144
Naši dopisi.
Prem 28. aprila. (Javna zahvala. Častne diplome.) Tukajšnja šola in šolska občina ima v svoji kroniki zopet tri milo-blage dobrotnike iz nova hvaležnim spominom zabilježene,   Ti-le so:
a) Dne 3. t. m. brezplačno podari vrli bivši deželni potovalni učitelj kmetijstva, gosp. Ernest Kramer, petero raznih knjig kmetijskega zapopadka, vsega skupaj 8 odtisov.
b) Dne 9. t. m. prejelo se je na prošnjo tukajšnjega šolskega vodstva iz dne 16. januarija t. 1. navedeno do visokega c. kr. deželnega predsedništva za količke ple-tarskih vrb iz c. kr. državne osrednje drevesnice „pod Rožnikom"  po  slavnem c. kr. deželnem gozdnem nad-
zorništvu potjo c. k. okrajnega glavarstva postojnskega 11.200 vrbovih sadik, katere so se med domače in oko-lične napredne posestnike za nasad razdelile.
c) Dne 16. t. m. prejelo se je na tukajšnjo prošnja iz dne 26. februarija t. 1. za šolsko bukvarnico 18 raznih knjig kmetijskega zapopadka (vsega skupaj 22 odtisov), katere je tukajšnji šoli glavni odbor si. c. kr. kmetijske družbe kranjske v svoji seji dne 8. t. m. brezplačno bil nakloniti izvolil.
Vsem tem trem preblagim dobrotnikom tukajšnje šolske občine izrekam s tem v svojem in krajnega šolskega sveta imenu javno preiskreno-srčno zahvalo. Bog plačaj milijonkratno njihova velikodušna in blaga dejanja!
Dne 14. t. m. ali na velikonočni ponedeljek popo-ludne bil je za tukajšnji kraj jako pomenljiv in vesel moment; razdelile bile so se namreč ta dan javno in kolikor je bilo mogoče, tudi slovesno častne diplome, s kakoršnimi bila je si. c. k. kmetijska družba kranjska v svojem občnem zboru dne 30. januarija t. 1. 13 tukajšnjih in okoličnih naprednjakov v kmetijstvu odlikati izvolila. Ta slovesni moment, katerega bil je se svoja navzočnostjo tudi blagorodni gosp. Juraj Štrucelj, c. k. okrajni sodnik ilirsko-bistriški, poslaviti blagovolil, vršil se je pri „Klobučarji" v Bitinjah.
Primerni ogovor napravil je dopisnik tega poročila. Potem prečitala se je častna diploma vsakega odliko-vanca posebej očitno in na glas, ter se mu je čestitaje izročila. Po izvršeni razdelitvi častnih diplom napravi pa odlikani župnik tukajšnji, visokoč. gosp. Ant. Žgur daljši spodbudni govor, v Katerem poudarja važnost in imenitnost kmetskega stanu za celo družbo človeško, kakor tudi potrebo splošnega napredka v tem stanu. Spominja se v njem našega presvitiega in premilostlji-vega cesarja Franca Josipa L, kateri vse stanove svoje mnogobrojne državne družine s pravo očetovsko ljubeznijo objema ter z modrimi postavami za napredek in zboljšanje njihovega gmotnega blagostanja neutrudljivo skrbi in se prizadeva, vsa svoja ljudstva v polnem pomenu besede resnično osrečiti. Omenja dalje tudi njegovih vsakdanjih brezpreslednih denarnih podpor in darov iz privatne svoje šatulje revnim občinam, cerkvam , šolam in posameznim ponesrečencem kakor tudi celim krajem itd., česar vsega se nikakor vredno našteti ne more, na kar vsi zbrani navdušeno presvitlemu in premilostljivemu cesarju našemu trikratni gromoviti „slava" zakličejo.
V daljnem govoru svojem omenja tudi tukajšnjemu kraju največjega dobrotnika, bivšega g. župnika Petra Aleša, kateri je v te kraje prav za prav prvi sadje- in trtorejo vpeljal, ter je naše prednamce z besedo in dejanskim izgledom pri vsaki priliki za te dve koristni stroki kmetijstva vnemal in navduševal. Vspeh njegovega truda in prizadevanja donesel je uže temu kraju tisoče in tisoče gotovih novcev ter jih še vedno in to slednje leto več ali manj donaša. Ta blago-mili dobrotnik tukajšnjega kraja pa za svoja koristna dejanja upno v boljšem svetu zasluženo plačilo vživa. Blag mu spomin in nebeški mir njegovemu prahu! Celi govor ta obsegal je še mnogo prav spodbudnega in poučljivega; za kar vse navajati bilo bi v navadnem dopisu premalo prostora; a vsem nazočim bode pa gotovo vedno v blagem spominu ostal, jih bode pri slednji priliki za pravi napredek v kmetijstvu vnemal in spodbujal ter upno tudi brez koristnega sadu ostal ne bode.
Odlikovani bili so sledeči gospodje: Iv. Valenčič, posestnik v Kilovčah hiš. št. 1 za izgledno kmetovanje, živino-in sadjerejo; Alojzij Domicelj, trgovec, posestnik in c. k. poštar v Zagorji, za umno poljedelstvo, sadje- in živinorejo, posebno pa za napravo vinograda z burgundskim trtjem nasajenim; Josip Potepan, od-
145
lični župan jablanske občine na Dolenjem Zemonu, za iz-gleduo sadjerejo in čebelarstvo. Za izgledno gospodarstvo pa: Andrej Frank, posestnik in župan na Premu hiš št. 16; Ivan Basa, posestnik in obrtnik v Bitinjah hiš. štev. 9; Anton Spilar, posestnik na Turnu pri Premu hiš. št. 1; Pavel Renko, posestnik in obrtnik v Navdanjemselu (Rekadolu; in za posebno marljivost v sadjereji pa sledeči: visokoč. g. Anton Žgur, župnik na Premu ; Ivan Renko hiš. št. 81 in Josip D e k 1 e v a hiš. št. 21, oba posestnika na Premu; Fr. Tomaž ič, posestnik in župan na Janeževem Brdu hiš. štev. 13; Josip Matko, posestnik v Bitinjah hiš. št. 17 in Josip Mihačič mlajši, posestnik v Celjah. Po dokončanem tem slovesnem momentu odposlal bil se je v imenu od-likovancev c. k. kmetijski družbi kranjski zahvalni telegram.
Dne 1. t. m. smo letos tukaj pričeto pomlad prvikrat veselo kukavico oznanovati čuli. Dne 20. t. m. ali na belo nedeljo , kmalu popoludne pričel je sv. Elija svojo samokolnico prav močno ropotaje po ozračji voziti in šajtrgati; to bil je letos tukaj prvi bolj rogomentni pričetek letošnjemu gromu , blisku in tresku, kateri je pa prec drugi dan v taki meri nastopil, kakor se to navadno le poleti med pasjimi dnevi goditi more. Od tega dne naprej posipala je sodra, deloma tudi toča danes tu jutri tam kraje tukajšnje okolice tako, da, ko bi se bilo vse ob enem zgodilo , bila bi cela okolica kakor se snegom opadena videti. Res za časa so pričeli letos elementi s temi neljubimi ledenimi „konfeti" ubogo ljudstvo strašiti. Bog obvaruj nas pred točo, ker uže tako skoraj več dihati moč ni!
Štirinajstdnevno deževje napravilo je po teh krajih prav veliko škode na sadnem cvetji, ker je to vreme posebno godilo škodljivim mrčesom „cvetni zavijavki" in pa „cvetarju ubadarju". Posebno prve je brezbroja na jabolčnem drevji. Če mili Bog posebnega čudeža ne naredi, smo zopet ob uže tako hrepeneče in težko pričakovano dobro sadno letino.
Pretekli teden v sredo (23. t. m.) utonil je v Ilirski Bistrici 6—7 let star fantičem po domače Drmuljev. Pač stariši nikdar ne morejo zadosta na svoje otroke paziti. Huda je, ako kdo tako neutegoma telesno umre, a še hujša je pa moralična smrt, kakoršni le premnogo naše nježne mladine po neskrbnosti roditeljev na paši in pri drugih prilikah zapade ob času, ko bi se jej imele rožice prave sreče še le razcvetati. Stariši mili slovenski, imejte podnevi in ponoči, doma in drugod vedno največo skrb za vam in od Boga izročene otroke, katere bode enkrat zopet iz vaših rok ostro tirjal in zahteval!                                                      ^M. Rant.
Iz kamniškega okraja 27. aprila. — Čital sem v „Slov. Narodu" od 18. aprila št. 89. v dopisu iz Metlike željo občinskih zastopnikov sodnijskega okraja metliškega, ki večinoma nemški uraduje. O, kako zaželeno pričakujemo tudi v našem sodnijskem okraji tega vspeha, da bi nam že sodnije enkrat čisto slovensko uradovale, zdaj uradujejov nekako zmes, kakor bi luliko med pšenico mešal, čital sem pred kratkem slovensko vlogo, izdelano od g. dr. P., katera se je rešila pri 1. in 2. obravnavi slovensko, pri 3. obravnavi pa nemško. — Ko bi nam prišel enkrat pravosodni minister tudi pri sod-nijah na pomoč, kakor nam je prišel g. deželni predsednik pri politični gosposki, kjer se uraduje zdaj vse slovenski. — O šolskih zadevah bi hotel jaz le toliko spregovoriti, da naj bi vsaka šola bila primorana, si napraviti šolski vrt najmanj od 300 do 400 sežnjev prostora, da bi se mladina tudi v sadjereji podučevala, ker je še zdaj po nekaterih krajih zelo zanemarjena sadje-reja. Ko bi enkrat pisale vse uradnije slovenski in vsaka šola podučevala o kmetijstvu in sadjereji, potem
bi zadobile šole zaželeni vspeh , pa zadnjega ne samo iz knjigT ampak na šolskem vrtu. Pa bi kdo ugovarjal, da si sme vsaka šola napraviti šolski vrt. To je resnica, pa učitelj se za to ne briga za vrt, da ima manj posla, predsednik šolski pa tudi ne. Ko bi bili pa primorani, bi pa hitro nastali povsod tako potrebni vrti.
Z Dobrove 28. aprila. — Danes imeli smo pri nas volitev novega občinskega starašinstva. Za župana izvoljen je bil najprej dosedanji, zelo priljubljeni in za občino zasluženi župan Jože Zore. Ko pa je ta odločno izrekel, da nikakor ne more za zdaj županstva več prevzeti, izrekla se mu je gorka zahvala za njegovo požrtvovalno in vspešno županovanje, in izvoljen je bil za župana prav proti svoji volji gospodar Peter Dolinar po domače Pleško na Dobrovi, za svetovalce pa gospodarji Rotar, grajščak Sevnig in pa Remec. Upamo , da bode izvoljen župan Dolinar tudi sprejel volitev v čast in blagor lepe in nadepolne občine do-brovske.
Iz Ljubljane. (Po volitvah v ljubljanski mestni zbor,) Sad „rodoljubnega" prizadevanja nekaterih gospodov, ki se prištevajo tudi k narodni stranki, začel je uže zoriti v tem, da sta se dva zaslužena narodna odbornika uže odpovedala odborništvu in da gre govorica o še druzih enakih odpovedbah narodnih poslancev — vse to v veliko radost nasprotnikov naših, ki uže komaj pričakujejo popolnega razpora med narodno stranko. — Naše svarjenje ostalo je brez vspeha, in zdaj uže se kaže, kako utemeljene so bile naše skrbi. Zato pa kličemo tudi še danes vsem pravim rodoljubom in resničnim prijateljem našega naroda v mestnem zastopu: „Ne dajte se terorizirati po onih samovoljnih osebah, katere tudi v javnosti stavijo v prvo vrsto le svojo lastno osebo v veliko škodo našega naroda, v škodo gospodarstva ljubljanske občine! — Ne poslušajte obupljivih, bodi-si da zagovarjajo gnjilo poravnavo, bodi-si da zapuščajo bojišče! Zberite se, trdno se združite in tako bodete spravili delovanje našega mestnega zastopa v pravi tir plodnega in narodu častnega delovanja, tako bodete pa tudi preprečili prizadevanje onih, ki nas hotč ali nehote sramote pred svetom!
—  (Vreme.) Po 14dnevnem nepretrganem deževanji začelo se je vedriti minuli ponedeljek, pa le težko si je solnee gorko zopet priborilo gospodarstvo. — Kmetovalci tožijo, da je dozdaj cveteče sadje pokončano, pa tudi vsajen krompir da je pognjil. — Travnikom deževje ni bilo na škodo, vodnjaki pa, ki skoraj vso zimo niso dobili dotokov, potrebovali so prav silno tako izdatnega deževja. Upamo, da se bode tudi premokro polje kmalu osušilo pod dobrodejnimi žarki gorkega spomladanskega solnca. — Čujemo, da je zgodno sadje na Nemškem pozeblo.
—  („Zlata Praha") prinesla je v št. 16. med drugimi podobo ua davno umrlega, zelo čislanega morav-skega narodnega poslanca Hope-a št. 17. pa podobe „Horska Krajna", „raztrhana chalupa", „sv. Cecilija" in druge.
—  (nNe v Ameriko!") Povest Slovencem v poduk spisal Jakob Alešovec, obsegajoča 230 strani v mali osmerki, prišla je ravno na s vitlo. — Povest je zanimiva sama na sebi, posebno podučna pa za one naše rojake, kateri preveč hrepene po „novem svetu". Cena knjigi je 1 gold, in dobi se pri gosp. pisatelju in pa v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani.
—  (Prošnja.) Ker se v „Zvezdnem drevoredu" ravno trava seje, prosijo se lastniki psov, da bi do tje, dokler trava ne ozeleni, pse po tem drevoredu na vrvicah vodili.
— [Gosp. Joze Razborsek), župnik v Gradu tik Blejskega jezera , imenovan je za dekana radoljške deka-nije. Čestitamo!
146