PflStuina pIiu*na t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din l‘5(fc,
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 15. oktobra 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 119.
Reorganizacija naše konzularne službe.
Naša informativna služba v inozemstvu ne stoji na višku. Izvozniki, še bolj pa oni, ki imajo blago za izvoz na razpolago, a ne morejo najti ugodnih zvez z inozemstvom, se stalno pritožujejo nad našimi konzulati. Ministrstvo trgovine in industrije se že dolgo bavi z načrti za reorganizacijo naše konzularne službe. Početkom oktobra t. 1. se je obrnilo na zbornice, da mu predložijo tozadevne predloge. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izdelala obširno spomenico, v kateri pozdravlja z velikim zadovoljstvom stremljeneja ministrstva trgovine in industrije, kakor tudi konzularnega oddelka ministrstva zunanjih zadev, da se hoče našo konzularno službo v inozemstvu reorganizirati tako, da bi čim bolje odgovarjala potrebam in interesom gospodarskih krogov in služila v čim večjo oporo naši eunanji trgovini. Kriza našega ek»porta, ki v zadnjem času i po količini kakor tudi po vrednosti ra-pidno nazaduje in ki naletava na vedno večje ovire, zahteva, da razvijejo naši konzulati v inozemstvu čim večjo aktivnost, da ohranimo svoja stara tržišča ter da si pridobimo na juju in jugoistoku naše države za naš izvoz novih tržišč in da se odnošaji s temi državami čim tesneje razvijejo.
A. Potrebe iirSg zunanje trgovine.
Smatramo, da bi bil nezdrav pojav, ako bi sp naša država trajno koncentrirala v svoji zunanji trgovini le na dve ali tri inozemske države, kakor je to sedaj, dočim ostale države, med njimi mnoge velesile, participi-rajo na našem uvozu in izvozu s prav neznatnimi odstotki. Dejstvo, da absorbirata Avstrija in Italija nad 45% našega celokupnega izvoza, povzroča veliko vezanost naše trgovinske politike in naše stremljenje mora zato biti, da se naš izvoz porazdeli na čim večje število držav in v kolikor mogoče enakih deležih, da bi eventuel-ne neprilike, ki se pojavijo na enem ;tli drugem tržišču, ne povzročile mahoma popolnega zastoja v naši zunanji trgovini.
Naša zunanja trgovina potrebuje sistematične organizacije direktnih stikov posebno z zapadnimi državami, ker vršita danes Italija in Avstrija posredovalno trgovino za nas z zapadnimi državami še vedno v znatni ineri, dočim znaša direktni izvoz v Francijo po zadnji statistiki 2.41%^ v Anglijo 0.87 %, v Združene ameriške države 0.64%, v Argentinijo 0.26% in v Turčijo 0.33% našega celokupnega izvoza. Realizacija takega trgov-sko-političnega programa je nemogoča brez intenzivnega pospeševanja gospodarskih stikov in praktične podpore naših eksporterjev od strani naših konzulatov v inozemstvu.
V	zadnjem času se tudi vedno bolj čuti. potreba nove orijentacije naše eksportne politike proti jugu in jugovzhodu. Posebno to čuti industriji v Sloveniji, kateri primanjkujejo' za Pksport njenjj, izdelkov važna tržišča im Balkan^ v Rumuniji in Rusiji, v državah okrog Sredozemskega morja, na Levanti in v Orijentu. Promet s temi državami je danes niinimalen in
Lm ii10 -Se ^ahajanio v brezpogodbe-
ra stanju. 1 udi nam v tem oziru za-enkrat se manjkajo lastne parobro-darske zveze m smo navezani posluževati se tujih prog, ki nam 7
tarifno politiko otežujejo konkurenčnost. Na tem polju bodo lahko naši konzulati razvili veliko aktivnost in poslužili koristno naši zunanji trgovini.
Predno pridemo na konkretni odgovor na vprašanje, ki ga je ministrstvo stavilo zbornici, smatramo za potrebno predložiti ministrstvu še nekoliko splošnih pripomb, ki so v direktni zvezi z vprašanjem naše konzularne službe in katerih vpoštevanje smatramo nujno potrebnim.
B. Splošne pripombe glede organizacije konzulatov.
Predvsem ponavljamo, da se strinjamo v celoti s predlogom zagrebške posestrime, da je treba sistem privilegiranih trgovskih agencij v inozemstvu čimpreje likvidirati ter mrežo konzularnih uradov, ki so dotirani s poklicnim uradništvom sukcesivno izpopolniti, da bo naša država v vseh velikih državah in na svetovnih tržiščih reprezentirana po poklicnih konzulih. Po podatkih Almanaha Kralje-Tno% Hrvata i Slovenaca za leto 1927/1928, danes žalibog še nimamo poslanistev niti konzulatov v Braziliji ki je za izvoz kolonijalnega blaga ogromne važnosti, niti na Japonskem kot najvažnejši velesili v Orijentu, na Norveškem, v Paragvaju in v Perziji, dasi imajo te države pri nas svoja diplomatska zastopstva. Tudi imamo na Poljskem samo poslaništvo in nika-kega konzulata, dočim je Poljska v naši državi po svojem zagrebškem generalnem konzulatu živahno aktivna.
Veliko je nesorazmerje med našimi poklicnimi in honorarnimi konzulati, ker imamo po zbornični evidenci samo 32 poklicnih konzulatov, dočim je nad 50 naših konzulatov v inozemstvu samo honorarnih. Posebno pomanjkljiva se nam zdi mreža konzulatov ob obali Sredozemskega morja, na Levanti in Orijentu, ko vendar poročila n. pr. našega odpravnika poslov dr. Dlačica iz Kaira (Egipt) jasno dokazujejo, kako važna so ta tržišča za naše gospodarstvo in koliko bi se dalo na tem polju uspešnega zasnovati.
Zato zbornica nujno priporoča, da se čimpreje skuša urediti trgovinske odnošaje s temi državami začasno vsaj na podlagi največjih ugodnosti, ker n??? Preti opasnost, da nas prehitijo drugi narodi ter nam definitivno odvzamejo ta tržišča.
V	informacijo nam je obenem čast predložiti ministrstvu naše poročilo, ki smo ga izdelali svoječasno za II. iz-vozniški kongres, ki se je vršil 30. in 31. avgusta 1924 v Beogradu, na katerem se je razpravljalo o vprašanju reorganizacije naše konzularne službe in ki obsega mnoge predloge, ki dosedaj še niso izpolnjeni in ki pa *° ^a sestavo pravilnika za vršenje vonzularne službe še vedno aktualni.
(Dalje.)
Izjemno stanje za trgovine v Ljubljani.
(Dopis trgovca s papirjem in pis. potrebščinami.)
Gospod urednik! Članek v vašem listu z dne 11. oktobra št. 117 z gorenjim naslovom nas je opozoril, da se nahajamo res p,red izjemnim stanjem m baš v Ljubljani. Na podlagi tega *mo ze tudi razpravljali o objavi Velikega župana glede odpiranja in zapiranja trgovin kakor tudi o delovnem času v.a naše trgovske obrate v
Volitve v industrijski odsek Zbornice TOI v Ljubljani.
Zveza industrijcev v Ljubljani je poslala te dni svojim članom glede volitev v Zbornico TOI okrožnico, v kateri pravi:
Koncem meseca marca 1927 smo zaznali, da naj finančni zakon za 1927/28 prinese nove določbe o organizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zvedeli smo, da se naj odpravijo volilne davčne kategorije in uvede enaka volilna pravica s čistim proporcom. Takrat je Zveza industrijcev naslovila na pristojne gospode ministre in na predstavnike slovenskih političnih skupin nujen apel, da naj preprečijo projektovane spremembe, ki so v preveliki meri kvarne za to odlično institucijo. Zal so zmagali politični momenti. Finančni zakon je dal v členu 267. onim neugodnim predlogom zakonito veljavnost. Odbor Zveze industrijcev je lakrat izjavil, da v okviru člena 267. finančnega zakona ni mogoče sestaviti volilni red, ki bi bil pravičen in našim gospodarskim potrebam prikladen. Zbornica za trgovino, obrl in industrijo mora kot stanov-sko-interesno zastopstvo važnih gospodarskih panog vpoštevati potrebe vseh v njej zastopanih slojev in delati v njih vseh korist in prospeh. Zato bi se morali volilni upravičenci v vsakem odseku porazdeliti po davčni moči in gospodarskem pomenu tako, da se njim zajamči ono zastopstvo, ki je potrebno, do se morejo v odsekih in v plenumu Zbornice poravnati interesne razlike med večjimi in malimi obrati. Tudi danes smo na istem stališču.
Koncem meseca maja je gospod minister trgovine in industrije delegiral v
Ljubljano svojega referenta, da zasliši poglavitne zbornične interesente. V te namen se je sklicala konferenca predstavnikov trgovine, industrije in obrta. ki se je vršila dne 3. junija 1927. Konferenca se je odločno izjavila v tem smislu, da predpis finančnega zakona onemogoča napraviti volilni red, ki bi zadovoljil prizadete gospodarske panoge. Zato naj se taka nova uredba
o	volilnem redu sploh ne izda. Navzlic tej izjavi je gospod minister izdal sedaj veljavno Uredbo o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice TOI v Ljubljani, ki je bila objavljena dne 14. juiijat 1927 (Uradni list štev. 80 od 26. julija 1927). Volilni odbor je na podlagi uredbe razpisal volilve no dan 30. oktobra 1927.
Novi volilni red predvideva tri odseke Zbornice in je za vsak odsek voliti po 16 članov in 16 namestnikov. Vsi volilci vsakega odseka imajo enako volilno pravico in volijo po sklenjeni kandidatni listi za njih odsek. Kandidatna lista za industrijski odsek mora biti sestavljena tako, da stanujejo 4 kandidati in namestniki na zborničnem sedežu, izmed ostalih kandidatov pa morajo stanovati najmanj 4 v območju mariborske in najmanj štirje v območju ljubljanske oblasti. V industrijskem odseku se morajo navesti kandidati in namestniki v tem redu: 1. 6 kandidatov in 6 namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo do 500 Din pridobnine na leto,
2. 5 kandidatov in 5 namestnikov izmed voliJcev, ki plačujejo 500 do 8.000 Din.
3. 5 kandidatov in 5 namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 8.000 ali Več: dinarjev letno.
Kakor pa je iz prednjega razvidne, so odločilni faktorji iskali kompromisno
Ljubljani na sestanku trgovcev s papirjem. Z našega stališča najodloč-nejše protestiramo proti vsakim odredbam, ki posegajo v interese naše stroke in katere niso izdane v soglasju z našimi trgovskimi organizacijami in katere ne veljajo za celo državo. Zakaj naj bi se ravno v Ljubljani začelo? Talke mere bi bilo bolj Potrebno uvesti v Beogradu, da bi gospodje zakonodavci videli na lastne oči posledice njihovih eksperimentov.
Privatni nameščenci so to pot zahtevali na svojem zborovanju 8 urni delavnik in enotno odpiranje in zapiranje trgovin. Za orožje so si izbrali razne stare devize: umazano konkurenco, brezposelnost, izkoriščanje pomožnega osobja in mnogo drugih de-magoških fraz, ne da bi pa upoštevali tudi interese trgovine in konsuma.
Naš trgovski naraščaj dobro ve, da ,|e za razmah trgovine potreben deloven čas v različnih strokah različen, ne glede na to, pa zahteva pod pretvezo obrambe trgovstva iz človekoljubnosti enotno odpiranje in zapiranje trgovskih lokalov. Kar je prikladno za konfekcijonarja, ne odgovarja špeceriji, delikatesni trgovini itd.
Ravno naša stroka je navezana na daljši delovni čas, ker se začne točno °b 8. uri šolski pouk, kakor tudi uradovanje, pred katerim časom si morajo učenci, kakor tudi uradniki nakupiti za pouk in delo potrebne predmete. Ob 12. uri se končajo šole in učenci z dežele bi morali pogosto ostati do drugega vlaka v mestu, če bi ne mogli kupiti potrebščin za domače učenje in za popoldanske naloge. Isto se odigrava med poldrugo in drugo uro za popoldanski pouk in za popoldansko delo.
V	trgovinah s papirjem in pis. potrebščinami se kupujejo običajno malenkosti, ki se nabavljajo mimogrede in za katere si občinstvo ne rezervira gotove ure med dnevom, kot za nakup blaga v manufakturnih trgovinah. Zato pridejo za našo stroko 30-pet večerne ure v poštev, dočim prodaja med dnevom skoro popolnoma počiva, in niso nastavljenci z delom preveč obloženi,
Iz gornjih izvajanj je razvidno, da bo pri poznem odpiranju odpadel marsikak zaslužek našim z neznosnimi davki preobloženim trgovcem. Ta pojde v razne trafike, ker se tudi te brez izjeme bavijo s prodajo papirja in pis. potrebščinami. Popolnoma nelogično in nerazumljivo je, da podpira vlada iz človekoljubnosti težnje trgovskih nameščencev, dočim priganja trafikante pod kaznijo, da prodajajo do 9. ure zvečer, kot bi ti ne bili ljudje in ne bi bili ravno tako potrebni počitka in prostega časa. Vi tem slučaju vlada sprevidi potrebnost daljšega delovnega časa, ker teče denar v njen žep, če pa ima trgovec s čim plačati davek ali ne, ji je pa vseeno — plačati ga mora.
Vsled tega se trgovci naše stroke nadejajo, da bo g. veliki župan v sporazumu s trgovskimi organizacijami odredil zapiranje in odpiranje v takem času, da ne bodemo občutno prizadeti niti konsumenti, niti trgovci in to je od pol 8. do 12. in od pol 2. do 6. ure zvečer.	*
G. veliki župan bo pa moral tudi v zaščito naiše stroke odrediti^ da trafikanti po 6. uri zvečer ne bodo smeli več prodajati predmetov, fti spadajo v našo stroko, temveč.da se bodo tj omejili izključno na prodajo monopolnih predmetov. . -./'V .
Stran 2.
m—m i i—m—in —a mmmmammmam
formulo, ki naj zadošča predpisu finančnega zakona glede enake volilne pravice brez davčnih kategorij, ki pa naj vendar varuje pomen Zbornice kot stanovsko - interesnega zastopstva s lem, da se zanesejo davčne kategorije v sestavo vezane kandidatne liste.
Zlasti novo pa je, da volilna pravica aii vezana na podjetje ali obrat, marveč imajo volilno pravico poleg oseb, ki samostalno vršijo industrijski obrat ali rudniško podjetje, tudi vse one osebe, 4ci v takih obratih in podjetjih vršijo gospodarsko funkcijo kot poslovodje, čla-
upravnih odborov, direktorji in prokuristi. Volilno pravico imajo samo državljani naše Kraljevine. Za pasivno volilno pravico je poleg pogojev za aktivno volilno pravico še potrebno, da so upravičene osebe dovršile 30. leto starosti in da vršijo dotično gospodarsko funkcijo zdržema vsaj dve leti do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki. Posebne težave so nastale s tem, da so se razgrnili volilni imeniki šele dne Ž5. septembra 1927 in da je čas za vlaganje kandidatnih list izredno kratek. Dejansko se roka za reševanje volilnih reklamacij in oni za vlaganje kandidatnih list skoraj čislo krijeta, kar je po našem mnenju nedopustno. Volilni imeniki, ki so bili razgrnjeni v občinskih uradih, so nepopolni, ker ne navajajo predpisane pridobnine, ki je važna za sestavo kandidatnih list.
Navzlic nerodni pedanteriji, ki ka-rakterizuje novi volilni red in ga obremenjuje z mnogimi formalnimi ovirami, je volilni red poln nejasnosti. Nam ni znano, kdo da je avtor tega operata, pridružujemo se pa splošni kritiki, ki je zelo neugodna. Volilni red bi skoraj ne mogel biti slabejši. Ker je čas za izvedbo volitev odmerjen mnogo prekratko, je moralo priti do položaja, ki .je že absurden.
Tačasni predsednik Zbornice je na dan 15. septembra t. 1. sklical konferenco zastopnikov trgovine, obrti in industrije z namenom, da bi se dosegel sporazum ža enotne kandidatne liste vseh treh odsekov. Na onem posvetovanju so vabljeni predstavniki industrijske panoge skušali sestaviti imenik ‘kandidatov za industrijski odsek, ki naj 'bi služil za nadaljno razpravo. Ta pro-vizorna kandidatna lista se je obravnavala v seji odbora Zveze industrijcev dne 16. septembra t. I. Pri tem se je ugotovilo, da se taka kandidatna lista 'nikakor ne more spraviti v sklad z določbami volilnega reda, zlasti glede •razvrstitve kandidatov po predpisani pridobmni. Kasneje se je še našlo, da več predlaganih kandidatov nima volilne pravice po novem volilnem redu. Zato je odbor pooblastil PredsedniŠtvo Zveze industrijcev, da sestavi pravilno kandidatno listo tako, da sta primerno . zastopani obe oblasti in da se vpošte-vajo važne industrijske stroke; nadalje, ' da išče sporazum z drugimi interesira-•nimi skupinami. PredsedniŠtvo je izvršilo to nalogo dne 27. septembra t. I. 'Ustanovila se je sledeča sporazumna . kandidatna lista za industrijski odsek:
I. Člani: Hribar Dragotin, Lenarčič Josip, Gologranc Konrad, Pivec Rupert, Jelenc ing. Jože, Plut Martin. Namestniki: Naglas Viktor, Tomšič ing. Dušan, Vehovar Franjo, Glaser Julius, Šlajmer ing. Vladimir, Pavlin Ivan.
II. Člani: Avsenek Ivan, Remec ing. Vladimir, Rojina Anton, Pipuš dr. Radoslav, Rekar dr. Ernest. Namestniki: Šuklje ing. Milan, Kozina Peter, Dra-čar ing. Oskar (dva predlagana kan-ditata-namestnika nimata volilne pravice).
III. Člani: Bonač Fran, Skubec Ri-kard, Krejči Anton, Westen Avgust, Florjančič Ignacij. Namestniki: Pavlin dr. Ciril, Klinar ing. Anton, Goričar Alojz (dva predlagana kandidata-na-mestnika nimata volilne pravice).
Zopet se je pooblastilo PredsedniŠtvo Zveze industrijcev, da ugotovi skladnost sporazumne liste s predpisi volilnega reda, da izvede morda potrebne korekture in da izvrši vse formalnosti za pravilno opremo kandidatne liste. Izkazalo se je, da štirje izmed gospodov kandidatov-nameslnikov ni-
majo pasivne volilne pravice, zato so se morali v smislu sporazuma nadomestiti z drugimi kandidati. Gospodoma dr. R. Pipuš-u in ing. O. Dračar-ju se je bilo prepustilo, da se sporazumeta glede kandidature za člana ali za namestnika. Sporočila sta, da naj za člana kandidira g. dr. R. Pipuš. Namesto izpadlih kandidatov - namestnikov so se za kandidate določili gospodje: ing. Joško Kobi, ing. Franc Vagaja, Julij Sadnik in Avgust Žabkar.
Končno je predsedništvo določilo, da bodi nosilec liste g. Fran Bonač. Za predstavnika liste se je postavil g. Avgust Žabkar, za njegovega namestnika g. dr. Ciril Pavlin. Vsi kandidatje, izvzemši dveh gospodov, so že izjavili, da sprejmejo volitev po tej kandidatni listi, zato je v bistvu kandidatna lista za industrijski odsek določena.
Ker se vsled sporazuma za industrijski odsek vloži samo ena kandidatna lista, se glasovanje v smislu člena 19. volilnega reda (Uredbe) ne bo izvršilo, marveč bo volilni odbor proglasil vse kandidate te liste izvoljenim.
REBANJE LOTERIJE
ORUŠTVA TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI
nepreklicno 31. oktobra.
Sreika 10 dinarjev.
Dobitkov 885, od 80 do
100.000	dlnarjov. Poizkusilo mio, narollto takoj srolkol
Kako je postopati, ako se eksekvira v Italiji?
Ker se je interesiralo več naših naročnikov, kako jim je postopati, ako hočejo doseči izvršbo tukajšnje sodbe pred sodiščem v Italiji, smo se obrnili do Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kjer smo dobili sledeče pojasnilo:
Za območje prizivnega sodišča v Trstu je sicer še vedno v veljavi avstrijski izvršilni red iz leta 1806, vendar s to in sicer za nas bistveno in rta-lekosežno izpremembo, da je poglavje
o	izvršbah na temelju inozemskih izvršilnih naslovov (§§ 79—86) s kraljevskim dekretom z dne 22. aprila 1923, št. 893, ukinjeno in nadomeščeno 3 členi 941—950 italijanskega civilnega pravdnega reda iz leta 1865 v noveliranem besedilu.
Člen 941 ital. c. pr. pa zahteva za izvršljivost odločb inozemskih sodišč v Italiji posebno formalno delibacijsko postopanje, ki se uvede na tožbo zahtevajoče stranke. Stranka, ki želi, da se izvrši odločba inozemskega sodišča v Italiji, si mora v to svrho postaviti za zastopnika enega izmed italijanskih odvetnikov, da zanjo vloži tožbo na priznanje izvršljivosti pri prizivnem sodišču (Corte d’Apello), v čigar območju naj se inozemska sodna odločba izvrši in da jo zastopa v delibacijskem postopanju, ki se otvori na to tožbo.
Dopuščeno pa je zahtevajoči stranki tudi, da sama napravi prošnjo za priznanje izvršljivosti in jo pošlje pristojnemu italijanskemu apelacijskemu sodišču s posredovanjem naših diplomatskih predstavnikov. V tem primeru imenuje dotično apelacijsko sodišče uradoma stranki zastopnika, čigar naloga je, da zanjo vloži tožbo na podelitev izvršljivosti.
Ker je veljavnost tega člena razširjena — kakor rečeno — tudi na ob-
moSSjo apelacijakega aodišča v Trstu,
je poslej potreben opisani postopek tudi pri izvršbah razsodb in drugih odločb naših sodišč v Julijski Benečiji.
Na podstavi omenjenih določb je v zadnjem času vrnilo apelacijsko sodišče v Trstu nekaj naših prošenj za izvedbo izvršbe, ker niso bile napravljene tako, kakor gori omenjeno.
Stranke, ki bi hotele vlagati izvršilne predloge, ki se morajo izvršiti v območju apelacijskega sodišča v Trstu ali kjerkoli drugod v kraljevini Italiji, naj se zato v bodoče obrnejo na enega od italijanskih odvetnikov, da zanje vloži predpisano fožbo. Vlaganje prošenj s posredovanjem diplomatskih predstavnikov pa se strankam ne priporoča, ker bi postopanje bilo predolgotrajno in povečini bržkone tudi brezuspešno.
Tožbi na priznanje izvršljivosti se mora priložiti popolni odpravek sod-
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja na-šeg* društvenega prava.
(Nadaljevanja.)
Ali so sklepi društvenega zborovanja, ki ni bilo prijavljeno, veljavni? Raz staliSče, da je prireditev zborovanja svobodna in da se z opuščeno prijavo kršijo le policijski predpisi, je ugotoviti sledeče:
1. Prirejanje društvenega zborovanja brez prijave po § 15 je kaznivo; po § 16. d. z. kazniv je odbor od prireditelja.
2. Prirejanje društvenega zborovanja, ki .so ni prijavilo, mora oblastvo, ako zve zanj, prepovedati. Ako bi se vilic temu vršilo, ga mora po svojem bdposlaneu zaključiti in udeležnike, Iti se temu zoperstavljajo, z uporabo primernih prisilnih sredstev razgnati.
..Kazniv, je'sklicatelj, torej društveni odbor in udeležniki, ki so se vzlic te-urni, da jim je bila prepoved znana,
udeležili zborovanja. Ker je bilo zadržanje društva kaznivo, riskira po § 21. razpust ali vsaj utsavitev delovanja. Ako je oblastvo prepovedalo društveni shod, ki je naperjen zoper državno oblastvo ali zoper državne interese, se po členu 14. o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsi deležniki, ki se na poziv oblastva takoj ne razidejo, kaznujejo z zaporom najmanj enega leta, kolovodje in prigovarjalci, da se manifestacija ne razide, pa tudi še v denarju do 500 Din.
3.	Sklepi takega društvenega zborovanja, ki se ni prijavilo, so veljavni, ako se shod ni izrecno prepovedal. Če je bil pa prepovedan, a se je vzlic temu vršil, je bil nezakonit in so radi-tega vsi njegovi sklepi neveljavni.
Za druge društvene prireditve ali sestanke, tako n. pr. za seje odbora ali odsekov ali nadzornih organov (rač. preglednikov),^ za interne društvene zabave se državna uprava vob-če ne briga. Zato se posebne odboro-ve seje lahko skličejo kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli, ne da bi jih bilo prijaviti in nedopustno je, da se pojavi v njih proti volji odbora odposlanec oblastva.
be, opremljen s klavzulo pravomoč-nosti. To klavzulo naj sodišče, ki je izreklo sodbo, izda v lični in razločni obliki ter jo opremi z uradnim pečatom.
Pri tejv priliki opozarjamo na članek tržaškega odvetnika dr. Borisa Furlana »0 izvršljivosti jugoslovanskih razsodb v Italiji«, ki ga je objavil tržaški strokovni list »Pravni vestnik« v št. 3 iz leta 1926. V njem je opisan ves postopek.
Za naša sodišča pa so pri izvršitvah razsodb italijanskih sodišč — tudi onih iz območja tržaškega prizivnega sodišča — merodajni predpisi §§ 79 do 86 avstr, izvrš. reda iz leta 1896.
KANADSKI PRIDELEK IN ŽITNI TRGI.
Pisali smo že, da letošnji kanadski pridelek ne bo samo kvantitativno ogromen, temveč da bo tudi kvaliteta bistveno nad povprečnostjo. Okoli 75 odstotkov pridelka je označenih s kvalitetnimi številkami 1. do 4. Seveda je pa ta veliki pridelek povzročil kanadskemu pšeničnemu poolu tudi precejšnje sitnosti. Ni namreč gotovo, če bodo skladišča, elevatorji itd. zadostovali, in tudi financiranje pridelka bo morebiti zadelo na težkoče; pool mora namreč na nabavljeno žito dajati predujme, prodaja gre pa zelo počasi od rok, ker je Evropa kot glavni konsument v pričakovanju pocenitve pri nakupih zelo oprezna. Položaj za pool je tem težavnejši, ker je na ponudbo vedno več žita, ki ni v poolu. Špekulacija si skuša olajšati svoj položaj s prodajo starega blaga, kar se ji pa spričo dobrega pridelka v Evropi le težko posreči; zlasti šo, ker se glasijo pravkar priobčena poročila Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu soglasno ugodno. Po zadnjih poročilih je skupni pridelek visoko nad povprečnostjo zadnjih petih let. Največ previška ima pšenica; rži, ječmena in ovsa je pa nekaj manj. V številkah izraženo znaša pridelek v Kanadi 359’151 milijonov meterskih stotov,
kar j© napram lani &1 milijonov stotov
več in nasproti absolutnemu rekordu iz leta 1915 samo 27 milijonov stotov manj.
V	Evropi bodo pomembni zlasti zaključki letine v Rusiji. Položaj glede rži bo posebno od Rusije odvisen, saj je krila Rusija v preteklem letu skoraj 32 odstotkov svetovnega rženega pr.e-viška. Iz Poljske prihajajo sedaj boljša poročila, in beremo celo, da bo Poljska omilila izvozne omejitve, ki so jo skoraj popolnoma izključile s svetovnega trga, da prepreči doma morebitni padec cen, ki bi kmete hudo zadel. Tudi v Nemčiji so se razmere zboljšale, ponudbe so postale številnejše, pri čemer so pa pač merodajne tudi razmeroma visoke cene, ki pripeljejo več blaga na trg. Tudi francoski pridelek bo letos veliko večji kot lani; lani je dal
6,300.000	met. stotov, letos jih bo dal
8,950.000.	Še celo mala Avstrija bo veliko pridelala: 2,840.000 meterskih sto-
Tudi sklepi odbora in občnega zbora niso podrejeni nikaki oblastni cenzuri. Če jih oblastvo izrecno ne zahteva, jih ni treba predlagati. Tudi ne obstoji korektiv zoper po zakonu za-branjene sklepe v tem, da jih oblastvo, kakor n. pr. podobne sklepe občinskega odbora ukine, torej prepove njih izvršitev, ampak v tem, da oblastvo radi njih, nekvarno kaznivosti odgovornih činiteljev, društvo razpusti ali pa mu delovanje ukine. Uredba ministrskega sveta z dne 25. maja 1919, — U. list kos 98—1919, določa sicer tako sistiranje, a praksa je do-sedaj še ni izvajala, marveč se arz določb društvenega zakona.
Sklepi ali razglasi, ki so po društvenem zakonu zabranjem, so sledeči.
1	Če nasprotujejo kazenskemu zakonu, n. pr. sklep, da se ustanovi igralnica za hazardne igre, ali salon, ki služi sovodetvu, ali anarhistični časopis, ali da se organizira oboroženi napad na nasprotne struje osebe in podjetja.
2. Če se prekrši ali prekorači statu-tarično področje.
3. Če postanejo državnim interesom nevarni, s tem, da si po vsebini ali ob-
liki laste (prisvoje) kako avtoriteto v katerikoli panogi zakonodaje ali izvršilne oblasti, n. pr. vodstvo volitev ali nadzorstvo nad uradniki ali odobritev lovskozakupnih pogodb itd., ali da onemogočajo kakršnekoli upravne ukrepe kakor tudi izvrševanje zakonov, n. pr. sklep društva prevoznikov, da ne bodo vozili na desno, ali sklep društva hišnih posestnikov, da ne bodo pustili najemnikov v nakazana stanovanja.
4.	Če vsebujejo manifestacijo zoper državno oblastvo ali zoper državne interese, n. pr. resolucije zoper »navijanje« davkov po finančnih oblastvih, ali resolucijo, da naj stopijo uradniki
v pasivno resistenco.
, 1	(Dalje	prih.)
m
tov pšenice (lani 2,570.000) in 4,980.000 meterskih stotov rži (4,750.000). Kakor rečeno, letos bo žita dovolj.
* * *
Po ugotovitvi Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu so pridelali letos v 20 evropskih državah, v Severni Ameriki, v štirih azijskih deželah in v treh afriških skupaj 672 milijonov meterskih stotov pšenice, lani pa v istih deželah 037 milijonov stotov. Plus znaša torej 85 milijonov stotov. Rži je pa letos 27 milijonov stotov več. Spričo tega rekordnega pridelka je umljivo, da morajo ameriški pšenični pooM v interesu podpiranja svetovnotržnih cen letos več žrtvovati kot druga leta. Zato nameravajo napraviti tudi ekspozituro v Londonu, da s tem neposredno vplivajo na evropski trg. Vidne zaloge v Ameriki naraščajo, 1. septembra jih je bilo za 16 milijonov bu-šelov več kot lani. Tudi argentinski pridelek bo velik, zlasti še, ker bo posejani svet letos večji.
*	* *
Prav zadnja poročila pravijo: Dovažanju žita s polja v skladišča vreme v Evropi ni prav nič ugodno, v Ameriki gre pa vse v normalnem tiru naprej. Kanadski dvigi na trg so bili v zadnjem času precej omejeni, kar je na žitne trge takoj vplivalo in so bili brž bolj prijazni. A to ne bo trajalo dolgo. Kajti zmanjšani dovozi niso imeli vzroka v špekula-cijskih motivih, temveč v neugodnem vremenu. Brž ko se je vreme zboljšalo, so dovozi obilnejši in trgi prenapolnjeni. Izglede ameriških poolov, da držijo cene, ne presojajo ugodno. Tudi ne bo dosti zaleglo prizadevanje ameriške haus-sestranke, da kaže na morebitni manjši avstralski pridelek; kajti vsak ve, da argentinski pridelek izborno kaže in da bo prav lahko nadomestil kakšen morebitni avstralski primanjkljaj.
*	*	*
KOOPERACIJA PRAŠKE IN DUNAJSKE BORZE.
Praško borzno predsedstvo je pisalo dunajski borzni zbornici in je izjavilo, da	bi	bilo	v	interesu	obeh	borz,	če	bi
izdali	enake	določbe	za	dopustitev	na
boam Obiskovalci borze, ki jih na Dunaju zavrnejo, naj se tudi na praško borzo ne pripustijo, in obratno. Blagajniški odbor dunajske borzne zbornice se je pečal s praškim predlogom in se je izrekel zanj, ker je to tudi v interesu dunajskega trga.
*	*	*
ZAD0L2ENJE RUSIJE V NEMČIJI.
>Daily Telegraiph« je spet enkrat načel vprašanje kreditne potrebe Rusije, ki je sedaj večja kot kdaj poprej; list P'avi, da je od evropskih držav Nemčija 6(iina, ki je pripravljena dajati Rusiji velike in dolgoročne kredite. Nemške banke in nemški industrijalci so upali, da bodo zainteresirali za rusko trgovino uamosto prejšnjih angleških, ameriške banke in druge tvrdke. V tej zvezi se omenja, da se je izvršilo v začetku septembra med Dillon Read v New Yorku in med nemškimi bankami v.prilog nemški industriji posojilo 30 milijonov dolarjev in da je nato v sredi septembra skupina Oton Wolff sklenila novo in važ-aopogodbo, ki vsebuje tudi dobavo veli-' kih kreditov za sovjetsko Rusijo. Diplomatski poročevalec omenjenega lista izjavlja, da znaša od Otona Wolffa za petrolejsko industrijo v Baku dovoljeni kredit samo za cevi 22 milijonov mark. Popolna naprava s potrebnimi štacijami, »osalkami in drugimi aparati in stroji bo pa stala najmanj 100 milijonov mark. Dopisnik sestavi nato svote, ki jih dolguje Rusija Nemčiji, in naračuni 800 milijonov mark. Na drugem mestu smo omenili, da je Trockij rekel Stalinu, da diži samo Nemčija Rusijo pokonci- če ii še- ta odpove kredit, mora nap^edaU Rusija baiikerot.
*	* *
ttbO-OOO BREZPOSELNIH V ITALIJI.
»Agence Fournir« v Parizu poroča, da je število brezposelnih v Italiji naraslo na 600.000, Gospodarska kriza tare najbolj železno industrijo, ki je morala v zadnjih tednih odpustiti veliko delavcev. Tudi avtomobilna industrija na zastoju prodaje zelo trpi. Znana tu-
rinska avtomobilna tovarna Fiat, ki zaposluje v normalnih časih 15:000 do
20.000	delavcev, je-morala znižati njih levilo na 8000.	3
HRVATSKI GOZDI.
Zagrebška direkcija šum je razpisala natečaj za eksploatacijo gozdov; gre za
52.000 kubičnih metrov hrastovega in za
1.145.000 kubičnih metrov bukovega lesa. Natečaja so se udeležila vsa velika podjetja lesne kupčije. Vzklicna cena je bila določena s 25,300.000 dinarji. Najvišjo ponudbo je stavila družba Našice in sicer 51,600.000 dinarjev, torej dvakratno »vzklicno ceno.
*	* *
DELNIŠKE DRUŽBE V ITALIJI.
Fašistična bančna zveza objavlja statistične podatke o glavničnem gibanju delniških družb v Italiji v mesecu septembru. V tem mesecu je bilo investiranih v novo ustanovljene delniške družbe 350 milijonov lir (162 družb), glavnico že obstoječih družb so pa zvišali za 244 milijonov lir. Vrednost glavnice, izostale vsled likvidacij in obratnih omejitev, je pa znašala 108 milijonov lir, in je poročilo z zaključkom zelo zadovoljno.
*	* *
NEMŠKE DRŽAVNE FINANCE.
Za mesece april—avgust je izkazan v rednem nemškem proračunu prebitek 227.6 milijonov mark, tako da so mogli dodatno potrebo izrednega proračuna v znesku 159 milijonov mark z lahkoto kriti. Ostalo potrebo izrednega proračuna v znesku 102 in pol milijona mark so skoraj popolnoma krili iz skupičkov 5-odstotnega posojila. V blagajni je ostale na koncu avgusta še 366.4 milijonov mark. Državni finančni minister svari pred precenjevanjem sedanjega ugodnega položaja državnih financ.
*	* *
POLJSKO POSOJILO.
Poljski finančni minister ‘Czechowicz in zastopniki ameriškega bančnega konzorcija so podpisali pogodbo o poljskem posojilu v znesku 70 milijonov dolarjev. 62 milijonov posojila je v dolarjih, dva milijona v funtih. V New Yorku bodo prevzeli 45 milijonov banke Bankers Trust, Blair and Co, Guaranty Trust in First National Bank; 17 milijonov dolarjev bo podpisanih v Švici, Švedski in Holandski, dva milijona v Londonu. Poljska vlada je določila emisijski tečaj 92%, obrestovan je 7%. Posojilo sme Poljska vrniti v desetih letih.
*	* *
RUSKI IN JAPONSKI PETROLEJ.
Na otoku Sahaldnu v Aziji je izredno veliko petroleja, celo jezero petroleja je tam. Severni del Sahalina je ruski, južni japonski, od leta 1905 naprej. A tudi v severnem delu izkoriščajo Japonci petrolejske vrelce; imajo posebno koncesijsko družbo, ki dela z velikim uspehom. Ti uspehi so dali pobudo Rusom, in so ustanovili sedaj sahalinski petrolejski trust. Ta trust bo preiskal in eventualno izkoriščal ono ozemlje, ki meji na japonsko koncesijo. Ker je pa vse sahalinsko petrolejsko ozemlje razdeljeno kot so oddelki na šahovski deski, se je bati, da bodo ruski deli oškodovani po japonskem izkoriščanju, ki gre do skrajnosti. Rusi so začeli šele v prav zadnjem času uvidevati, kakšni ogromni zakladi so nakopičeni v njih zemlji. Ameriški izvedenci pravijo, da je Sibirija brez dvoma na rudah itd. najbogatejša zemlja sveta.
Zastopstva, posodile io poplmi.
Zastopnika za razpečavanje blaga iz lodna za vso Jugoslavijo išče neka ita-lijanaka tvrdka. Interesenti^ ki se za to zastopstvo zanimajo, naj blagovolijo do 18. oktobra 1927 javiti svoj naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Patent za izdelovanje svilene tkanine
in to »maschensicheres Seidengewebe«, ki služi za izdelovanje svilenih nogavic, svilenega perila i. dr., želi oddati v zakup izumitelj iz Švice. Izum je že patentiran v Švici, Franciji in Angliji, ter se v teh državah tudi že izkorišča, medtem ko je patentiran že skoro v vseh evropskih državah, v Zedinjenih državah Amerike ter v Kanadi. Patent se nudi na prodaj ali v zakup. Interesenti naj se obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, kjer dobijo točnejše informacije.
Iz naših organizacij.
TRGOVSKA SAMOPOMOČ ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dne 29. septembra je umrl prvi član trgovske Samopomoči, trgovski pomočnik g. R. Lajnšic, ter se je kljub šele partedenskemu članstvu izplačala njegovi vdovi precej izdatna posmrtnina. I/. tega sledi, kako velike važnosti je taka organizacija zlasti za manj premožne trgovce in nameščence, da skrbe za slučaj svoje nepredvidene smrti za zdravniška in pogrebna sredstva, ki so navadno zelo visoka. Ker ima plačevati vsak Član Samopomoči samo ob smrti kakega člana prispevek Din 25’—, je to sigurno najcenejše zavarovanje v razmerju s podporo, katero dobe svojci po njegovi smrti. Gremij apelira tudi na premožnejše pridobitne sloje, da pristopijo k tej dobrodelni organizaciji, da povečajo s tem število članstva in višino podpor. Opozarja se, da se po pravilih sprejemajo nad 45 let stari člani samo do 31. oktobra t. 1.
Trgovski gremij, Maribor.
Ljubljanska borza.
Tečaj 14. oktobra 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Berlin 1 M		13-525	13-555
Curih 100 fr		1094-—	1097-—
Dunaj 1 Šiling		8'-	8-03
London 1 funt 		276-30	277-10
Pariz 100 fr		222-50	224-50
Praga 100 kron		168-—	168-80
Trgovina.
Bombaž. Surovi bombaž se je napram začetku leta 1927 podražil za ca 2.5%. To je pa le deloma posledica poplave v Misisipijevem ozemlju, temveč je zelo tudi posledica spremenjene mode, ki ima v nasprotju z lanskim letom spet rajši volno kot svilo. Dvigu cen primerno zvišanje pri bombaževem blagu bi zneslo ca 40%, ker bi pa tovarnarji po tej ceni ne mogli prodajati, mešajo stari in novi surovi bombaž, iz česar izhaja 25 do 35-odstotno zvišanje. Pri volčji volni se je uveljavil dvig cen od 10 do 15 odstotkov, povzročen po nekoliko slabši strižbi v Avstraliji. Za bližnji čas pričakujejo, da bodo bombaževe cene ostale stabilne, do-čim pričakujejo pri volčji volni padec v cenah. Moda zahteva v zadnjem času mehko blago, in v kolikor barva ni modra ali črna, svetle oteujave.
Industrija.
Browm - Bolveri na Poljskem. Poljska podružnica švicarskega električnega velepodjetja Brown-Boveri je dobila od poljske vlade dovoljenje za zgradbo elektrarne v Poljski Gornji Šleziji. Ta elektrarna bo ena največjih na Poljskem, napravila bo do 60.000 Volt. Tok hočejo napeljati v vse kraje poljske države, največja odjemalka bo tovarna dušika Chor-zow. Financiranje v znesku 12 milijonov švicarskih frankov prevzame švicarski konzorcij.
Češkoslovaška gumijeva industrija. —
Prodaja gumijevega blaga je bila v zadnjem času na domačih češkoslovaških trgih prav zadovoljiva in je bilo naročil dosti. A izvoz je še zmeraj omejen, zlasti v Jugoslavijo, in sicer zaradi hude italijanske in ogrske konkurence. Samo gumijeve mreže in tkano gumijevo blago gre v velikih množinah v vrsto prekomorskih držav.
Češki in poljski emajl na Balkanu. — Cehi in Poljaki so se glede prodaje emajla na balkanskih trgih sporazumeli; zastopniki poljskih tovarn in češkoslovaške konkurence so se dogovorili o tem na konferenci v Varšavi. Poljaki imajo sedaj novo zvezo emajla, ki izdeluje lito omajlno blago, dočim pripadajo druga poljska emajlna podjetja evropski tovrstni zvezi. Domače cene so pustili nespremenjene.
a
Denarstvo.
Emisije v U. S. A. v tretjem četrtletju.
Mislimo na inozemske emisije. V podpis predloženih je bilo teh emisij v tretjem četrtletju za 269,256.000 dolarjev. To je najnižja številka po prvem četrtletju 1926. V juliju so znašale emisije 67 milijonov 21.000 dolarjev (v lanskem juliju 120,875.000 dolarjev), v avgustu 104 milijonov 646.000 (66,340.000), v septem-
bru 97,990.000 (107,075.000). Največ emisij v tretjem četrtletju je prišlo na Nemčijo, za 87, 685.000 dolarjev. V prvem in drugem četrtletju je prišla na Nemčijo le po ena emisija.
Avstrijsko posojilo dovoljeno. Odbor držav, ki jamčijo za avstrijsko posojilo pri Zvezi Narodov, je sprejel predlog avstrijske vlade, da se to posojilo dovoli. Gre za 725 milijonov šilingov. Člani kontrolnega odbora so izrecno zahtevali, da se novo posojilo ne sme porabiti za kritje kakšnega deficita v avstrijskem dižavnem gospodarstvu, temveč izključno le za investicije; tu mislijo na elektrifikacijo zveznih železnic, na gradbo cest, na izpopolnjenje brzojavnega in telefonskega omrežja.
Poljska eksportna banka. V poljskih finančnih krogih so zasnovali načrt ustanovitve Specialnega bančnega zavoda za eksportne namene z glavnico najmanj sto milijonov zlatov. Naloga banke bo financiranje eksporta v bližnji in daljni vzhod. Sledeče zveze so zraven: eksportna zveza za industrijo, eksportna zveza za poljedelske stroje, lesna industrija, kemična industrija in nekatera druga podjetja.
RAZNO.
Oblastni urad za posredovanje nameščenja privatnim nameščencem, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8, ima v evidenci sledeče brezposelne: 15 trgovskih pomočnikov in prodajalk špecerijske stroke, 12 mešane, 8 manu-fakturne, 4 modne, 1 papirne, 8 želez-ninarske stroke, 3 izložbene aranžerje,
11	skladiščnikov, 7 blagajničark, 5 trgovskih potnikov raznih strok, 4 praktikante, 16 knjigovodij pomožnih in bi-lancistov, 11 korespondentov v raznih jezikih, 6 stenografinj za slovenski in nemški jezik, 12 kontoristinj in pisarniških uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 žagovodjo, 2 spirituozna manipulanta, 3 gozdarske uradnike, 2 rudarska uradnika, 2 rudarska jamomerca, 1 tehničnega uradnika za proizvajanje kemičnih kislin, 1 brodograditeljskega tehničnega uradnika. — Službe dobe: 1 pisarniški uradnik, strojepisec s perfektnim znanjem madjarskega jezika,
1	trgovska poslovodkinja, prodajalka špecerijske stroke, prvovrstna moč.
Dunajski velesejm. Letošnji dunajski jesenski velesejem je zelo ugodno potekel, kar je izraženo tako v večjem številu razstavnikov kot v kupčijskih zaključkih. število razstavnikov je bilo letos za 5 odstotkov večje kot lani; od teh je bilo celih 17% inozemskih, kar pomeni glede inozemske sejmske udeležbe rekord. Število inozemskih posetnikov sejma je znašalo 25.000. V primeri s pomladanskim sejmom se je število posetnikov iz posameznih evropskih držav dvignilo od 20 do 80%. Zaključki kupčije so bili prtfv dobri, zlasti v luksuznem blagu.
Češkoslovaške zadružne žganjarne. —
Organizacije producentov krompirja v Češkoslovaški se zelo zanimajo za racionalizacijo podeželskih poljedelskih žga-njarn. Rekonstrukcija se je in se bo izvršila v oddelkih, po posebnem načrtu. Akcijo vodi zveza zadružne industrije v Pragi, ob sodelovanju odličnih strokovnjakov. Dajatve bodo domačim tovarnam enakomerno razdelili. Leta 1926 so izvedli reorganizacijo v ca 50 obratih, letos v ca 70.
Produkcija nafte v okraju Baku. V
okraju Baku dela družba Asneft. Produkcija nafte te družbe v preteklem letu je znašala 7,680.000 ton, rafinerije so predelale nad 4 milijone ton. Nad 180.000 ton nafte so predelali v plin. Surovih produktov nafte so izvozili v preteklem letu ca 1,500.000 ton; največ jih je kupila Anglija, 30 odstotkov, nato Italija 25 odstotkov in Francija 14 odstotkov, skupaj te tri 69 odstotkov. V bodoče bodo eks-portirali nafto tudi v Ameriko.
Ogrski pridelek. Prav zadnje cenitve ogrskega pridelka so takole oblikovane: Pšenica 5Š3.63 milijonov meterskih stotov (lani 18.83), rž 5.78 (7.62), ječmen 5.07 (4.93), oves 3.15 (3.47), koruza 16.60 (20.02), krompir 18.07 (18.32) sladkorna pesa 12.84 (13.67). Zadnja cenitev je rekla, da bo pšenice 194.000 met. stotov več kot lani, koruze 369X100, krompirja
379.000,	sladkorne pese 804.000 Pridelek pšenice odgovarja pričakovanju, zlasti glede kvalitete.
Drobne resti. Nizozemska banka je zvišala menično obrestno mero od 3 in pol na 4 in pol odstotkov. — Na novo se bddo pričela pogajanja o kooperaciji avstrijske in nemške industrije. — Šved-sko-ameriški vžigalični trust je raztegnil svoje delovanje tudi že na Ogrsko. V zadnjih dneh je pokupil vse delnice velike budimpeške vžigalične tovarne. — Ogrski mlini bodo svoj obrat reducirali; na trgu moke je nastopila velika stagnacija, mlini razpolagajo z velikimi zalogami, ki jih ne morejo prodati, ker je zastala tudi eksportna trgovina. — Ogrski tovarnarji sladkorja so znižali ceno kristalnega sladkorja od 114 na 100 pengo za metrski stot, ceno sladkorja v kockah pa od 124‘50 na 118 50 pengo. Znižanje detajlnih cen bo sledilo v kratkem. — Izvršil se je pristop Francije k mednarodnemu dogovoru umetne svile; o produkcijskem kontingentu se še niso domenili, dogovor se tiče samo ureditve eksporta na francoske predvojne trge in pa določitve cen. — Prve cenitve turškega tobačnega pridelka so bile pretirane, govorile so o 40 do 45 milijonov oka. Sedanje cenitve so šle dol na 20 do 22 milijonov, lani so pridelali 18 milijonov oka. 1 oka = 1.28 kg. — V Berlinu so ustanovili >Deruj«, nemškorusko filmsko družbo z glavnico 200.000 mark. Po-
membna je ta ustanovitev zato, ker je zastopana Rusija v njej po Zohrerju, voditelju kinotehniškega odseka ruskega trgovskega zastopstva v Berlinu. — Ogrska vlada se je spet pričela pečati z vprašanjem valorizacije predvojnih hranilnih vlog. Posledica je ta, da se je pričela na borzi živahna kupčija s hranilnimi knjižicami, glasečimi se na stare krone. Špekulacija ponuja za 100 mirovnih kron 1 pengo. — Britanskoogrska banka je nakupila večino delnic ogrske Lesne banke in je ta dobro uspevajoči zavod priključila svojemu koncernu. — Velike rumunslce lesne tvrdke so ustanovile v Bukarešti Lesno banko, koje namen je zadovoljitev kreditnih potreb podjetij lesne industrije. Pri ustanovitvi je bila vplačana delniška glavnica 15 milijonov lejev, 30.000 kosov delnic v nominalnu pe 500 lejev.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave olja za osovine in dinamo-olja. — Komanda Pomorskog Arsenala v Tivtu 'sprejema do 1. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega orodja itd. — Vršile se bodo naslednje ofcrtalne licitacije: Dne 25. oktobra t. 1.
pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 16.600 kg svinjske masti; dne 2. novembra t. 1. pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 5000 parov čevljev za mornarico ter pri Barutani (smodnišnici) v Kamniku glede dobave elektromotorja s pripadajočimi deli; dne 3. novembra t. 1. pri direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave železnega in jeklenega materijala (vijakov, matic, pločevine, jekla itd.) za avtogaražo. (Pogoji se dobe pri ekonomskem odelenju te direkcije za ceno 40 Din) ter pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega materijala za električno centralo na postaji Subotica.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
Mednarodni trg hmelja. Pod vtisom dobrega pridelka skoraj vseh evropskih produkcijskih okrajev in zlasti v Nemčiji je bila tendenca za češki žatski hmelj v septembru slaba. Na koncu preteklega tedna je pa nastopil nenaden preobrat in s ; mogle cene popraviti septembersko izgubo. Izredno živahna nakupovalnost
traja še naprej in mislijo, da se bodo cene še zvišale. Vzrokov tega hipnega preokreta je več. V prvi vrsti omenimo angleški in ameriški pridelek, ki sta oba veliko pod cenitvijo; angleški pridelek bo znašal najbrž 200.000 stotov. Cenitve za ameriški pridelek so morali v sredi septembra znižati za 15.000 bal ali za
30.000	stotov, že samo to pomeni manjši pridelek 40.000 do 60.000 stotov napram prvotnim cenitvam za leto 1927 oziroma primanjkljaj 100.000 do 1:30.000 ton proti lanskemu letu. Čeprav gre v obeh teh slučajih za hmelj slabše kakovosti, je bil vpliv na kontinentalne trge neizogiben, ker se mora del primanjkljaja kriti s kvalitetnim hmeljem. Anglija nastopa po večletnem premoru prvič zopet kot resna nakupovalka kontinentalnega hmelja, čeprav zaenkrat samo za cenene vrste. Drugi moment je brezhibni sprejem nemškega pridelka v konsum, ki je slednjič nemške konsumente prisilil, da so začeli kupovati v žatskem ozemlju. Nakupi so postali tako živahni, da je menda 80 odstotkov žatskega pridelka že razprodanih. Kotovo je, da se bodo poznale posledice te živahne kupčijo tudi pri nas. Na mednarodnih trgih ‘je povpraševanje po blagu vsak dan večje in je torej mnenje, da se bodo cene še zelo dvignile, prav upravičeno.
Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan-skl Journall, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne itrnce, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje
R. JANEŽIČ, Ljubljana
FlorljaunsKa ulica št. 14
knjigoveznica. Industrija šolskih zvezkov J n trgovskih knjig.
Ha veliko i
Na malo I
A
\HO C*
T®
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifineiši in najokusnejši namizni kis iz pristnega
vina.
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in higiienicno najmoder-neje urejena kšsarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Ounajska cesta la, II. nadstr.
Na
veliko
Galanterija
Na
veliko
Trikotaža za dame in gospode. Volna Za pletenje
v vseh barvah. Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. Kompletne potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. - Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinčku, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7 ob vodi.
Cone nizke.
Postrežba točna.
Izdelovanje oljnatih barv, limeta, lakov in steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih In rudninskih barv. — Potrebščine za slikarje, pleskarje, ličarje in druge, vse v te stroke spadajoče.
Se priporočam
Ivan Jančar
TRGOVINA
MIKLOŠIČEVA C. 4
SKLADIŠČE
VIDOVDANSKA 14.
MIRTNE vence in šopke za poroke najnovejših oblik, božične prtičke (rutice), umetne cvetlice •n peresa, nagrobne v e n c e J. t. d. nudi po
konkur.nlnlh cenah
Cvetličarna Podčetrtek
Lastnik:
RADO PREGRAD.
Specijalijeta: Mirtni venci in šopki.
VELETRGOVINA kolonijaine in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJ UBLJANA
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudnimke vode.
Tožna in soiidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
I
v'."«
k v Ljubljani] ;§
naznanja, da je začela 10. oktobra 1927 poslovati njena
podružnica v Kranju
poleg hotela „Stara pošta",
ki izvršuje vse vrste bančnih poslov najkulantneje.
P. n. trgovcem društvom in organizacijam!
KOLEDARJE
za leto 1928
izvršuje v vieh oblikah
tiskarna „MERKUR“ v Ljubljani
Gregorčičeva ul. 23 Lastna knjigoveznica! Naročila sprejema in izvršuje koledarje te . • • sedaj - - -
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ustanovljena leta 1889. Teleion Št. 2016.
(ORADSKA ŠTEDIONIGA)
Poštni ček 10.933. Ustanovljen« 18W.
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Sprejema vloga na hranilne knjižice kakor tudi na tek, račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanim Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
lamstvo za vse vlooe in obresti, tudi tekočega računa, Je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči lanje poleg lastnega	prcm®*®n^a
’	-o**	V«	"O'	-.Cio	p,l	.,«1	.od,.C	n.dolelnlh,
Nail rojaki v Ameriki nalagajo »voje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Ureja ANTON PODGORŠEK. - Za Trgovsko
'-Industrijsko d. d. -MF.RKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.;