazuje kot sodoben umetnik in kozmopolit, ki mu uspe povezati preteklost z daljnjo prihodnostjo. Nova Galerija Koroška (Galerie. Kärnten) je s to razstavo samo postavila znamenje, saj je povabila umetnika, ki se ne ponaša z vrsto nagrad, hkrati pa je pripadnik slovenske narodne skupnosti. Za glasbeni okvir je na odprtju razstave z že vajenim izvrstnim igranjem na kitaro skrbel Janez Gregorič, Karl Vouk pa je za literarno spremljavo povabil tudi še pesnico Majo Haderlap. Ta je v svojih uvodnih besedah, ki so očitno bile namenjene navzočemu hišnemu gospodarju, deželnemu glavarju Haiderju, poudarila svobodo umetnosti s citatom Roberta Musila: „Edini odnos, ki ga država more imeti do kulture, je ta, da vzdržuje ustanove, ki jo zagotavljajo. Tega se držim, sicer pa veljajo moje pesmi.” Deželni glavar Haider je pozdravil Voukovo razstavo v stopnišču na sedežu deželne vlade, ob tem pa je tudi predstavil koncept nove Galerije Koroška, ki naj bi omogočila javni prikaz predvsem mladim, obetavnim, a še ne uveljavljenim umetnikom. Hkrati pa je spet obsodil tako imenovano državno mecenastvo, ki da umetnike prisili le v odvisnost od vladajoče politične opcije. Predlagal je prevzem ameriškega sistema, kjer se nakup umetnin lahko odpiše od davka. Občinstvo naj bi se tako laže odločalo za odkup slik in naj bi s tem tudi samo razsojalo o kakovosti. Kulturni teden koroških Slovencev, ki mu je Voukova razstava botrovala kot nekakšen avizo, se bo začel 2. aprila v Šmohorju. Bojan Wakounig Svojevrstna lutkona predstava gimnazijcev Dijaki Slovenske gimnazije se bodo v torek zvečer in sredo dopoldne, 28. in 29. marca, predstavili širši publiki z lutkovno igro z osebami iz slovenskih pripovedk in ljudskih pesmi v okviru projekta Comenius I „Skrbimo za barvitost Evrope”. ■"“■pe tri leta ZG in ZRG za f Slovence sodeluje s part-&-=—nerji v Evropi v okviru projekta Comenius 1, ki ga vodi mag. Zalka Kuchling. Slovenska gimnazija sodeluje z naslednjimi partnerskimi šolami: Athenee Royal v Eupnu v Belgiji, Serbski gymnazij v Budyšinu v Nemčiji, Državni znanstveni licej France Prešeren v Trstu v Italiji in Colasi-te Eoin v Dublinu na Irskem (slednja samo v prvem letu). Že preteklo šolsko leto so dijaki in dijakinje 7. a razreda oblikovali besedilo za lutkovno igro pod mentorstvom prof. mag. dr. Miha Vrbinca. Dijaki so iz pripovedi iz ljudskega pripovedništva osebe -kralja Matjaža, lepo Vido, Roza-mundo in druge - preoblikovali v igro. Leto poprej so dijaki pod mentorstvom prof. mag. Maje Mil- lonig-Kupper pripravili besedila iz koroške pripovedi o Miklovi Zali, kjer so Miklovo Zalo predstavili v različnih okoljih in položajih. Lutkovna skupina se je lani poleti udeležila gledališke delavnice v Fiesi, kjer sta se ji pridružila gledališka strokovnjaka - režiser Tine Varl in scenografinja Breda Varl. Oba sta skupaj z lutkovno skupino začela oblikovati besedilo, lutke in sceno. Delo se je nadaljevalo skozi vso šolsko leto. Na gledaliških dnevih, ki jih organizira Krščanska kulturna zveza, se je lutkovna skupina februarja že predstavila šolarjem s Sedmimi nalogami in požela prve uspehe. Pri realizaciji tega projekta so pomagali poleg vodje mag. Zalke Kuchling režiser Tine Varl, pri lutkah in sceni Breda Varl, Kristijan Na pevski reviji so navdušiti tudi Sentanelskipavri. OBIRSKO - „OD PLIBERKA DO TRABERKA” Glasbeni šopek priljubljenih pesmi domače, po ustnem izročilu zapete pesmi, narodne in umetne pesmi, ki jih je številna publika sprejela z velikim navdušenjem. Zelo pristni so bili „Šentanelski pavri”, ki gojijo staro ljudsko večglasno pesem brez not. Po koncertu je sledila običajna pogostitev ob petju in _ veseli družbi. Štukelj Preteklo soboto je SPD „Valentin Polanšek” vabilo h Kovaču na tradicionalno pevsko revijo „Od Pliberka do Traberka”, na kateri so sodelovali zbori iz Slovenije -„Šentanelski pavri” , MePZ „Ludvik Viternik", MoPZ „Štefan Čaki” in domača pevska zbora „Kralj Matjaž” in „Valentin Polanšek” z Obirskega. Koncert je obsegal Gimnazijci so pripravili zanimivo lutkovno igro z osebami iz ljudskega pripovedništva v režiji Tineta Varia. Sadnikar je skrbel za izdelavo lesene konstrukcije scene. Ob mentorstvu Edija Oražeta je skupina odgovorna tudi za 9lasbo. Glasbeno spremljajo Alkarje: Štefan Pečnik (troben-,a). Katarina Hartmann (sakso-,0n), Sonja Kramer (flavta), llo-na Kropiunik (keyboard) in Nataša Konzilia (tolkala). Za teh- niko skrbita Florian Krivograd in Roman Krajger. Gledališko skupino sestavljajo: Štefan Pečnik (kralj Matjaž), Romana Opetnik (Rozamunda, Pegam), Janja Kolter (Alenčica), Sonja Kramer (Lepa Vida, Pegam), Katarina Hartmann (Zala), Tomaž Ogris (Valjhun), Alexander Valentinitsch (kovač, Pegam, Emir poveljnik Turkov, služabnik) in Patrick Boschitz (zajec, Pegam). Ne zamudite enkratne priložnosti in si oglejte premiero naslednji torek, 28. marca, ob 19.30 v ORF-teatru, lutkarji Slovenske gimnazije Vas bodo gotovo navdušili. gf Prvi koroški etnološki zapisi Narodopisni inštitut Urban Jarnik je pod vodstvom svoje vodje mag. Martine Piko izdal glasilo v spomin nepozabnemu Pavletu Zablatniku. Multivizija o skrivnostih Slovenije v Mohorjevi Preteklo sredo, 15. marca, je Mohorjeva knjigarna vabila na mul-ti medijsko predstavitev slovenskega fotografa Bogdana Kladnika v Tischlerjevo dvorano. Bogdan Kladnik je odličen fotograf in dober poznavalec gor in podzemskih jam. Svojo ljubezen do gor je spoznal iz družinskih izletov v hribe, pozneje pa so ga začele bolj zanimati divje soteske in predvsem podzemski svet. V samoti je spoznal, da mora te lepote deliti z drugimi, in to s fotografijo. Fotografiranju je namenil več pozornosti, ker rane dokumentacije o svojih pohodih le niso bile za javno projekcijo. Poleg knjig, ki jih izdaja v lastni založbi, je multivizija Kladnikov priljubljen način javne predstavitve. Slikam se je zapisal z dušo in telesom: pri fotografiranju je zanj odločilna dobra priprava, kamera pa mu pomeni zgolj orodje, kajti vse ustvarja glava. Doslej je Kladnik izdal 17 fotografskih monografij, npr. o Soči, Ljubljani, Idrijskem rudniku, Vipavski dolini ali Gorenjski. Poleg tega pripravlja vsako leto razne koledarje, razglednice in objavlja članke in fotografije v revijah kot Stern, Bell Europa, Tuttoturismo, obenem pa organizira razstave in multivizije. V sredo zvečer je Kladnik prikazal precejšnjemu številu zainteresiranih tri sklope fotografij in tako gledalstvo popeljal v skrivnostno Slovenijo. Prvi del je obsegal fotografije o Soči iz zelo zanimivih zornih kotov, drugi je prikazoval lepote podzemskih jam in tretji presihajoče Cerkniško jezero. Na koncu predstavitve svojih mojstrovin je fotograf odgovarjal na vprašanja radovednih alpinistov-fotografov. Nekaj monografij Bogdana Kladnika, ki razkrivajo slovenske lepote, lahko kupite v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Toplo jih priporočamo! gf Težišče glasila Inšti-tLJta Urban Jarnik bodo 'j Prihodnje prispevki z ^ablatnikovega dneva, ga inštitut pripravlja 0cl leta 1996 naprej Vsako leto v spomin na ustanovitelja in dolgo-etnega vodja dr. Pavle-a Zablatnika. V prvi številki so pritavali svoje k zanimivim etno-0®kim temam Polona Sketelj, Te-j'tija Kapus, Uši Bereinig, Lajko Milosavljevič, mag. Bertej Logar, ^ag. Martina Piko, dr. Peter Fi-ftr, dr. Marija Makarovič, Breda vilhar, dr. Herta Maurer-Lauseg-9er, Naško Križnar, mag. Tatjana koroški etnološki zapisi Trampusch, Tom Priestley idr. Teme pa segajo od slovenske ljudske pesmi, jezikovne podobe koroških pravljic in pripovedk, oblačilne kulture kmečkega prebivalstva, sociolingvistič-nega položaja na Koroškem, preko sodobne vizualne dokumentacije koroških narečij, urejanja zapuščine župnika Vinka Zaletela, pa tja do živalske frazeologije v dobskem govoru in nagrobnih napisov. V glasilu je predstavljeno zanimivo delovanje Slovenskega narodopisnega inštituta U. Jarnik. Fotograf Bogdan Kladnik (v sredini) in knjigotržca Miečmik in Kreutz. 14 Kultura PISMO BRALCA Pripombe k pismu Karla Smol leja V prejšnji številki nt sem prebral pismo bralca na strani 5. Dve izjavi v tem pismu sta taki, da moram nanju odgovoriti: Bralec - glasbeni kritik (?) ali le politik - Karel Smolle piše „da je prav, da je vsaj ena programska točka na ravni 'resne glasbe'“ - dovolite mi samo eno pripombo: ob več kot dve uri in pol trajajočem programu samo neresna glaba? Kaj pa so počenjali pevci in instrumentalisti na odru - se šli igrice? Bralec Karel Smolle nadaljuje, „več trdih vaj“ da naj bi bilo - dovolite mi samo eno pripombo: je ta bralec (bil) tudi pevec, da ve, koliko truda so vložili v pripravo nastopa? Ali ne vidi idealizma, ki je - na srečo - vodilo, da kdo poje v zboru? Koroška poje 2000 je bil koncert, poln živosti in an-gažmana v besedi in pesmi -lep dokaz za to, da kultura na Koroškem živi, in lepo upanje, da bo živela še naprej. Pismo bralca, ki je bil - ob pisanju pisma - kandidat za predsednika NSKS, torej za visoko politično funkcijo, pa žal pokaže, kako (ta) politik gleda na kulturno ustvarjanje. dr. Miha Vrbinc Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463 / 51 25 28 * 24 Fax: 0463 / 51 25 28 * 22 urednistvo@nastednik.at 13-dnevno potovanje Stockholm - Helsinki - Nordkap (Tradicionalno potovanje v spomin Han-zija Weissa) Čas: od 13. do 25. junija 2000 Prijave, ostale informacije in natančen program pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec. Tel: 0463/51 43 00 - 40. po naših galerijah Rudi Benetik pri inštaliranju. Slikar in pesnik Helmut Loder razstavlja v Domu v Tinjah. Marc Chagall v Celovcu, poezija v slikah v Tinjah, Benetik z inštalacijami v Špitalu Celovec. Podobe iz sanj. Marc Chagall se je rodil kot najstarejši od devetih otrok v Vitebsku, v Belorusiji, blizu poljske meje. Kot sin trgovca z ribami je doraščal v zelo skromnih socialnih razmerah. Mladi Marc je že v osnovni šoli zbujal talent za risanje. Osnovno znanje slikarstva pa si je pridobil na domači slikarski šoli. Leta 1906 je Marc Chagall odpotoval v Petrograd, kjer se je .strokovno šolal pri Cesarski družbi za pospeševanje umetnosti. Nekaj let navrh (1910) so prijatelji in meceni omogočili mlademu umetniku potovanje v tedanji center moderne umetnosti - v Pariz. Poleg njega je živela v Parizu še vrsta drugih ruskih umetnikov. Spomladi 1914 je imel svojo prvo veliko in dokaj uspešno razstavo v Berlinu. Se istega leta se je podal v domovino, kjer je doživel izbruh 1. svetovne vojne in Oktobrsko revolucijo. V letu 1917/18 je Chagall postal v Vitebsku komisar za likovno umetnost in ustanovil moderno šolo za umetnost, na kateri je poučeval slikar Malevič, ki je po svetu zaslovel s konstruktivizmom. Spor med obema umetnikoma so povzročila različna gledanja na umetnost. Osiromašen je Marc Chagall leta 1922 zapustil domovino in odšel v Nemčijo, nato pa v Francijo. Leta 1941 je zbežal pred nacifašizmom v Ameriko. Po osvoboditvi Evrope se je zopet vrnil v Francijo, kjer je dočakal visoko starost in izreden umetniški uspeh. Razstava je na ogled do 14. maja, od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 15. ure. Za Veliko noč je galerija zaprta. Špital ob Dravi. Kolaže in očarljiva inštalacija. Koroški slovenski umetnik Rudi Benetik vedno spet prijetno preseneča. „Rajku“ je geslo njegove najnovejše razstave v krasnem kletnem razstavnem prostoru v palači Porcia v Špitalu ob Dravi. „Rajku“ je najkrajša pesniška oblika, ki jo poznamo v svetovni literaturi. Pesem je trivrstična, izvira pa iz 16. in 17. stoletja in je še danes živa na Japonskem. „Rajku“ združuje vzhodna verstva kot kitajski budizem, kon-fucionizem in taoizem. In prav ti hajkuji, ki jih je Benetik skrbno prebiral (obstaja namreč en nemški prevod) so v tesni zvezi z njegovimi visečimi objekti in talno inštalacijo. Kakor hajkuji, ki se lahko primerjajo s pesmijo moderne, ki je Evropejci ne razumemo na prvi pogled, nosijo tudi Benetikovi objekti delček skrivnosti v sebi. „Rajku“ sam po sebi ni zadovoljen, postane razumljiv šele na osnovi kooperacije: „stori nekaj iz mene“ ali: „igraj se z menoj.“ Viseči objekti Rudija Benetika zaznamujejo neverjetno lahkotnost, s katero beleži svoje vtise. Barvno skalo oblikuje zelo zadržano, saj le redko na eni skupni ploskvi združi t več kot tri barve. Igrivost in otroška nepokvarjena -risba so tipični elementi umetnikovega oblikovanja. Razstava je na ogled do 2. aprila, od ponedeljka do petka od ( 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10- c do 12. Tinje. Poezija v sliki. V Tinjski galeriji imajo po- ^ sebno mesto umetniki in umetnice, ki se ukvarjajo z ^ likovno ali upodabljajočo umetnostjo zgolj iz ljubitelj- ^ stva. Poleg domačih ustvarjalcev razstavljajo vedno j; spet umetniki iz drugih zveznih dežel in držav. Hel- ^ m ut Loder prihaja iz Štajerske in se predstavlja s ci- n klom svojevrstnih slik, ki vabijo gledalca na poto- r, vanje v notranjost naše biti. Umetnik - avtodidakt ^ pojmuje svoja likovna dela kot vrata, ki vodijo do ^ drugih vrat in so ključ do spoznanja resnice. Svoja g dela pogostokrat tudi preslikava. s Slike odkrivajo molčanje, odsotnost in tišino. Vsa- r, ka slika ima svojo povest in oblikovno pisavo. Slike n niso kričeče, s silo zemeljske tišine opozarjajo nase. p Helmut Loder pa piše tudi pesmi, ki so tesno povezane z njegovimi likovnimi stvaritvami. Pesmi so ne-ke vrste most, pot v njegov slikarski svet. 1 Razstava je na ogled do srede aprila. . 15 Termini Globaška oblačila iz 19. stoletja bodo v Globasnici na ogled v četrtek, 6. aprila, pri Šoštarju. Oblačilna kultura, zdravje in umetnost v Globasnici Letošnji Kulturni teden v Globasnici bodo odprli v nedeljo, 2. aPrila, z razstavo domačina Rudija Benetika. Na programu pa je se mnogo več. Globasnica. „Za jakega nekaj“ nudi [®tošnji Kulturni teden SKD Globasnica. ^redsednik Štefan °°schitz je z društve-n'ki sestavil obširen, J'oznolik program. v®nec prireditev bodo Počeli v nedelio. 2. Sfiflia. ob 15. uri v Po-s°iilnici z odprtjem razstave Rudija Be-[jčtika, domačina iz p°djune. Dokaj zanimiva bo udi predstavitev knji-9® dr. Marije Makaro-V|č in akademske sli- karke Jane Dolenc o oblačilni kulturi v Podjuni. V četrtek. 6. apri-ia, bosta znanstvenici ob 20. uri pri Šoštarju predstavili globaška oblačila iz 191 stoletja. Zbrali in rekonstruirali sta oblačila s pomočjo Globašanov. Akademska slikarka Jana Dolenc pa je oblačila narisala in jim s tem vdahnila novo življenje. ■ Globaški kul-turni teden, od ne^ delje, 2. aprila, do sobote, 15. aprila. (Program glej desno.) Kulturni teden Kulturwoche ANDERSENOV DAN Festival otroške in mladinske knjige Celovec. Vsako leto veliki in majhni knjižni molji praznujejo 2. aprila Andersenov dan, dan otroške in mladinske knjige. Na pobudo slovenskih oddaj celovškega ORF prirejajo slovenske oddaje ORF, Mladi rod, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, založbi in knjigarni Mohorjeva in Drava/Naša knjiga ob pomoči koroškega Deželnega šolskega sveta Šesti festival otroške in mladinske knjige. Festival se bo odvijal od 3. do 5. aprila v osnovnih šolah na Ledincah, v Lipi in Kotmari vasi. Organizatorični vodja je urednik Niko Küpper, ki z vso vnemo pripravlja v sodelovanju z vsemi omenjenimi ustanovami bogat program o knjigah za otroke. O pripravah in podrobnem programu tega festivala Vas bomo obvestili v naslednji številki. Gesli tega festivala pa bosta: „Če ne bomo brali, nas bo pobralo.“ (Tone Pavček) in „Bistra glava rada bere.“ (Niko Küpper). ■ Festival otroške in mladinske knjige, od 3. do 5. aprila. Otroke lahko motiviramo k branju, dobre knjige so posebej privlačne. I I Euro restavracija v Euro Diplomat Hotelu v Gorici, Italija išče za delo v restavraciji gospo ali gospodično, strokovno usposobljeno z znanjem jezikov. Ponudbe pošljite na naslov: Euro Diplomat Hotel, Corso Italia 63, 34170 Gori-zia, Italy ali po faksu 0481-31-658. T A T E D E N O R F PETEK, 24. marca 18.10-19.00 Utrip kultu- SOBOTA, 25. marca 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 26. marca 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duh. misel 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica PONED., 27. marca 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 28. marca 18.10-19.00 Otroški spored SREDA, 29. marca 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 30. marca 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila B)©Q[ga NEDELJA, 26. marca 2000,13.30 PONEDELJEK, 20. marca 2000 ORF 2, ob 3.40__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Ob 20-letnici smrti Karla Prušnika-Gašperja: Ostanimo zvesti politični oporoki glavnega pobudnika upora koroških Slovencev. • Iskanje pogovorne baze med parlamentarnimi strankami in avstrijskimi narodnostmi. • Pred Kulturnim tednom Slovencev Šmohorju: Literatura, glasba in likovna umetnost v poslopju deželne vlade. • Evropski dan otroške poezije na Slovenski gimnaziji. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. RADIO/TV, PRIREDITVE % RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 24. marca Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas: Entwick- 13.00 Zrcalo kulture 18.00 Otroški kotiček in par lungssituation in Österreich 23.00 Šoja & Elster ugank 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 (pon.) 24.00 Glasba Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ Line TOREK, 28. marca 24.00 Ta mera (pon.) 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan SOBOTA, 25. marca 13.00 V pogovoru: Tonči Sive & Rudi Bartalot 10.00 Bilanca stoletja: Tinjski pogovori: T. Do- 18 00 a^jy Kotiček 18.15 Kalejdofon 18.45 mej: Šolstvo in koroški Slovenci 11.30 Campus Poroči|a ,9.00 šoja S Elster: Jewish'arp II 12.00 Poročila 12.07 Crescendo 13.00 Svet je 50.00 Noche Latina 21.00 Campus 22.00 Lite- vas 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V. rama kavama: Radi0 Helsinki , , 53 00 pogovom: B- Teye (pon.) 20.00 Vugo-Rook Nacht)alte(24.OOGIasba ,.00 šport (pon.) NEDEUA, 26. marca T nn^vr™^ 10.00Evropavenem,ednu,BBC)10,0G,a, ^^ " ba 11.00 Literarna kavarna: Pual Auster: New- Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 jorška trilogija 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 0lroški količek 18'15 Glasba ia45 Poročila Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Rufi Radio 22.00 Mad For- 19.00 Alpe-Adria: Radio Helsinki 20.00 Sunday ce 24-°0 Glasba Loops (DJ Nova, Sonja Spitaler) 22.00 For ČETRTEK, 30. marca thouse aboul to Ro* 24,00 Zrcalo kulture 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan (pon.) 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 PONEDELJEK, 27. marca Glasba 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & To- 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan day 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak 13.00 Alpe Adria: Radio Helsinki (pon.) 18.00 Show 1.00 Soundtrack tedna Otroški kotiček in Blazno resno o seksu 18.15 RADIO KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 - 18.00 Šport in kratke vesti Petek, 24. marca ŠMARJETA V ROŽU Predstavitev videofilmov O saneh ... Über Schlitten in Kruh iz črne kuhinje Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabijo: Katoliška prosveta, KD Smarjeta-Apače, Univerza Celovec DUNAJ Predstavitev knjig celovške Mohorjeve Čas: ob 20. uri Kraj: v Klubu KSŠŠD, Mondscheingasse 11,1070 Vabi: KSŠŠD ČEPIČE Redni občni zbor Strojnega krožka Podjuna Čas: ob 19. uri Kraj: v gostišču Juenna Vabi: Strojni krožek Podjuna Sobota, 25. marca ŽELEZNA KAPLA Komedija „Vaja zbora” Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ, Slovensko prosvetno društvo Zarja RADIŠE Komedija „Peepshow“ Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabita: SPD Radiše ŠMIHEL Aerobika za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Nedelja, 26. marca ŽITARA VAS Redni občni zbor SRD Trta Žitara vas Čas: ob 14. uri Kraj: v Kumstu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Trta-Žitara vas ŠMIHEL Lutke: „Janko, Metka in Pavliha“ Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel KOTMARA VAS Vigredni koncert Sodelujejo: Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije, Ljudska šola Kotma-ra vas, otroška skupina, Trio ter Mešani pevski zbor SPD Gorjanci Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: SPD Gorjanci SELE Komedija: Opalo ima vsakdo rad Gostuje: Gledališka skupina iz Horjula Čas: ob 14.30 Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina Torek, 28. marca CELOVEC Premiera lutkovne igre: „Sedem nalog“ Igrajo: dijaki Slovenske gimnazije Cas: ob 19.30 Kraj: v teatru ORF-a Vabi: Slovenska gimnazija Sreda, 29. marca ROŽEK Predavanje: Iz prakse otroškega zdravnika Predava: dr. Matjaž Sienč-nik Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Vabi: KD Peter Markovič Četrtek, 30. marca PLIBERK Predavanje (nem.) „Kinder stark machen, zu stark für Drogen“ Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Predava: dr. Christoph Schneidgruber Vabita: dekaniji Pliberk in Dobrla vas Petek, 31 .marca REBRCA Mladinska maša s filmom „Dead man watking“ na temo „Pravičnost kot odpuščanje in sprava" Čas: ob 19. uri Kraj: v Komendi Vabita: dekaniji Pliberk in Dobrla vas HODIŠE Predstavitev pesniške zbirke Lovrota Kašlja: Sadovi večerne zarje Čas: ob 20. uri Kraj: v gradu Vabi: SPD Zvezda in Mohorjeva DUNAJ Razstava umetnika Han-nesa Gröblacherja Čas: ob 20. uri Kraj: v Klubu KSŠŠD, Mondscheingasse 11,1070 Vabi: KSŠŠD GRADEC Predavanje: „Življenje ambasadorja - vsakdan v Sarajevu“ Predava: dr. Zdravko Inzko Čas: ob 20. uri Kraj: v Klubu KSŠŠG, Vabi: KSŠŠG BOROVLJE Predavanje: Jurij Trunk -Koroški duhovnik med Koroško in Ameriko Predava: univ. prof. Matjaž Klemenčič Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabijo: Fara, Katoliška prosveta, Mohorjeva ŠKOFIČE Predavanje: Spoznavanje, diagnoza, terapija ter pre-vencija raka na črevesu Predava: dr. Dušan Schlapper Čas: ob 20. uri Kraj: v društveni sobi Vabi: SPD Edinost ROŽEK Posredovanje umetnosti: „Približevanja“ Predava: Janja Zikulnig Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Šikoronja ŠENTJANŽ Predavanje (nem.): Kulturni menedžment pri kulturnih društvih Predava: dr. Gerald Göchenig Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k HODIŠE Monodrama: Lep pozdrav Štefka (Dunja Wutte) Čas: ob 20. uri Kraj: v gradu Vabi: SPD Zvezda ŠENTJAKOB Komedija „Vaja zbora” PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE ROŽEK - GALERIJA Inge Vavra: Gedächtnislücken Kraj: v galeriji Šikoronja Razstavo si lahko ogledate od četrtka do nedelje, od 15. do 18. ure. ubuče Naca Rojnik - skulpture in objekti; Franz Brandl (risbe in slike) Kraj: v Galeriji Falke. Razstava je od- prta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. TINJE Razstava slik Marthe Kunaver, Janeza Medveška, Roswithe Stetschnig in Irene Terpetschnig Kraj: v Domu v Tinjah - razstava je na ogled vsak dan. PLIBERK Razstava umetnika Josefa Zettiniga Kraj: v kavarni Pazzo Čas: ob 20. uri Kraj: farna dvorana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ in SPD Rož ŠMIHEL Delavnica: Barvanje pirhov Vodi: Martina Bačar Gas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel BlLčovs Kmečka komedija (nem.) .,Der G'wissenswurm“ Gas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Gostuje: KAMP/Lav. & Zu-gersite Vabi: SPD Bilka BOROVLJE Predstavitev videofilmov °d zrna do kruha, Narečje Pod Vrtačo, Kam bomo šli P° spomine? Gas: ob 15. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabita: SPD Borovlje in Univerza Celovec Globasnica Odprtje Globaškega kul-rurnega tedna z razstavo Rudija Benetika Oas: ob 15. uri Kraj: v Posojilnici - Bank Glasbeni okvir: mag. Ja- hez Gregorič Vabi: SKD Globasnica ŠMOHOR Odprtje kulturnega tedna Koroških Slovencev Oas: ob 18. uri Kraj: v Mestni hiši Sodelujeta: MePZ Danica n MGV Heimat Dellach Vabi: Dežela Koroška v sodelovanju s kulturnim ura-občine Šmohor, K KZ in ŠMIHEL Lutke: „Sedem nalog“ Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Ponedeljek, 3. aprila SVEČE Predai/an/e: Terapevtske možnosti obrabljenih sklepov Predava: dr. Rupert Jesen-ko Čas: ob 19 30 Kraj: v farnem domu Vabi: SPD Kočna Četrtek, 6. aprila ŠENTJAKOB Predstavitev video-fiimov Biča, biča, su, su, su ... Ovčjereja, Kruh iz črne kuhinje Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Vabita: Regionalni center Rož in Univerza Celovec GLOBASNICA Predstavitev knjige: Oblačilna kultura v Podjuni (dr. Marija Makarovič) - predstavitev globaških oblačil iz konca 19. stoletja in glasbeni okvir (družina Krainz) Čas: ob 20. uri Kraj: v pri Šoštarju Vabi: SKD Globasnica Petek, 7. aprila ŠENTJANŽ Odprtje razstave Rudi Benetik Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k VELINJA VAS Soul&funk: Sharky Ground Čas: ob 19. 30 Kraj: v gostilni Seher HODIŠE Predavanje (nem.) Erdstrahlen - Geopatholo-gische Störungen und ihr Einfluss auf den Menschen Predava: Franz Karl Čas: ob 19.30 Kraj: v Grajski štali Vabi: SPZ Zvezda Sobota, 8. aprila ŠMIHEL Delavnica: Barvanje pirhov Vodi: Martina Bačar Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel GLOBASNICA igra: Matiček se ženi Gostuje: igralska skupina s Pragerskega Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SKD Globasnica SELE Razstava ikon Silve Deskoske Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina ŠKOFIČE Glasbeni večer Sodelujejo: MoPZ Lira/Kamnik, Smrtnikovi bratje, Mladinska skupina Čas: ob 20. uri Kraj: v telovadnici ljudske šole Vabi: SPD Škofiče Nedelja, 9. aprila ŠENTJANŽ Vesela igra o žalostni princesi (otroška igra) Gostuje: gledališka skupina z Radiš Čas: ob 10. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k SVEČE Dan domačih jedil (zaključek Božanskega izobraževalnega tedna) Kraj: pri Adamu Vabi: SPD Kočna ŠENTJAKOB Diapotopis bibličnih krajev Po sledovih naše vere Predava: ravnatelj Alois Sticker Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Regionalni center Rož Ponedeljek, 10. aprila GRADEC Politični krožek: Avstrija in Evropska unija Predava: dr. Zdravko Inzko Čas: ob 20. uri Kraj: v Klubu KSŠŠG Vabi: KSŠŠG Torek, 11. aprila ŠMIHEL Predavanje: Političini tokovi v Evropi in vloga kristjanov Predava: mag. p. Janez Sraka SJ, Rim Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabita: KPD Šmihel in fara GLOBASNICA Predavanje: Fitness und Ernährung Predava: dr. Ivan Ramšak Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šteklu Vabi: SKD Globasnica Odslej nas dosežete tudi po internetu: naš e-mail naslov: urednistvo@nastednik.at MM Ö 04239/26 42 od petka, 24. marca, od 15. ure do sobote, 25. marca, do 13. ure Seminar za cerkvene pevke in pevce Vodi: prof. Jože Rupitz od pon., 27. marca, od 18. ure do četrtka, 30. marca, do 13. ure Duhovne vaje za živi rožni venec: „Molitev - luč na moji življenjski poti“ Vodi: žpk. Valentin Gotthardt v ponedeljek, 27. marca, ob 19.30 Odprtje razstave: Michael Boutvetier iz Francije v torek, 28. marca, ob 19.30 Predavanje: Koroška gradbena umetnost Predava: dr. Wilhelm Deurer v sredo, 29. marca, ob 19.30 2000 let krščanstva - 13-delna serija videofilmov s pogovori 1. večer: Od Jezusa do Kristusa Pogovore vodita: rektor Jože Kopeinig in mag. Daniel Sturm v petek, 31. marca, od 18. do 21. ure, in v soboto, 1. aprila, od 9. do 17. ure Seminar o sanjah Predavata: mag. Elisabeth Mai-ritsch in mag. Gerald Lackner v ponedeljek, 3. aprila, ob 19.30 Odprtje razstave: Franz Brandl v sredo, 5. aprila, ob 19. 30 2000 let krščanstva - 13-delna serija videofilmov s pogovori 2. večer: Krščanstvo postane državna religija Pogovore vodita: rektor Jože Kopeinig in mag. Daniel Sturm od četrtka, 6. aprila, od 15. ure do petka, 7. aprila, do 17. ure Dnevi duhovne obnove za ve-roučitelje in učiteljice Vodi: ddr. Stanko Gerjol ^AŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni Vet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik ™a9- Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Jas tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narod-jjij skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in Jmurne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega pra-a. ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na Sn°vi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in Ii'iB Bll priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna., 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. 18 Sport SMUČANJE_____________________ Strgane vezi-za Užnika je sezona mimo __ Zopet izredna smola za Šentjanžana Daniela Užnika. Ravno ko si je opomogel od poškodbe v kolenu in se bližal višku forme, ga je doletel ponoven padec. Na pripravah na tekmovanje za finale evropskega pokala v Ischglu si je na treningu v dvorani strgal vezi v levem gležnju. Še posebej ga je prizadela poškodba zaradi dejstva, ker so sedaj na programu razna državna prvenstva, kjer je v preteklih letih pogosto močno opozoril nase. Kar zadeva Užnikove kadrske pripadnosti v prihodnji sezoni, pa se bo OSV odločil ob začetku maja. Njegove možnosti, da slej ko prej ostane v B-kadru, so se nenazadnje zaradi sedajšnje poškodbe vsekakor poslabšale. KOŠARKA______________________ Mladinci KOŠ na tujem premagali Wolfsberg Zopet močan nastop mladincev KOŠ. V minulem krogu so na tujem premagali BBC Wolfsberg z 89:72. Po prvem delu srečanja je bila razlika v koših še tesna, v drugem pa so se slovenski košarkarji močno stopnjevali in zabeležili še jasno zmago. Najuspešnejši točkovalec je bil tokrat Brezavšček, ki je poskrbel kar za 30 košev. Tudi najmlajši košarkarji KOŠ-a (mini I) so slavili zmago - 53:30 proti Radentheinu, proti „Piratom Vrbskega jezera” pa so bili tokrat brez možnosti ter podlegli s 35:60. BBC Wolfsberg - KOŠ/mladinci 72:89 (Brezavšček 30, Rozman 23, Gomez 11, Schiemann 9, Štukelj 8, Vavti, J. Brumnik 4) KOŠ/mini I - Wörthersee Piraten 35:60 (A. Rutar 19, Hobel 7, M. Rutar 5, Kropiunik 4) WSG Radenthein - KOŠ/mini I 30:53 (Kropiunik 20, A. Rutar 14, Kocman 12, M. Rutar 7) NAMIZNI TENIS_______________ Humška skupnost zopet vzoren prireditelj Razen Predarlske so bile vse zvezne dežele zastopane na mladinskem turnirju „super-lige - začetniki” v Pliberku, ki ga je priredila Humška skupnost na čelu s Franzem Juvva-nom. Na tem turnirju je tekmoval tudi domačin Emanuel Warrascfi ter zasedel dobro 6. mesto. Še uspešnejša je bila Kathrin Warrasch, ki je na podobnem turnirju v Judenburgu zasedla prvo mesto in se s tem povzpela med najboljše 36 mladinke v Avstriji. NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH 1. razred D: štart vigrednega dela prvenstva z dvema derbijema Konec tedna se na Koroškem (razen 2. razreda) prične prvenstvo tudi v nižjih ligah in razredih. Na programu sta torej tudi vroča podjunska derbija Šmihel -Železna Kapla in Bikarja vas - Globasnica. PODLIGA VZHOD Ob začetku morajo Bilčovščani k najmočnejšemu naprotniku V jesenskem delu so Bilčovščani bolj ali manj razočarali, saj so tako igralci kot tudi navijači pričakovali bistveno več od 12. mesta. Slabo jesen hočejo sedaj vigredi popraviti ter so si za cilj postavili najmanj 10. mesto. To je vsekakor realističen cilj, saj se je moštvo kadrsko povečalo in tudi priprave so bile zelo zadovoljive. Če bo pozitiven razvoj ekipe žel sadove že na prvem vi-grednem srečanju, pa je veliko vprašanje, saj mora nastopiti na tujem proti jesenskemu pravku Wel-zeneggu iz Celovca. „Izgubiti nimamo nič, pač pa je to lepa možnost za presenečenje,” je dejal izkušeni igralec Strugger in hkrati desna roka trenerja Ogrisa. Bilčovščani bodo vsekakor nastopili - bolj ali manj - v popolni postavi, vprašljiv je le izkušeni igralec Werner Kuess, ki ima nalomljeno rebro. Welzenegg - Bilčovs (v nedeljo ob 10.30) 1. RAZRED D Oslabljeni Globašani proti ofenzivnim Rikarjanom Globašani so se sicer zelo zbrano pripravljali na vigredni del prvenstva, vendar je vedno spet izpadel ta ali oni igralec zaradi poškodbe. Tudi v soboto proti Rikarji vasi trenerju Dlopstu ne bodo vsi igralci na voljo, kajti Mišic je na dopustu, Marjan in Gvido Sadjak ter Zanki pa poškodovani. Mlada in perspektivna Richard Galo in Martin Dobrovnik zaradi tega upravičeno upata na prvi nastop v članski ekipi. Tudi Rikarjani ne bodo mogli nastopiti v popolni postavi, kajti Gomernik si je težje poškodoval prst na roki. Kar zadeva način igre domačinov, pa je trener Wölbl najavil nadvse ofenzivno varianto - s tremi napadalci. Rikarja vas - Globasnica (v soboto ob 15.15) Šmihelčani se ne bojijo močno pripravljenih Kapelčanov Nad 40 treningov so Kapelčani opravili v pripravljalnem času na vi- gredni del prvenstva. Jasno, da so zaradi tega telesno izjemno pripravljeni in dobro uigrani. Vendar so tudi Šmihelčani dobro izkoristili zimski odmor, kar nenazadnje potrjuje uspela generalka proti Rudi, ki so jo na tujem premagali kar s 4:1. Šmihel - Železna Kapla (v soboto ob 15.15) PODLIGA VZHOD 1. Welzenegg 14 10 3 1 26:7 33 2. Šmarjeta 14 7 6 1 29:22 27 3. DSG Borovlje 14 7 5 2 28:15 26 4, Zrelec 14 7 3 4 29:15 24 5. Podkrnos 14 6 6 2 24:14 24 6. Liebenfels 14 6 4 4 26:15 22 7. Ruda 14 6 2 6 22:27 20 8. Pokrče 13 4 6 3 19:17 18 9. ASV 14 5 3 6 13:19 18 10. ATUS Borovlje 14 4 5 5 15:18 17 11. Vetrinj 13 4 4 5 17:18 16 12. Bilčovs 14 3 3 8 14:24 12 13. Velikovec 14 1 7 6 22:28 10 14. Šentpavel 14 2 4 8 15:29 10 15. Blatograd 14 0 3 11 12:43 3 1. RAZRED D 1. Klopinj 15 10 4 1 39:16 34 2. Grebinj 15 8 4 3 23:13 28 3. Železna Kapla 15 6 8 1 18:10 26 4. Žitara vas 15 7 4 4 33:18 25 5. Metlova 14 7 3 4 33:18 24 6. Šmihel 15 7 1 7 27:34 22 7. Šentlenart 15 5 4 6 11:16 19 8. Rikarja vas 15 6 1 8 21:27 19 9. St. Stefan 15 6 1 8 17:27 10. Globasnica 14 5 3 6 21:17 18 11. Eitweg 15 3 8 4 15:19 17 12. Vovbre 15 3 5 7 20:31 14 13. Labot 15 2 4 9 12:28 10 14. St. Margarethen/L. 15 2 4 9 12:28 10 SMUČANJE/SELE________________ Zaključno tekmovanje za rožanski pokal Prireditelj zadnjega (petega) sezonskega tekmovanja za rožanski pokal je bila smučarska sekcija DŠG Sele, ki je vzorno pripravila tekmovanje pri Pušelcu na Borovnici. Najuspešnejši tekmovalci pa so bili tokrat Boroveijčani. Rožanski pokal v Selah - otroci I (dekleta): 1. Kerstin Lattacher (Baško jezero), 2. Lisa Stangl (Šentjanž); otroci I (fantje): 1. Philip Erjautz (SK Borovlje), 3. Christof 'Srienc (Šentjanž), 4. Ronald Izsak (Šentjanž), 7. David Kraxner (Šentjanž), 10. Jan Pristovnik (Sele), 12. Manuel Maierhofer (Šentjanž); otroci II (dekleta); 1. Eva Lutz (Borovlje), 3. Andrea Parti (Šentjanž), 5. Silke Užnik (Sele), 7. Nadja Wieser (Šentjanž), 8. Jasmin Kuess (Šentjanž); otroci II (fantje); 1. Alexander Krainer (Borovlje), 3. Christian Ogris (Sele), 6. Michael Einspjeler (Šentjanž), 7. P_atrick Trümer (Šentjanž), 8. Martin Linder (Šentjanž), 10. Dominik Lesjak (Šentjanž); šolarke I: Jeannine Hafner (Baško jezero), 3. Vanessa Gasser (Šentjanž), 6. Nadja Kuess (Šentjanž); šolarji 1:1. Marcel Quantsch-nig (Šentjanž), 2. Patrick Quantschnig (Šentjanž), 7. Bernhard Roblek (Sele). ODBOJKA__________________ Dobljani za pete mesto brez Chocholaka? 13 ur so se Dobljani minulo soboto zaradi močnega sneženja mudili na Predarlsko in s tem šele tik pred tekmo prispeli v Feldkirch. Ne da bi se segreli, so morali takoj pričeti s tekmo, a kljub temu prepričali z jasno zmago (3:1) in se s tem v seriji best of five predčasno kvalificirali za zaključno tekmo v boju za peto mesto, ki bo predvidoma 8./9. aprila. Nasprotnik sicer še ni znan, vendar kaže, da bo to Sokol, ki v seriji best of five proti Hypu vodi z 2:0. Žal se je na tekmi proti Feldkirchu v gležnju poškodoval najmočnejši igralec Dobljanov - legionar Chocholak, ki mu je zdravnik priporočal 14-dnevni odmor. S tem je njegov nastop na finalu za peto mesto negotov. PISMO BRALCA Zamenjava trenerja SAK Že ob začetku jesenskega prvenstva - po porazu Slovenskega atletskega kluba na domačih tleh proti Pliberku -sem imel namen, da se oglasim v obliki pisma bralcev s priporočilom, da naj vodstvo SAK takoj odpusti trenerja Vrabca. Sem raje molčal na-pram javnosti, pač pa sem svoje pomisleke jasno izrazil napram presedstvu kluba. Po prvem krogu vigrednega prvenstva je vodstvo kluba končno zamenjalo trenerja. Po mojem mnenju prepozno, ker so možnosti za obstoj kluba v regionalni ligi minimalne. Kljub temu želim novima trenerjema, da bi jima uspela „rešitev" našega Slovenskega atletskega kluba. Joško Wrolich 19 Sport Dvojica Hrovatič/Velik ima mdr. tudi dobro vez do trenerja državne reprezentance Ota Bariča. Foto: Fera menjava trenerja SAK: Sedaj poveljuje „legenda” Marjan Velik v Nedeljski debakel proti WAC je povzročil veliko spremembo v športnem vodstvu članske ekipe. DERBI PLIBERK-SAK sramotnem porazu proti r^WAC je vodstvo kluba ta-■ koj ukrepalo ter odslovilo °ba trenerja - Vrabca in M. Oražeta. „Ločitev je potekala prijateljsko,” tako predsednik Perc, SaJ je Vrabac uvidel, da s to eki-P° oz. s temi igralci nič več ne more premakniti. Tako so se °dprla vrata za „legendo SAK” ^arjana Velika oz. za trenerski štab: Hrovatič, Velik, Kreutz. Velik naj bi torej skupaj s svetovalcem Hrovatičem (Kreutz je trener SAK II in daje članski eki-Pe le licenco) poskrbel za nov °genj in novo vzdušje v ekipi, Predvsem pa za preprečitev gro-Zečega izpada iz regionalne li-9o. In kako hočejo to doseči? Velik: „Z novim ozračjem, več di-Scipline in predvsem novim og-njem. Da moštvo zna mnogo Vsč od nedeljske predstavitve, Pa je vsem jasno.” Grozijo enim ali drugim igralcem po sramot-nem nastopu proti WAC posledi-Ce? „Kar je bilo v preteklosti, se ie izbrisalo, sedaj se prične vse ad začetka in zaradi tega imajo vsi igralci iste možnosti. Ni pa tajnost, da bodo navijači proti pliberku videli moštvo v spremenjeni postavi.” Odslovljenemu trenerju Vrabcu so mnogi očitavali, da je bil premiren, da med tekmami na klopi ni izžareval temperamenta oz. ognja, kar je nedvomno slabo zrcalilo na igralce in s tem na igro. Z Velikom bo sedaj na klopi vsekakor oseba popolnoma drugega značaja. „Kdor me pozna iz preteklosti, ve, da sem pri SAK odigral najslabše tekme takrat, ko sem bil med igro miren. Mislim, da to o moji bodoči prisotnosti na klopi SAK izpove vse,” meni Velik. F. S. LJUBLJANA______________ Umrl je nekdanji legionar SAK Marjan Babšek Po dolgi in težki bolezni je pred kratkim v Ljubljani umrl Marjan Babšek. Poznali smo ga kot nogometaša, ki je v nogometni sezoni 80/81 (pod trenerjem Rogičem) kot legionar igral za SAK. Tudi njegovega prijetnega in optimističnega značaja se bo še marsikateri nekdanji igralec in odbornik dobro spominjal. SAK grozi naslednji debakel! O vlogi favorita tokratnega derbija ni vprašanja, saj bolj ali manj govori vse za Pliberk. Navedli bomo le dva razloga: 1) SAK - WAC 1:5 2) Pliberk je na derbijih proti SAK že nad tri leta neporažen - natančno 1274 (!) dni... Jasno, da zaradi tega mnogi napovedujejo SAK naslednji debakel, četudi bo na tej tekmi prvič na krmilu novo vodstvo. Trener Pliberčanov Polanz je sicer drugega mnenja, „saj ima derbi svoje zakonitosti”, z zmago na tihem pa kljub temu računa. Skromnejši je Velik: „Točka za nas bi bila senzacija!” Medtem ko bodo Pli-berčani bolj ali manj nastopili v popolni postavi, bo SAK manjkal Zanki (rdeči karton) in še vedno poškodovani Rasinger. Pliberk - SAK (v nedeljo ob 15. uri) REGIONALNA LIGA Za trenerja Vrabca je bila tekma proti WAC zadnja pri SAK. SAK odpovedal na igrišču in tudi na klopi Sramotnejšega nastopa SAK že dolgo več nismo doživeli, čeprav je pričetek tekme bil povsem obetaven. Dolga podaja v kazenski prostor kapetana Lojzeta Sadjaka je presenetila slabega vratarja gostov (odbil jo je povsem nekontrolirano), tako da je Muharemovič prišel do zelo poceni zadetka. Z vodstvom pa se je bolj ali manj pričel padec SAK. Gostje so namreč prevzeli premoč in kmalu izenačili, nekaj minut na-vrh celo povedli. Zadetka pa sta izvirala iz deloma strašnih osebnih napak domačih igralcev. Takoj po odmoru je Zanki po nepremišljenem in popolnoma nepotrebnem prekršku prejel rdeči karton in s tem seveda močno slabil ekipo. Kar je s strani SAK sledilo navrh, pa je bila, skratka, čista katastrofa. Po eni strani popolnoma nerazumljiva zamenjava Kečana (ko se je močno stopnjeval, ga je trener Vrabac zamenjal), po drugi strani pa tako slaba igra večine igralcev, kot da bi ti igrali proti trenerju. Mnogo let in v znatno težjih okoliščinah so se morali igralci SAK v preteklosti boriti za ugled kluba. Nekaterim se-dajšnjim igralcem pa je to očitno vseeno, saj so na pravi poti, da ga v najkrajšem času zopet uničijo... F. S. SAK-WAC 1:5 (1:2) SAK: E. Draže 3,1. Ogris 1, Zanki 1, A. Sadjak 2, Lučič 2, Kečan 2 (68. Pajantschitsch 1), Roy 2 (75. M. Wieser 0), Šmid 1, R. Draže 1 (46. Eberhard 2), S. Sadjak 3, Muharemovič 2; Igrišče ASV: 400 gled.; sodnik: Krassnitzer (malenkosten); strelci: Muharemovič (4.) oz. G. Baumgartner (11., 86.), Puff (22711-m.), Mundi (72.), Pichler (91.); rumeno-rdeči karton: Zanki (47.), W. Baumgartner (66.); rdeči karton: M. Kirisits (60.) REGIONALNA LIGA 1. Bad Bleiberg 15 11 2 2 33:8 35 2. Spittal 14 9 2 3 19:12 29 3. Fasching 14 6 7 1 21:12 25 4. Donau Linz 15 6 4 5 27:19 22 5. WAC 15 5 7 3 24:20 22 6. Šentvid 15 5 4 6 22:21 19 7. Hartberg 15 4 6 5 15:21 18 8. Gratkorn 15 4 5 6 20:24 17 9. Wels 14 4 4 6 15:22 16 10. Pliberk 14 3 7 4 14:21 16 11. Zeltweg 14 3 5 6 14:18 14 12. Voitsberg 14 3 4 7 13:18 13 13. Lienz 15 2 7 6 14:22 13 14. SAK 15 3 4 8 18:30 13 ■ Prihodnji krog (24./25.'26. marec): WAO - Bad Bleiberg. Pliberk - SAK, Spittal - Šentvid, Donau Linz - Hartberg, Zeltweg - Fasching, Gratkorn - Wels □ dr. Sienčnik v Rožeku V sredo, 29. marca, bo ob 20. uri, v ljudski šoli predaval znani otroški zdravnik dr. Matjaž Sienčnik o hiperaktivnosti otrok ter odgovarjal na razna vprašanja. dr. Sienčnik OSEBE & DOGODKI Vogrče. Zapiranje vaških gostiln napreduje po vseh občinah in vaseh. Tako je bilo tudi v Vogrčah, kjer je pred letom in pol zaprla vrata gostilna „Pri Florijanu“. Z gostilno je začelo umirati tudi vaško življenje. Vaščani po pevskih vajah, mašah, vajah gasilcev ali ob drugih priložnostih niso imeli več kraja, kjer se bi srečali in pogovorili. Pred kratkim pa se je zgodil „čudež": Pli-berčan Raiko Berchtold se je ojunačil in spet odprl vrata Pri Florijanu, kjer je deloma spet nabito polno in to tudi Pri Florijanu iz Vogrčah je gostilna spet odprta. Vodi jo gostilničar Raiko Berchtold, ki mu po med tednom. potrebi pomagata simpatični natakarici Petra (desno) in Lidija. Foto: Kumer 30 LET STA ZE SREČNO POROČENA Naš bivši glavni urednik na obisku Celovec. Te dni nas je na uredništvu Našega tednika obiskal naš bivši glavni urednik Bogomir Lumbar, kije 14 let vodil Naš tednik. Gospod Lumbar živi zdaj v Celovcu in bo letos praznoval svoj 90. rojstni dan in je še vedno zelo vitalen. Na uredništvu smo ga informirali o aktualni politični situaciji, posebej pa še o poteku volitev NSKS. Bogomir Lumbar Celovec. Lastnika znane celovške kavarne Kosta Waltraud in Bogi Kosta sta pred kratkim praznovala 30-letnico poroke. Čeprav je delo v kavarni gotovo naporno in so tudi vožnje po raznih sejmih po Koroškem vse drugo ko „sladkanje“, je njun zakon držal 30 let. Rodila sta se jima tri dekleta, od katerih se je najstarejša Sandy že poročila in vodi gostilno v bližini Celovca. Waltraud in Bogiju iskreno čestitamo in jima želimo nadaljnjih 30 skupnih let. FRLOŽEV LUKA Po novem je SAK čisto v rokah ORF. Predsednik kluba je urednik Juri Perč, novi trener pa urednik Marjan Velik. Uredniške seje zdaj lahko kar spremenijo v seje SAK. Tako se spreminjajo časi. Pred 10-imi leti je bil Haider proti dvojezični akademiji, zdaj pa ji je za jubilej celo čestital. Smrtnik ga je naučil že nekaj slovenščine, ki pa je v prvem poiskusu zvenela podobno poljščini. ZGODOVINA A Tabla, ki priča o zgodovini občine Šmihel. Na trgu v Šmihelu, nasproti gostilne Loser se nahaja že več ko 80 let tabla, ki je tudi del šmihel-ske zgodovine. Kot tako jo je občina ohranila do danes. Pred kratkim so jo obnovili, tako bo ohranjena tudi naslednjim rodovom. šitramn ST. MICHAEL -i/Trfogememoc; VOLKEMAMT „ Kraj: ŠMIHEL. Občina: „ ®ra?noTWamwo! VELIKOVEC. 502 Z0LLGRENZBEZ1RK V Šmihelu so tablo iz plebiscitnih let obnovili. i