Leto XIII 4 april 1987 glasilo szdl občine logatec CE Kovinarji v vrstah tekmovalcev Letos so se zbrali najboljši kovinarji na 7 delovno-proizvodnem tekmovanju kovinarjev Ljubljanske regije, in sicer 11 aprila Tokrat sta prevzela organizacijo prireditve občinska sindikalna sveta z Vrhnike in iz Logatca s kolektivi: Kovinarska, Iskra-Antene, Avtomer-kur - servis, Metalka Ljubljana, Iskra Avtomatika TOZD Trženje in KLI -TOZD ESO Pomerili so se brusilci, kovači, av-tomehaniki, rezkalci, orodjarji, stru-garji, varilci, livarji in ključavničarji Tekmovalci so prišli iz delovnih sredin Ribnice, Litije, Domžal, Vrhnike, Kamnika, Kočevja Razporejeni so bili po podjetjih, pač glede na opremljenost delavnic Logačani smo gostili brusilce in rezkalce Zaradi večjega števila prijavljenih smo s tekmovanjem rezkalcev začeli že v petek popoldne Vsak tekmovalec je imel na razpolago 70 minut V tem času je moral izpriloženega kosa jekla na stroju izdelati strojni del, ki je bil narisan na delavniški risbi. Za oceno je bila pomembna točnost izdelanega kosa, čas izdelave, obraba orodja in estetski izgled Vsi tekmovalci so se morali pomeriti še v teoretičnem delu, saj vemo, da je osnova za dobro in uspešno delo obvladanje teorije obdelave in ne nazadnje tudi varnost pri delu KLI TOZD ESO je zstopalo pet tekmovalcev, in sicer v skupini rezkalcev Njihov uspeh je bil izreden, saj so v tej panogi zasedli vsa prva tri mesta ter deseto in enajsto 1 Demšar Stane 2 Kobal Franc 3. Rupnik Primož 10 Kogovšek Franci 11 Moroz Stane Naj povemo, da je bila ocenjevalna komisija sestavljena tudi iz članov ostalih tekmovalnih ekip, vsi tekmovalci pa so bili vodeni pod Šifrirani m i imeni Zato so bili kakršnikoli »privilegiji« popolnoma onemogočeni Čeprav je bilo letos tekmovanje doslej najmnožičnejše (215 tekmovalcev), si bo potrebno prizadevati za vključitev še širšega kroga kovinarjev Vemo, da so tudi takšna srečanja bogat vir za izmenjavo izkušenj, problemov, dograjevanje znanja ter večkrat tudi kratka pot do nove tehnološke rešitve ali celo inovativne-ga predloga Iz vsega bi lahko zaključili, da so tekmovalci res pokazali vse, kar zmorejo in znajo To pa je v času, ki ga zdaj živimo, še kako pomembno, saj vemo, da bomo kos težavam, ki nas pestijo, le z dobrim in kvalitetnim delom Na žalost pa te vrline nekateri še vedno premalo cenijo Na koncu pa še zanimivost: Prvič je letos tekmovala tudi predstavnica nežnega spola, in sicer med strugarji V končni uvrstitvi je »pustila« za seboj kar deset tekmovalcev Odlično, ali ne!? Štefan Trpin OBČINSKI SINDIKALNI SVET LOGATEC VABI NA PRVOMAJSKO SREČANJE, KI BO V GRAJSKEM PARKU, 1. MAJA 1987 S PRIČETKOM OB 14. URI. Podvojene zmogljivosti betonarne Že tri tedne teče proizvodnja v novi betonarni Njena zmogljivost je 6001, kar pomeni podvojitev kapacitet V letošnjem letu nameravajo zgraditi tudi novo stezo za proizvodnjo be tonskih zidakov, saj to zahtevajo povečane proizvodne zmogljivosti Poleg te investicije, nameravajo letos v Gradniku kupiti tudi nov valjčni mlin za proizvodnjo mavčnega peska, rovokopač, poltovorni avto za prevoz streliva, cisterno in traktor za čiščenje greznic Za večino investicij bodo po besedah direktorja delovne organizacije uporabili lastna sredstva Planirana vrednost vseh naložb znaša 134 milijonov dinarjev Foto: M Tršar S seje izvršnega sveta SO Čas je za setev Na prvi aprilski seji je izvršni svet skupščine občine obravnaval tudi poročilo koordinacijskega odbora za pospeševanje kmetijske proizvodnje Tovariš Čeh, član izvršnega sveta, zadolžen za področje kmetijstva, je povedal, da je bila jesenska setev pšenice opravljena pravočasno na vseh površinah Veliko površin so uspeli jeseni tudi preorati, saj je bilo vreme za to ugodno Priprave na letošnjo spomladansko setev potekajo po načrtu Trgovine so dobro založene s semeni, nekaj problemov je samo s semenom jare pšenice. Dovolj je tudi gnojil in rezervnih delov Kakšni bodo rezultati jesenske setve, še ni znano, računajo pa na nekaj slabši rezultat Ker je bila zima ostra in huda, se bojijo, da bo potrebno nekatere njive pšenice preorati Tudi letos bodo nadaljevali z usposabljanjem slabših zemljišč Tako se bo nadaljevala melioracija pod Sekirico, pripravljen pa je tudi že projekt za Mareke, kjer se bodo dela kmalu začela Nadaljevala se bo tudi melioracija ob Rovtarici in urejanje pašnikov na hribovskih kmetijah. Letos naj bi tako posejali 1060 ha zemljišč, od tega 10 ha družbenih, kjer bodo posejali silažno koruzo. Krompir bodo kmetje posejali na 275 ha. koruzo na 10, silažno koruzo na 44, vrtnine na 90 in žitarice na 107 hektarih Izvršni svet je obravnaval še od redbo o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živine in živil, odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin Vse te odloke bo obravnavala tudi skupščina na majski seji vseh treh zborov Inovatorjev ne spodbujamo dovolj Veliko so o inovativnosti sindikalni delavci govorili že na programski seji občinskega sindikalnega sveta Takrat so ugotavljali, da v naši občini inovativnosti pravzaprav nihče ne spodbuja, da poteka dokaj neorganizirano, da nagrajevanje ni urejeno itd Tokrat so se problema hoteli lotiti bolj pripravljeni Da bi pokazali, kakšna je slika v naši občini, so»ses-tavili vprašalnik A mozaične slike ni bilo Vprašalnike so obdelale namreč samo tri organizacije: Valkar-ton, Gozdno gospodarstvo in Ljub Ijanska banka Tudi to po svoje kaže, kakšen je odnos do inovativnosti Pravilnik o nagrajevanju inovatorjev imajo samo v naši delovni organizaciji KLI, kjer so na tem področju tudi največ naredili Tako je, kot je dejal tovariš Gregorić, na KLI- ju inovacijski dohodek v preteklem letu znašal 3,5 milijarde dinarjev Inovatorjem pa so izplačali 420 milijonov nagrad Lani so na KLI-ju inovacije prinesle 10-krat večji dohodek kot leto prej, vendar pa so nagrade za inovatorje premalo stimulativne Tako so na sestanku predlagali, da bi morali veliko bolj javno obravnvati dosežene učinke inovacij, saj prav javnost spodbuja tudi nove predloge Nujno bi bilo, da bi inovacijski dohodek posebej prikazovali ob periodičnih in zaključnih računih, če ne celo mesečno, in sicer glede na učinek pri osebnem dohodku Na KLI-ju tudi ugotavljajo, da je njihov pravilnik precej preveč zapleten in bi ga bilo zato potrebno poenostaviti Predlagali pa so tudi usklajevanje v občini in širše v smis- lu nagrajevanja Za enako gospodarsko korist naj bi inovatorji dobili enako nagrado Tovariš Gregorič je govoril tudi o pomenu akcije o nagrajevanju vsakega koristnega predloga Ta akcija je zelo koristna, saj spodbuja k ustvarjalnemu in kreativnemu delu. En predlog namreč sproži cel plaz novih predlogov Na seji so spregovorili tudi o ovirah, ki preprečujejo večji razmah inovatorstva Ne more biti namreč res, da naši delavci niso inovativni, res pa je, da jih ne znamo ali celo nočemo spodbuditi k temu. Mno gokrat so največja ovira vodilni delavci, nato nestrokovnost in počasnost organa, ki naj bi inovacijo speljal v življenje, veliko preveč administrativnih postopkov in birokratizi- rala Predlagatelj velikokrat porabi več časa za vsa pota kot pa za samo inovativno delo Razprava je pokazala tudi, da bi v občini nujno rabili nekoga, ki bo opravljal strokovne naloge na področ ju inovativnosti poklicno. Njegova vloga pa bi bila predvsem v vodenju akcij, povezovanju med delovnimi organizacijami, raziskovalno skupnostjo in v opravljanju strokovnih nalog pri pripravi pravilnikov, nagra jevanju in administrativnih postopkih v zvezi z inovacijami. En človek gotovo ne bo spremenil vseh slabosti Pomembneje je, kako bomo v vseh sredinah uspeli z animiranjem inovativnosti. Sindikat se je zato odločil, da spet uvede akcijo za koristne predloge,, v kateri bodo sodelovali vsi delavci Krajevna skupnost Naklo vabi vse krajane na proslavo ob dnevu ustanovitve OF in na kresovanje. Prireditev bo v četrtek, 30. aprila zvečer pred Narodnim domom. Zanimiva, vesela in pestra bo. Drugačna, kot ste vajeni! Zato pridite! PRAZNUJMO SKUPAJ!!! GRADNIK LOGATEC OBVEŠČA KRAJANE, DA BODO ZARADI PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV SMETI POBIRALI namesto v četrtek in petek V SREDO IN ČETRTEK. Vreče s smetni odložite na običajna mesta torej dan prej, kot običajno. ODPRTO OD 9. DO 12. URE in OD 13. DO 16. URE, ob SREDAH OD 9. DO 12. URE in od 15.30 DO 18. URE. OB SOBOTAH ZAPRTO! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA OKULISTIČNI PREGLEDI PONEDELJEK OD 14. DO 16. URE Naročila za pregled sprejemam vsak dan! SE PRIPOROČAM' DINAR NA DINAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Ob lanskih OD vodilnih, imenovanih in voljenih delavcev v občini Logatec Pusto soočenje številk ali mogoče kaj več Lansko leto smo prvič objavili višino izplačanih osebnih dohodkov vseh voljenih, imenovanih in vodilnih delavcev v občini Logatec za leto 1985 Objavili smo torej povprečja neto osebnih dohodkov za vsa tista dela, za katera menimo, da kažejo tudi del splošne in gospodarske uspešnosti občine Logatec ter menimo, da so kot taka tudi najzahtevnejša Po sprejetih osnovah in merilih za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov v gospodarstvu, se uspešnost dela izraža v skladu z določili družbenega dogovora v: - poslovnih rezultatih organizacij združenega dela, - uresničevanju določenih ciljev, - doseženi ravni produktivnosti dela, - deležu domačih lastnih znanstvenih, tehnično tehnoloških in or- ganizacijskih dosežkih v proizvodnji in poslovanju, - deležu z izvozom doseženega prihodka v celotnem prihodku in v stopnji povečevanja izvoza v razmerju med uvozom in izvozom, - stopnji porabe proizvodnih zmogljivosti, kar se mora izraziti v POVEČANEM DOHODKU Te zahteve in gospodarska situacija, v kateri se nahajamo, ter doseženi rezultati iz leta 1986 narekujejo danes drugačen pristop Že lansko leto smo objavili listo osebnih dohodkov zaradi večjega prizadevanja za oblikovanje razvojne strategije in dinamičnega ukrepanja za doseganje ustreznih rezultatov gospodarje nja. Gospodarsko situacijo v lan skem letu smo lahko spoznali po za ključnih računih, letošnje leto pa nas postavlja še v slabšo izhodiščno situacijo (nov zakon o prihodku, interventni zakon itd). Ne spuščamo se v oceno vzrokov in posledic, saj že dana povprečja osebnih dohodkov lahko marsikaj pojasnijo, čeprav ne razkrijejo vzro-kov in posledic ter mogoče pri posameznikih vzbujajo le zavist Suhoparne številke kažejo močno zaostajanje osebnih dohodkov vodilnih delavcev KLI, kjer je zaposlena ta-korekoč skoraj polovica delavcev Ti dohodki tudi v največji meri vplivajo na višino osebnih dohodkov delavcev v neproizvodnih dejavnostih Čeprav smo v lanskem letu stremeli za usklajevanjem osebnih dohodkov med gospodarstvom in negospodarstvom, pa primerjave le niso takšne, da bi lahko zadovoljivo prenesle naš sedanji gospodarski trenutek Podana primerjava osebnih dohodkov naj nam torej služi za razmišljanje, kje in kakšni napori so potrebni, da spremenimo sedanje stanje Naše mnenje se vse bolj nagiba k temu, da je skrajni čas, da spremenimo našo miselnost in postanemo bolj podjetni Doslej tega nismo kaj prida spoštovali, danes pa bi nam lila podjetnost že temeljito potrebna. Že ob naslednjem zaključnem računu bi radi poudarili, da imamo med našimi vodilnimi same podjetne ljudi Delavci ne žele zaostajati z osebnimi dohodki za uspešnejšimi organizacijami v občini ali izven nje Povpr mes /ap Naziv delovnega mestii m OZD OD v Itftu 85 Pov mesec OD v Indeks Povp mes OD Povp mes OD v Indeks &t J z minulim delom letu 86 z m d 4:3 I 85 brez MD I 86 brez MD 76 1 2 3 4 5 6 7 8 1 Vodja blagovnice Mercator 86 559 224287 259 85.313 217 607 255 2 Vodja SP Tovarniška-Mercator 65555 173.179 264 64622 168 356 261 3 Vodja SP Pod Naklom-Mercator 76020 197 740 260 74278 191 000 257 4. Vodja Železniške postaje 81.411 192.766 237 68.786 164.952 240 5 Ravnatelj VZ Logatec 98440 211 320 215 88.793 173 282 195 6 Ravnatelj OŠ E Kardelj 104 299 232.802 223 92232 181 296 197 7. Ravnatelj VVZ Kurirček 103.679 238543 230 94.254 216857 230 8 Ravnatelj OŠ »8 talcev« 97.671 211 252 216 94.914 203356 243 9 Direktor TOZD Zdravstvo 108.874 205.922 189 100.759 193.566 192 10 Vodja skup za zaposlovanje 83.048 215222 259 82795 213292 258 11 Vodja strok služb SIS družb dejavnosti 106 845 224.655 210 95.337 195 510 205 12 Vodja del. skup in tajnik KCS 109 003 235.005 216 97323 212767 219 13 Vodja ekspoziture LB 95226 171 858 180 86.724 162130 187 14 Direktor GG TOK Logatec 137 033 279.824 204 124 599 252.419 203 15 Direktor DO KLI Logatec 138.126 253335 183 128 218 231 193 180 16 Vodja TOZD Žaga 118 068 213121 181 100 057 1 76 092 176 17 Vodja TOZD DP 133.436 194.580 146 122 494 176 502 144 18 Vodja TOZD SP 120177 215 439 179 108.241 191 407 177 19 Vodja TOZD ESO 117 876 214.381 182 110.806 199 526 180 20 Direktor DO Gradnik - del mesto v I, 85 ni bilo zasedeno 256.429 212 836 21. Direktor TOZD Motel LOM 110 874 255125 230 102.007 234.243 230 22 Direktor KZ Logatec 110.295 .276.728 251 92718 234 209 253 23 Direktor TOZD GG 116 035 254 015 219 108874 236 509 217 24 Direktor TOZD Valkarton 114.296 299.870 262 101 411 267 655 264 25 Sekretar OK ZKS 120 466 257840 214 110 829 238 740 215 26 Sekretar OK SZDL 106.949 228 715 214 101 855 219918 216 27 Sekretar OSZS Logatec 111.159 226049 203 104479 213 254 204 28 Sekretar OK ZSMS 78582 161 946 206 77010 159 969 208 29 Predsednik SO Logatec (v letu 1985 po godb o delu) 259908 240656 30 Predsednik IS SO Logatec 120.472 251 552 209 109 519 237.313 217 31, Predsednik komiteja za DER 107 918 225 011 209 105 801 220601 209 32 Direktor uprave za družbene prihodke 96 419 207077 215 90 961 195 398 215 33 Komandant TO 118.105 212 638 180 113 562 199 879 176 34 Načelnik Oddelka za LO 101 563 215 794 212 95.813 202847 212 35 Direktor DO Konfekcija 121.035 283578 234 100 902 218 355 216 36 Direktor Gostinstvo (del mesto v I 85 ni bilo zasedeno) 180 248 160 227 Vir podatki delovnih organizacij, pridobljeni na podlagi obrazca, ki ga je pripravil svet Možnosti, ki nam jih daje družba, so zelo omejene vendar podjetnik vedno zadene v srž novih okoliščin in temu primerno ukrepa Pravimo, da je podjetnik človek, ki se pretehtano loti, tvega, odkrije in spremeni nemogoče v mogoče, skratka, je človek akcije Vsako uveljavljeno stališče, vsi običajni načini reševanja problemov in vztrajanje pri starih oblikah dela se upira podjetniškemu duhu Od podjetnika ne pričakujemo, da bo tarnal nad situacijo, temveč naj bo mož dejanj, »pravi maček, ki vedno pade na noge«, in takšnih ljudi nam žal manjka! Manjka nam ljudi, ki bi hoteli nekaj doseči in spremeniti, kar se nam v zadnjem času kaže tudi ob neuspelih razpisih v delovnih organizacijah. Vsi izgledi so takšni, da osebni dohodki, ki jih prikazujemo niso vabljivi in ne privlačijo novih kadrov Vzroke zakaj je tako, je morebiti iskati v pretekli kadrovski politiki Toda čas je neizprosen, zahteva danes, kar je uresničljivo morebiti šele jutri Delavci želijo za svoje delo primerne oseb ne dohodke, in to je torej izziv vsem vodilnim delavcem, da pokažejo svoje zmožnosti in ne tarnajo, kajti če bi se nihče ničesar ne loteval, tedaj ne bi bilo več nobenega jutri Ml PA SI VSI ŽELIMO BOLJŠI JUTRI! SVET ZA DELITEV DOHODKA PRI OSZS LOGATEC Koliko sredstev zberemo? To vprašanje ste večkrat postavili na različnih sestankih v krajevnih skupnostih Gre za zbrana sredstva samoprispevka, ki se zbirajo po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov na žiro računih krajevnih skupnosti Ker ste spraševali, koliko sredstev se v enem mesecu zbere na računih, vam posredujemo najnovejše podatke o zbranih sredstvih. Od prvega januarja do 31 marca letos je zbrano: din 701 825 1.053.066 2.789291 1.102711 4.345560 5676519 KS VRH KS TRATE KS HOTEDRŠICA KS LAZE KS ROVTE KS TABOR Iz teh podatkov je možno izračunati mesečni priliv sredstev, ki vas zanima Povedati je treba še to, da je s prvim januarjem začel veljati aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana samoupravne komunalne interesne skupnosti Po tem aneksu plačujejo delovne organizacije in skupnosti sredstva v višini 2 % BOD iz dohodka Sredstva naj bi po tem aneksu združevali, dokler ne bodo izvedeni sprejeti programi krajevnih skupnosti, oziroma približno dve leti in pol. Če pa bi tudi krajevna skupnost Naklo izglasovala samoprispevek, se bo veljavnost aneksa podaljšala Sredstva, zbrana po aneksu, se zbirajo na samoupravni komunalni skupnosti, z njimi pa upravlja skupnost krajevnih skupnosti bn Dražja voda S prvim majem bodo za m' porabljene vode morali odšteti 92,15 dinarjev, kar pomeni 35 % povečanje cene O tem je odločil razširjeni delavski svet TOZD Komunala Predlagali so sicer precej večje cene, da bi se na ta način približali načrtovanemu pokrivanju enostavne reprodukcije Ta je do sedaj bila januarja 49 %, potem se je nekoliko povečala Z majsko podražitvijo bo 76 %, že julija pa spet samo 70 %. Vendar izvršni svet skupščine občine predloga povišanja ni potrdil in zahteval, da se povišanje opravi v dveh terminih: 1 maja in 1 septembra Vodja TOZD Komunala, Marko Vogrič, je povedal, da so načrtovali povečanje cen v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen komunalnih storitev v SR Sloveniji, ki zahteva, da se preide v letošnjem letu na cene, ki bodo pokrivale enostavno reprodukcijo Teh cen pa v letošnjem letu ne bomo dosegli, saj izračuni kažejo, da bo izpad dohodka precejšen Ta izpad pa seveda pomeni tudi staranje komunalnega fonda Namesto da bi zamenjevali obstoječe dotrajane cevovode, bo na ta način in s temi sredstvi možno popravljati le tekoče napake Čeprav bi bilo nujno potrebno povečati profile cevovodov na Martinj hribu in Kalcah, bo to s sedaj veljavno ceno vode težko izvedljivo. Tovariš Vogrič je povedal tudi, da je na ta način vprašljivo tudi izpolnjevanje plana, na katerega pa v fazi obravnave ni bilo nobenih pripomb Nove cene pa bodo take voda 92 15 dinarjev (Cerknica npr 165 din), priključitev na javno vodovodno omrežje velja po novem 102 674,00 din, odvajanje odpadnih voda na čistilno napravo 97,45 dinarja, priključitev na javno kanalizacijsko omrežje 122.245,00 din. za odvoz smeti pa bo potrebno maja odšteti 211,90 dinarjev na mesec za osebo Večje račune bo potrebno plačati maja Te cene bodo veljale do septembra, ko je predvidena nova podražitev. Tehnični pregledi traktorjev, enoosnih traktorskih prikolic in stanovanjskih prikolic ;X Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec ob- vešča vse lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu: LOGATEC 18 5 1987 - od 8 do 17 ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v x- Logatcu ROVTE 19 maja 1987 - od 8 do 17 ure na dvorišču gostilne »PRI $ REZKI« v Rovtah LOGATEC 20 maja 1987 - od 8. do 12 ure pri servisu SLOVENIJA AVTO J; v Logatcu HOTEDRŠICA 20 maja 1987 - od 13. do 1 7 ure pred Kulturnim domom v Ho-:•; tedršici LAZE 21 maja 1987 - od 8 do 12 ure pred Zadružnim domom v La .*•.'; zah P i tehničnem pregledu bo navzoč tudi predstavnik zavarovalnice, pri katerem boste plačali obvezno zavarovanje Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaš čemh delovnih organizacijah izven občine. * ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC K Iščemo črne ekološke točke Naselje Nova vas v Logatcu je eno izmed najbolj urejenih. Vrtovi so lepo zeleni, drevje in cvetni nasadi krasijo hiše. Kakih 20 m stran pa se neposredno ob strugi Logaščice bohoti tole neugledno smetišče, kjer se med gradbenim materialom, plastiko, ohišji gospodinjskih aparatov najdejo tudi še čisto uporabne reči. Verjetno je bogastvo šare in odpadnih snovi našlo pot k Logaščici po načelu: pometi najprej pred svojim pragom. Bo prag Logaščice »pometla« narasla voda? Občan, ki je opeko stresel kar ob poti v Ostri vrh, je gotovo vedel, da bo odlagališče kmalu premajhno in ga bo treba razširiti oziroma najti novo lokacijo. Tale, 50 m pred starim odlagališčem, se mu je zdela kar primerna. Foto: M. Tršar Sonce je odkrilo poškodovane robnike in umazanijo Res je, da je bila letošnja zima s snegom zares bogata Veliko dela so imeli vsi, ki so čistili pločnike, ceste, parkirišča Njihovo delo je bilo ocenjeno kot zelo dobro Lahko smo jih tudi pohvalili, kar v marsikateri drugi občini niso mogli storiti. jamemo, da fantje, ki so vzorno opravljali svoje delo, tega niso počeli nalašč Verjamemo pa tudi, da bo GRADNIK držal besedo in bo posledice zimske službe odpravil jamemo, da v visokem snegu, marsikatere ovire ni bilo moč videti Ver Krajevna skupnost Naklo Ključi za stanovanja jeseni Ko je končno posijalo sorjc« in stopilo kupe snega, pa smo zagledali novo sliko Nič kaj prijazna ni! Zvite ograje, razbiti robniki, uničene pred časom postavljene klopi Ver- kar najhitreje. Razbiti robniki delavcem zimske službe gotovo ne bodo v ponos!! Še na nekaj bi želeli spomniti Sneg in belina sta prekrila marsikatero umazanijo, ki je zdaj spet pokukala na plan Poskrbimo torej tudi za naše okolje Naj bodo zelenice v stanovanjskih soseskah zelene, uli ce čiste, koši za smeti izpraznjeni! Vsega ne bo opravila komunala Tudi sami smo dolžni prispevati za lepši izgled kraja V čistem kraju bo naše življenje prijetnejše, morda si ga bo zaradi tega zapomnil tudi kak turist Potrebno bi bilo popraviti tudi kak prometni znak, prebarvati reklamne table in napise ob cestah, očistiti spomenike in spominska obeležja Dela je veliko Ne izgovarjaj-mo se na komunalo Ne čakajmo ot rok, da bodo s črnimi vrečami preganjali gospo umazanijo Tudi sami lahko storimo marsikaj!!! bn Foto: M Tršar Logaški Gradnik v soseski S-1 gradi 57 novih stanovanj različnih velikosti Stolpič E + G polovic bo po besedah direktorja DO, tovariša Ivana Loštreka, zgrajen do konca avgusta Konec septembra pa bodo kupci dobili ključe težko pričakovanih stanovanj. Gradnik gradi sosesko in tudi ta stolpič po načelu gradnje za trg za znanega kupca. Cena kvadratnega metra stanovanja velja trenutno 420 000 dinarjev Glede na spremenjene obrestne mere, pa bo ta cena verjetno narasla. Kljub znanim ukrepom o povečanju obrestnih mer, je povpraševanje po stanovanjih še vedno veliko. Tako ima Gradnik že sedaj potrjene rezervacije za naslednji stolpič. Ni pa še popolnoma jasno, kakšno reakcijo bodo spremenjene obrestne mere pri kupcih še povzročile Tovariš Loštrek je povedal, da bo Gradnik naslednji (zadnji)-stolpič v soseski gradil v dveh etapah. Kot je dejal direktor, v Logatcu ni pripravljenih novih lokacij za blokovno gradnjo Ker bodo postopki za pridobitev vseh dovoljenj trajali vsaj dve I eti, bi eno leto ostali brez novih stanovanj. Izgradnja soseske se bo zato podaljšala do takrat, ko bodo pridobljena in komunalno opremljena zemljišča na Gram-povčniku. bn V skladu s sklepom razširjenega delavskega sveta DO Gradnik TOZD Komunala z dne 7. 4. 1987 pozivamo vse lastnike greznic na območju, ki ga napaja vodovod Logatec, da nam sporočijo svoj naslov ter podatke o prostornini greznice. Praznjenje greznic bomo opravili 2-krat letno. Podatke o greznicah pošljite na naslov: DO Gradnik, TOZD Komunala, Tržaška 27, najkasneje do 15. maja 1967. S praznenjem bomo pričeli v juniju 1987.0 datumu prazne-nja greznic bomo lastnike obvestili pravočasno. Vežica, asfaltiranje in kabelska televizija V letošnji drugi številki Logaških novic smo poročali o nameravani zasteklitvi mrliške vežice Tokrat poročamo o nadaljevanju akcije za zasteklitev Krajevna skupnost Naklo je za izvajalca del izmed ponudnikov izbrala Mizarstvo Žiri. Po pogodbi naj bi dela veljala 4 750 000 dinarjev, izvajalec pa naj bi jih po pogodbi končal v začetku maja. Polovica sredstev je krajevna skupnost že plačala kot avans iz sredstev programa krajevne skupnosti za leto 1987 Krajevna skupnost Naklo je pridobila tudi načrt za razširitev pokopališča v Logatcu, za katerega je bilo potrebno odšteti 1.220.000 dinarjev, izdelalo pa ga je Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Projektiva Pri tem so upoštevali tudi projekt arhitekta Cotiča, kjer so bile že podane rešitve za pristopno ploščad na prostoru stare mrliške vežice in podaljšanje kamnitih zidov Nov projekt vsebuje ureditev in oblikovanje grobnih polj, sprevodnih in dostopnih poti, določitev normativov za mere in oblike nagrobnikov, ureditev parkirišča, voznih poti, javne razsvetljave in pokopališkega drevoreda Na ta način bo torej rešena celovita podoba pokopališča, predvsem pa problem uporabnosti mrliške vežice. Sneg je skopnel in pomladanska dela so se začela Mednje spada tudi urejanje ulic Tako so že stekle priprave za asfaltiranje ulic za Narodnim domom. Na zboru krajanov te nove soseske, so sprejeli sklep o prispevkih posameznikov, drugi del (večino) denarja pa bo prispeval sklad stavbnih zemljišč Krajani so že podpisali pogodbe, črna asfaltna kača bo torej kmalu prekrila Partizansko, Tomšičevo in ostale ulice za Narodnim domom Kar nekaj krajanov je na krajevni skupnosti povpraševalo o možnostih uvedbe kabelske televizije. Krajevna skupnost je zato sestavila skupino strokovnjakov. Ti so problem strokovno obdelali in podali ugotovitev, da bi uvedba te novosti V načrtu uresničevanja srednjeročnega plana delovne organizacije Gradnik, TOZD Komunala za obdobje 1986 do 1990 je v letošnjem letu načrtovana tudi izgradnja prvega dela vodovoda Jakovi-ca-Laze^Grčarevec Na Gradniku so nam povedali, da imajo sredstva za prvo fazo v višini 117 milijonov zagotovljena Po načrtu naj bi letos zgradili rezervoar nad Jakovico, uredili zajetje in speljali cevovod od zajetja do rezervoarja ter naredili razvodno omrežje v Jakovici Tako bo naselje Jakovi-ca za občinski praznik že imelo predstavljala prevelike stroške, glede na velikost KS in število zainteresiranih krajanov Predlagali so, da bi namesto tega ojačali TV pretvornik na Sekirici, in sicer tako, da bo možno sprejemanje koprskega in zagrebškega TV programa Okviren predračun za to znaša v tem trenutku približno 20 milijonov dinarjev vodo iz cevovoda Če bo možno, bodo še letos uredili tudi traso do Laz Za začetek del ni ovir, pripravljena je vsa potrebna dokumentacija Odločitev, da vodovod gradijo v etapah, je posledica izredno neugodnih kreditnih pogojev Veljavne obrestne mere so namreč tako vi soke, da bi 80 %"sedanje cene porabili samo za vračanje anuitet Pomlad je tu, vreme tudi, tako da upamo, da bodo dela stekla po načrtih in da bodo pravočasno zaklju cena Krajevna skupnost Tabor Krajevna skupnost Laze Vodovod za občinski praznik Gradnja se bo začela Vsakdanji prizor, bi lahko rakli tej fotografiji! Nič ne pomagal Razburjanje občanov, šoferjev avtobusov, miličnikov. Parkirani tovornjaki ogrožajo varnost, onesnažujejo okolje, preprečujejo varno ustavljanje in obračanje avtobusov. Kršilce je potrebno ostro kaznovati. Opozorili smo, na vrsti so ustrezne službe. Ko bo prišlo do nesreče, bo prepozno! Foto: M. Tršar Tale podirajoča se hiša na koncu Gorenjske ceste prav nič ne ve, zakaj jo njen lastnik pušča tako zanemarjeno. Z zadnjimi napori se še upira zobu časa. Ji bo kdo pomagal? Foto: M. Tršar Na zadnji seji je skupnost krajev nih skupnosti obravnavala predlog sporazuma o izvajanju investicijskega inžiniringa po programu samoprispevkov krajevnih skupnosti Rekli boste, tole je pa res učeno Naj zato povemo drugače. Vse krajevne skupnosti, ki so izglasovale samoprispevek, so podpisale sporazum z Zavodom za prostorsko m urbanistično načrtovanje Vrhnika, ki bo opravljal v času poteka samoprispevka vse strokovne in finančne naloge Tako bo zavod za krajevne skupnosti pridobival potrebno tehnično in investicijsko dokumentacijo, opravljal ekonomska in finančna opravila in skrbel za izvajanje investicij Naloge na tem področju so namreč tako zapletene, da zahtevajo izredno veliko strokovnosti, kar bi krajevne skupnosti težko zagotovile Odločanje pa bo še vedno ostalo v domeni krajevne skupnosti Sporazum so krajevne skupnosti po obravnavi tudi podpisale, tako da trenutno že potekajo aktivnosti za začetek prvih gradenj Sredstva samoprispevka so začele združevati tudi delovne organizacije, tako da bodo morale krajevne skupnosti čimpreje določiti vrstni red gradenj To bo naloga naslednje seje, saj še ni jasno ali naj bi začeli z manj zahtevnimi nalogami, ki zahtevajo tudi manj finančnih sredstev, ali pa naj bi začeli z nalogo, za katero je nareje nih največ projektov in dokumentacije Zbiranje sredstev poteka, zato bodo krajevne skupnosti to nalogo morale opraviti čim hitreje, da ne bodo sredstva stala neizkoriščena Poleg sporazuma za nov samoprispevek so na sestanku obravnavali tudi financiranje krajevnih skupnosti Ugotavljali so, da jo sredstva iz proračuna izredno skopa in da ne zadostujejo za normalno izvajanje vseh nalog, ki jih krajevna skupnost ima. Podana je bila ocena, da bi za normalno delo vse krajevne skup nosti potrebovale šestkrat toliko sredstev, kolikor so jih letos lahko zagotovili v proračunu 530 milijonov (starih) je za 7 krajevnih skupnosti izredno malo, predvsem če upoštevamo dejstvo, da krajevne skupnosti opravljajo vsak dan večje in težje naloge Spregovorili so tudi o potrebi redne zaposlitve tajnikov krajevnih skupnosti Za zdaj opravlja to nalogo poklicno samo tajnik KS Naklo Potreba po zaposlitvi se kaže predvsem v KS Tabor, v drugih KS pa naloge zaenkrat še zmorejo Mnogo pripomb se je v krajevnih skupnostih slišalo v zvezi s sredstvi oziroma vrednostjo, ki jo je posamezna krajevna skupnost dobila s samoprispevkom Zaradi tega je bila izdelana tudi primerjalna analiza, ki jo v tej številki, glede na sklep ses tanka, tudi objavljamo Analiza prikazuje vrednost objektov zgrajenih s sredstvi samoprispevka najprej po obdobjih, nato še po krajevnih skupnostih Primerjava s številom prebivalstva je pokazala, da so bile mnoge govorice neutemeljene in neupravičene. Analize ne gre jemati kot podlage za strokovne ocene, je samo poiz kus prikaza, kakšno vrednost nam zgrajeni objekti predstavljajo. Pregled objektov, zgrajenih iz sredstev samoprispevka od 1970-1987 SAMOPRISPEVEK 1970-1975 leto objekt vrednost izgradnje Krajevna skupnost Rovte šola 1 547 000 1972 Krajevna skupnost Naklo zdravstveni dom 2.108000 1972 osnovna šola s telo- vadnico Krajevna skupnost Tabor osnovna šola s telo- vadnico 5.547000 1974 Zaradi pomanjkanja sredstev, na kar so vplivale predvsem podražitve, so iz pro- grama izpadle adaptacije šol v Lazah, Rovtah, Medvedjem brdu, Žibršah in Hotedr- šici Vir: Poročilo odbora za gradnjo šolskih objektov od 1970-1978 II. SAMOPRISPEVEK 1976-1980 Krajevna skupnost Hotedršica šola z vrtcem 5835 932 1979 Krajevna skupnost Laze adaptacija šole 6.229659 1980 Krajevna skupnost Trate adaptacija šole Rovtarske Žibrše 1.932 870 1980 adaptacija šole Medvedje brdo 701 486 1979 Krajevna skupnost Naklo vrtec 16489.736 1978 Iz programa ni bilo realizirana gradnja vrtca v krajevni skupnosti Rovte in prizidka k osnovni šoli v Gornjem Logatcu Gradnja okoli objektov je bila prenesena v novo srednjeročno obdobje III. SAMOPRISPEVEK 1981-1986 KS Tabor prizidek OŠ »Edvarda Kardelja« 32 201 312 1982 obnova kulturnega doma 10419169 1982 rekonstrukcija ces- te v makad. izvedbi skozi Žibrše 10495884 1984 Krajevna skupnost Laze asfaltiranje ceste Laze-Jakovica 8847150 1984 Krajevna skupnost Vrh asfaltiranje ceste Pil-Račeva 12000.000 1983 Krajevna skupnost Trate asfaltiranje ceste Ži- dank - Trate 17.230625 1983 Krajevna skupnost Rovte odkup prostorov za vrtec, 3565058 1982 posodobitev cestiš- ča in soudeležba pri ureditvi pokopališča 1350000 1983 Krajevna skupnost Hotedršica dokončna obnova v kulturnem domu 1 400000 1984 Krajevna skupnost Naklo počasni pas na cesti Tabor M - 10 11024153 1984 Krajevna skupnost Naklo izgradnja knjižnice 203168000 1987 V programu samoprispevka so bili še naslednji objekti: obnova odra v Narodnem domu v Logatcu - izgradnja športnorekreacijskega centra - pridobitev zemljišč za kulturni dom v Rovtah - izgradnja vrtca v KS Tabor - popravilo cest breditev pokopališča in pločnika v KS Hotedršica Teh objektov zaradi velikanskih podražitev ni bilo možno zgraditi oz začeti z aktivnostmi za gradnjo, niti ni bilo možno pridobiti posojil. OBJEKTI, ZGRAJENI S SAMOPRISPEVKOM OD 1970-1987 I. Krajevna skupnost Hotedršica leto izgradnje vrednost ob upoSlevan|u indeksa cen šola z vrtcem obnova kulturnega doma 1979 1984 5835 932 1 400000 106097244 4830000 II. Krajevna skupnost Laze adaptacija šole asfaltceste Laze-Jakovica 1980 6.229659 1984 8.847150 86031 591 30522667 skupaj III. Krajevna skupnost Naklo zdravstveni dom osnovna šola vrtec knjižnica počasni pas 1972 1975 1978 1987 1984 2.108000 17 531 000 16489 736 203168.000 11024153 116554 250 121 146 760 551 174640 379.923517 203168000 38.033328 skupaj IV. Krajevna skupnost Rovte šola vrtec posodobitev cestišča in pokopališča 1972 1982 1983 1 547.000 3565058 1 350000 1 293446245 88906090 26773585 7.276500 skupaj V. Krajevna skupnost Tabor OŠ-višja stopnja OŠ-nižja stopnja obnova kulturnega doma rekonstrukcija ceste v makadamski iz vedbi v Žibrše 122956175 1974 5 547000 239.075 700 1982 32.201.312 241.881.853 1982 10.419169 78.247.959 1984 10495884 36210800 skupaj VI. Krajevna skupnost Trate adaptacija šole v Rovt Žibrše adaptacija šole Medvedje Brdo asfaltiranje ceste Židank-Trate 1980 1979 1983 1 932 870 701 486 17 230 625 595366312 26692935 12 753.015 92 873069 skupaj VII. Krajevna skupnost Vrh asfaltiranje ceste Pil-Račeva 1983 12000000 132319019 84.680.000 ZAKLJUČEK: Pregled je narejen na podlagi naslednjih virov: - poročila odbora za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov, zapisnikov sej odbora od leta 1970 - 1987, - objav v glasilu Logaške novice Da bi bila možna vsaj delna primerjava, so zneski izračunani na podlagi indeksov cen, objavljenih v Statističnem letopisu SR Slovenije za leto 1986, preračunanih na osnovo 1986 Vrednost objektov, zgrajenih v obdobju 1970-1987, preračunana z indeksi povišanja cen (osnova leto 1986) znaša 2436249.253 dinarjev V tej vrednosti so posamezne krajevne skupnosti zastopane takole Krajevna skupnost Hotedršica - 4,55 % Krajevna skupnost Laze - 4,78 % Krajevna skupnost Naklo - 53,09 % Krajevna skupnost Rovte - 5,05 % Krajevna skupnost Trate - 5,43 % Krajevna skupnost Tabor - 24,43 % Krajevna skupnost Vrti - 2,65 % Primerjava podatkov s številom prebivalstva po posameznih krajevnih skupnostih (podatki o prebivalstvu so vzeti iz rezultatov popisa 1981) delež v samop deležprebivalcev Krajevna skupnost Hotedršica 4,55 % 7,91 % Krajevna skupnost Laze 4,78 % 4,37 % Krajevna skupnost Naklo 53,09 % 52 % Krajevna skupnost Rovte 505 % 12,8 % Krajevna skupnost Trate 5,43 % 4,87 % Krajevna skupnost Tabor 24,43 % 15,5 % Krajevna skupnost Vrh 2,65 % 2,50 % skupaj 110927244 Iz primerjave lahko ugotovimo, da gre v večini krajevnih skupnosti za sorazmerno gibanje Precejšnja razlika je v krajevni skupnosti Rovte (7 % večji delež prebivalcev) in v KS Tabor (9 % večji delež v celotnem samoprispevku). Primerjave med krajevnimi skupnostmi niso v celoti možne, saj so bili prof mi nekaterih samoprispevkov taki, da so zajemali reševanje skupnih problemov zi rav-stveni dom, vrtec v Dol Logatcu, počasni pas, obe osnovni šoli itd Samo program zadnjega samoprispevka (1981-1986) je vseboval program za vsako krajevno skupnost posebej Logatec, 27 3 1987 Pripravila Branka NOVAK Da bodo naši zobje zdravi V tej številki začenjamo objavljati serijo člankov, s katerimi želimo opozoriti na pomembnost zobozdravstvene vzgoje. Pri tej morajo namreč sodelovati starši, vzgojitelji, zobozdravstveni delavci in še kdo. Zelo pomembno pa je, da so v tej smeri izobraženi predvsem starši, ki lahko s pravilnim odnosom otroku vcepijo dobre navade in pravilen odnos do zobovja. Članki bodo namenjeni predvsem njimi Uredništvo V šolskem letu 1985/86 smo v Zdravstvenem domu Logatec začeli z uvajanjem nove veje v zobozdravstvu, ki je v svetu dosegla že lepe rezultate, pri nas pa se je začela razvijati šele v zadnjih letih To je ZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA IN PROSVETA Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ki bi skrbel in vodil delo, smo bili ena izmed zadnjih občin v SR Sloveniji. Danes se ne moremo več zadovoljiti samo s šolskimi zobnimi ambulantami in kurativnim zobozdravstvenim varstvom, ampak mora kurativno zdravstveno varstvo obvezno spremljati tudi preventivno delo Kurativa in preventiva v zobozdravstvu pa morata zajeti čim večje število naših varovancev Naloga preventivnega zobozdravstvenega varstva je pojasniti prebivalstvu pomen ZDRAVEGA ZOBOVJA in nakazati, kaj lahko stori za to vsak posameznik Za ohranitev zdravega zobovja moramo prebivalstvu svetovati primeren način prehrane in naučiti vzdrževati zadovoljivo ustno nego Pri načrtovanju in izvajanju higienskih ukrepov v zobozdravstvu morajo biti želje strokovnjakov in pripravljenost varovancev, da bodo ukrepe SR SLOVENIJA sistematične vzgoje, ki so jo otroci deležni od staršev, zobozdravstvenih delavcev, vzgojiteljev in učiteljev. Pri tem le DOBER ZGLED in POHVALA podkrepita izboljšanje navad Že od prvega meseca življenja se oblikujejo bodoče navade odraslega in njegov odnos do zobovja Zato si morajo pri tem usklajeno slediti prizadevanja staršev, vzgojno-varstvenih ustanov, male in osnovne šole, delovnih skupnosti. Zlasti moramo misliti na odstranjevanje različnih, zobnemu zdravju nevarnih škodljivosti sodobnega, nezdravega načina življenja. Uvedba zobozdravstvene vzgoje na področju občine Logatec že kaže določene rezultate Izboljšala sta se ustna nega pri otrocih, vklju čenih v naš program, in znanje o osnovah ustnega in zobnega zdravja, ki ga otroci pokažejo pisno ali ustno ob naših obiskih v vrtcih in osnovnih šolah Vsako leto nameravamo zajeti širšo populacijo otrok Če nam bo to dopuščalo ambulantno delo, bomo zajeli vse otroke od tretjega leta starosti Anketa, ki je bila narejena leta 1984 v SR Sloveniji ne kaže dobrih rezultatov, glede ustne higiene: OBČINA LOGATEC 120808 število pregledanih šoloobveznih otrok 1021 11,5 % dobra ustna higiena 20,56 % 42,3 % srednja ustna higiena 62,78 % 16,2 % slaba ustna higiena 16,65 % izvajali, usklajeni Bolje je želeti manj, pa to uresničiti! Zavedamo se tudi, da motivacije (posebej pri otrocih) za čiščenje zob NI! Dober odnos do zobovja in s tem tudi primerne navade, so sadež kontrolirane, Zavedati se moramo, da je dobra ustna higiena pogoj, da se znižata obolelost zobovja in obzobnih tkiv, zato ji moramo nameniti še več pozornosti. dr Polonca Keršič, spec. ortodnnt Turistični kotiček Ob urejanju površin pod Sekirico so začeli urejati tudi Lokev. Ob njej se predvsem radi zadržujejo ribiči, pozimi je možno na njej tudi drsati. Čeprav je blizu magistralne ceste, predstavlja Lokav že od nekdaj idiličen, miren kotiček. To najbolje vedo ribiči. V neposredni bližini Sekirice in gozdnih površin, sredi pisanega polja lahko Lokev predstavlja tudi zanimivo turistično točko. Razmislite o tem tudi vil Foto: M. Tršar V zimskem času je klubska delavnica postala prava tovarna raket in letal (Foto: B. Štempihar) Zakaj »Neža« še ni v Logatcu? Aprila lani je televizija Ljubljana podelila Skupščini občine Logatec TURISTIČNO NEŽO z obrazložitvijo, da skupščina premalo skrbi za ohranitev in varstvo naravne in kulturne dediščine Hkrati je bil turistični nagelj podeljen tovarišu Levačiču, in sicer za ureditev parkovne površine pri Škrlju v Logatcu. O urejanju smo pohvalno pisali tudi v našem glasilu, saj sta ideja in opravljeno delo to tudi zaslužila. Skupščina občine se je s podelitvijo neže strinjala, saj je skrb za ohranitev dediščine zares premajhna Vendar pa je predsednik občinske skupščine v razgovoru dodal, da bi jo z isto obrazložitvijo lahko prejele skoraj vse slovenske občine. In zakaj neže še vedno ni v Logatcu? V razgovoru s predsednikom, podpredsednico in sekretarjem občine smo izvedeli naslednje: Prva podelitev nageljev in než je bila lani jeseni, vendar se je predstavniki občine niso udeležili, saj je vabilo prispelo v petek, podelitev pa je bila naslednji dan Iz objektivnih razlogov, torej Druga podelitev je bila v Domžalah, podelitve pa sta se udeležila tovarišica Martina Comino in tovariš Dominik Murn Neže nista sprejela, ker je v obrazložitvi pisalo, da TV Ljubljana podeljuje Skupščini občine Logatec nežo zato, ker je nasprotovala obrtniku, da uredi park. Razlog sta javno obrazložila že na sami podelitvi, tako da so se organizatorji odločili, da pripravijo novo obrazložitev Torej neže še vedno ni. Ko bo podeljena vas bomo o tem seznanili Kot je dejal predsednik občine, se s podelitvijo strinjajo, saj učinkuje stimulativno, vendarle pa je čudno, da TV Ljubljana podeljuje hkrati nežo in nagelj za isto stvar Čudno je tudi to, je dejal predsednik, da se je obrazložitev spremenila, zato bo potrebno poiskati krivca, ki je prvotno obrazložitev spremenil v neresnico bn Modelarsko maketarski klub Logatec Čeprav Modelarsko maketarski klub Logatec obstaja že nekaj let, le malo ljudi ve za njegovo nadvse uspešno delovanje na področju vzgajanja mladih, ki se zanimajo za tehnično kulturo Število članov kluba ni veliko in bi ga želeli povečati Tudi finančna sredstva so skromna. Morda se bo zanimanje med mladimi za ta klub povečalo, če bodo kaj več zvedeli o njegovi dejavnosti Že samo pregled dela in uspehov našega kluba v letu 1986 dokazuje, da se da tudi v skromnih razmerah veliko doseči. Lani smo si uredili skromne klubske prostore v starem vrtcu ob pomoči KLI, ki nam je odstopil stole, omare, risalno desko in pisalno mizo S tem so bili omogočeni najosnovnejši pogoji za delo v delavnici. Zaradi majhnega števila aktivnih članov in skromnih finančnih sredstev je bila glavna dejavnost kluba usmerjena v raketno modelarstvo. Vzporedno je delovala tudi modelarska sekcija, vendar se je tekmovanj udeleževal samo en član. Dejavnost pa je popolnoma zamrla v maketarski sekciji, saj nismo imeli denarja za nabavo ustreznega materiala Za podmladek smo poskrbeli z organizacijo modelarskega tečaja na OŠ »8 talcev«, ki ga je z zanimanjem obiskovalo 10 učencev Eden izmed njih je postal republiški in državni prvak na srečanju mladih tehnikov v panogi raketnega modelarstva. Prav tako so tečajniki na medklubskem tekmovanju ju-niorjev v Ljubljani dosegli prvi dve mesti in s tem ekipno prvo mesto v panogi raket s padalom. Iz doseženih rezultatov vidimo, da je bila najaktivnejša raketarska sekcija, saj so člani klubske seniorske ekipe osvojili 1. mesto na pokalu Zeniuna, 1 in 3 mesto na državnem prvenstvu med posamezniki, prav tako uvrstitve med prve tri najboljše na vseh tekmovanjih v lanski sezoni med posamezniki in v ekipni konku-rencK-Glavni problem v tej sekciji pa je še vedno nabava materiala, predvsem specialnih raketnih motorjev, saj jih je mogoče nabaviti le v ČSSR, Romuniji ali Bolgariji Klubska raketarska ekipa: Bogo Štempihar, Andrej Grom, Miha Grom in Bogdan Makuc (sodnik) z doseženimi priznanji na zveznem tekmovanju v Ljubljani (Foto: S. Lilik) Model ali pravo letalo? Presodite sami. (foto: B. Štempihar) nijales v Postojni, na republiškem prvenstvu mladih traktoristov v Litiji, na mednarodnem mitingu modelarjev v Radomljah in ob obisku Loga-čanov v pobrateni občini Gacko Organizirali smo razstavo letalskih maket in modelov v Narodnem domu v Logatcu Ob občinskem prazniku smo priredili tekmovanje z RC-E avtomobili Naši člani so si ogledali letalski miting v počastitev 100 obletnice rojstva Edvarda Rusjana na Brniku. Ohranili smo prijateljske stike s češkimi modelarji in se na povabilo udeležili tekmovanja ob jubileju njihovega kluba, kjer smo se srečali z modelarji več držav. Največji uspeh v letu 1986 pa je osvojeno 1 mesto na listi treh najboljših športnikov leta Letalske zveze Jugoslavije v panogi raketno modelarstvo ter hkrati že drugič zapored osvojen naslov športnika leta Zveze letalskih organizacij Slovenije v tej panogi, ki ga je dosegel naš član Bogo Štempihar Ker so naši člani s športnimi uspehi pokazali, da sodijo v sam vrh jugoslovanskega modelarstva, bodo zastopali barve Jugoslavije na 7 svetovnem prvestvu raketnih modelarjev, ki bo septembra 1987 v Beogradu Toliko o dejavnosti našega kluba v preteklem letu V prihodnje pa bi predvsem želeli pridobiti čimveč novih članov in izboljšati materialne pogoje za razširitev dejavnosti. Zato vabimo v svoje vrste vse mlade, ki se zanimajo za raketno in letalsko modelarstvo ter letalsko maketarstvo. Zelo veseli pa bi bili tudi novih članov iz vrst starejših občanov, ki so pripravljeni po svojih močeh moralno in materialno prispevati k razvoju te zvrsti tehnične kulture v Logatcu. MMK Logatec Člani modelarske sekcije so se udeležili tekmovanj s prostoletečimi letalskimi modeli za »pokal Notranjskem na Vrhniki in memorial Stoja-na Kranjca v Novem mestu, kjer pa nismo dosegli vidnejših rezultatov, ker je ta dejavnost v našem klubu šele na začetku. Zato pa je osvojeno 3 mesto na državnem prvestvu in hkrati 2. mesto na republiškem prvenstvu sobnih modelov kategorije D1 v Ljubljani toliko večji uspeh, saj se s to panogo modelarstva v našem klubu ne ukvarjamo dolgo časa Imeli smo tudi eksihibicijske nastope z modeli raket ob sprejemu pionirjev v ZSMS v Logatcu, na otvoritvi mladinskih iger SOZD Slove- Lov na lisico v Logatcu 30 maja Radioklub Dolomiti Logatec skupaj z Raioklubom Urške Zatler iz Ljubljane organizira regijsko tekmovanje »ARG LOGATEC '87« v amater skem radiogoniometriranju (iskanje skritega oddajnika - lov na lisico). Tekmovanje je za mladino zanimivo in poučno, zato si ga oglejte Bo na Sekirici Ob tej priložnosti bomo izdali bilten, v katerem bomo opisali značilnosti kraja, zgodovino radioamaterstva in pravila za tekmovanje V biltenu bomo prostor namenili tudi za reklame delovnih organizacij Organizacijski odbor Marko Sen 18 mfesto Andrej Grom 19 mesto Ekipno 3 mesto 9 mesto 14 mesto 36 -A 19 mesto Bogo Stempihai 3 mesto 5 mesto Andrej Grom 7. mesto Marko Sen 25 mesto Ekipno 2 mesto 3. mesto 11 - A - posamezno 14 mesto Bogo Štempihar 4 mesto 19 mesto 3. mesto Pokal mesta Ljubljana -A Andrej Grom 3 mesto 6 mesto Miha Grom 7 mesto Bogo Stempiha 13 mesto 4. mesto Ekipno 2 mest 0 S mesto 11 mesto :,a -B 2. mesto Bogo Sten ipiha 2 mesto Ek ipno 4 mesto 1 mesto 10 mesto S3 -A 17. mesto M I ia Grorr 5 mesto 3 mesto Andrej Grom 6 mesto Bogo Stempiha 12 mesto f k ipno 2 mesto 11. mesto In, tavno prvenstvo v kategoriji D1 (sobni mo- 12 mesto del II) 32 mesto Mil ia Grorr t 3 mesto Republiške i m n ledklubska tekmovanja 1. mesto Republiške > prv< jnstvo D1 Miha Gron 1 2 mesto Zvezna in državna prvenstva Pokal dneva mladosti Skopje S-6 A Nives Plečnik Bogo Štempihar Andrej Grom Ekipno S4-B Bogo Štempihar Nives Plečnik Andrej Grom F. kipno Pokal Zemuna 53- A Marko Sen 54- B Andrej Grom Bogo Štempihar Marko Sen Ekipno S6-A Andrej Grom Bogo Štempihar Marko Sen E kipno XXII državno prvenstvo 53- A Marko Sen Bogo Štempihar Andrej Grom 54- B Bogo Štempihar (državni prvak za leto 86) Pojasnilo oznak kategorij v raketnem modelarstvu: S-6-A MODELI RAKET ZA TRAJANJE LETA S STRIMER TRAKOM S-3-A - MODELI RAKET ZA TRAJANJE LETA S PADALOM S-4-B - MODELI ZA TRAJANJE LETA - RAKETOPLANI S l A - MODELI RAKET ZA DOSEGANJE VIŠINE D 1 - SOBNI LETALSKI MODELI MAXIMALNE RAZPETINE KRIL 35 Cm, prekrite 8 papirjem in pogonom na gumo Vrhunski rezultati le z boljšimi pogoji K pisanju tega članka me je spodbudila druga številka Logaških novic. Nemalo sem bil presenečen, ko sem prebiral športno stran in suhoparne številke rezultatov tekmovanj. Presenečen sem bil predvsem zato, ker so se rezultati tekačev iz tekem na zvezni ravni dobesedno potopili v poplavi rezultatov različnih tekem na Sekirici. Takega vrednotenja pa uspehi posameznikov ali pa celotne ekipe tekačev najbrž ne zaslužijo. S tem, za marsikoga kritičnim uvodom, bi začel sestavek, ki naj vsaj delno razjasni uspehe v letošnji sezoni, le-te pa nam zavidajo klubi kot so Olimpija, Triglav, Kokrica in drugi Verjetno le manjši krog občanov ve, da je za doseganje takih rezultatov potrebno večletno redno neprekinjeno treniranje. Veliko odrekanja, vztrajnosti in tudi udarniških ur zahteva tako delo od tekmovalcev in trenerjev, najteže pa je z zagotavljanjem finančnih sredstev za najosnovnejšo opremo in za tekmovanja. Marsikomu bi se ob rezul-tatsko uspešni logaški ekipi utrnila misel, da ima ta po finančni plati vse urejeno Vendar ni tako Nihče iz konkurenčnih klubov ne more verjeti, da uspehi v Logatcu rastejo na tako slabi finančni osnovi, večina ima kar nekajkrat večjo »denarnico« Najbrž pa smo na ločnici, ko s tako skromnostjo ne bo več napredka Predvsem je tu potrebno misliti na tekmovalce, ki so v državni ali republiški reprezentanci ali pa so na pragu ene ali druge Predvsem za te bo potrebna še večja skrb in zagotavljanje enakih pogojev, kot jih imajo njihovi vrstniki po Sloveniji ali Jugoslaviji Ne smemo pozabiti tudi na vse tiste mlade tekače, ki bodo ob dobrem delu kmalu prav tako na spiskih raznih selekcij. Hkrati se zavedamo, da preko svojih zmožnosti ne smemo Vsako pretiravanje lahko več škodi kot koristi, zato pa moramo zagotoviti tudi boljšo organiziranost v sami sekciji. V letošnji sezoni imamo nekaj res zavidanja vrednih rezultatov, ki ste jih tisti, ki vas tek ali pa šport nasploh zanimata, zasledili v Logaških novicah ali pa v dnevnem časopisju. Skoraj ni bilo tedna, da ne bi bili v športnih rubrikah oziroma poročilih iz tekmovanj omenjeni tekači iz Logatca V ilustracijo bi izdvojil le en rezultat, ki morda najboljše pokaže us pešnost letošnje sezone Za vse poznavalce tekaških razmer in zame kot trenerja je bilo veliko presenečenje zmaga v pionirskih kategorijah na eni zadnjih tekem za pokal SK Triglav na Jezerskem Logaški tekači - pionirji in pionirke - so prema gali zmagovalca letošnjega Žito pokala SK Triglav, tretjeuvršćene TVD Partizan Gorje, TSK Olimpijo-Unior in druge Ta rezultat samo potrjuje perspektivnost in nadarjenost generacije, s katero lahko v naslednji sezoni ob dobrem delu in večji družbeni podpori dosežemo še bolj odmevne rezultate Na ta način se bo že morda rahlo pozabljeno »smu carsko« ime Logatca še večkrat pojavilo v naslovih športnih člankov. Mislim, da je vsem jasno, da taki rezultati niso plod slučajnosti, ampak napornega in neprekinjenega dela Tekmovalci praktično ne poznajo počitka ali premora med sezonami, saj takoj po končani sezoni in morda po tednu dni počitka že pričnejo z osnovnimi pripravami za naslednjo Dokler je v bližini še kakšna zaplata snega jo »uporabijo« do trave, kasneje pa pride na vrsto tek, kolo, rolke, uteži in še kaj. Morda sestavek ni ocena sezone, je pa razmišljanje, kako naprej, kako zagotoviti napredek oziroma še boljše rezultate Ni problem zagnanost tekmovalcev in trenerjev, problem nadarjenost mladine, ki se ukvarja s tekom, prav tako ni problem strokovnost dela - rezultati so dovolj zgovorni. Bojim pa se, da je problem pomoč oziroma zanimanje širšega kroga občanov v Logatcu Zagotoviti moramo tudi to, da bo za rezultatsko uspešnost ta generacija tekačev tudi nagrajena, ne z nagradami, da se razumemo, ampak z boljšimi pogoji za delo, te pa lahko zagotovi z objektivno oceno TKS, ZTKO in družbenopolitična skupnost Pavel Dornik Foto 1 - Jure Celarc Skakalcem primanjkuje vadba na snegu Foto 2 - Samo Gostiša Bo uresničevanje interventnega zakona usodno za logaško telesno kulturo? Uresničevanje inteventnega zakona oziroma spremembe v financiranju telesne kulture po novem obračunskem sistemu, ko naj bi za telesno kulturo namenjali le »ostanek« denarja, pomeni veliko manj finančnih sredstev, kot pa jih je bilo na razpolago doslej Ob tem uvodu pa je potrebno omeniti marsikaj: da je telesna kultura v Logatcu že do sedaj slonela na sorazmerno skromnih finančnih temeljih, da so porabniki vsa dobljena sredstva uporabljali kar se da smotrno, da je, glede na majhnost naše občine in sredstev, dokaj veliko število športnih panog in, ne nazadnje, da se z različnimi dejavnostmi ukvarja ne tako majhen krog mladih Koliko odstotkov manj sredstev pomeni nov interventni zakon, ne ve še nihče natančno, govori pa se o 30 ali morda tudi več odstotkih. Gle de na predviden način financiranja, ko naj bi se leto izpeljevalo iz ostanka dohodka v DO, pa bi postavil morda nekoliko črnogledo vprašanje: Komu v teh časih kaj ostaja? Kaj pomeni to za logaško telesno kulturo? Verjetno zmanjševanje že tako revnih programov in dejavnosti tistih TKO, ki so z minimalnimi sredstvi životarile na robu uspešnosti, padec kvalitete pri uspešnejših TKO, manjše možnosti za rekreacijo. Dejstvo je, da je bilo v SRS kar 40 občin, v katerih že do sedaj ni bilo ostankov dohodka, da ne govorimo o tistih, kjer so OZD imele izgube Toliko za razmišljanje Sprašujem pa se, komu: ali telesnokulturnim delavcem, ki že sedaj komaj sestavljajo konec s koncem, delavcem v DO, ki imajo dovolj skrbi z gospodarjenjem, družbenopolitičnim delavcem? Morda bo najbolje kar takole: vsemi Miro Leskovec Pomlad je prišla na zimski športi so se umaknili poletnim Zato pa je to čas, analiz uspehov in neuspehov sezone. Januar, februar in marec za skakalce pomenijo tekmovalne obdo bje Ker smo v to obdobje startali zaradi pomanjkanja snega z majhnim številom skokov, smo prvi del tekmovalnega obdobja posvetili predvsem treningu. Temu primerni so bili tudi rezultati. Od slabih rezultatov na začetku sezone (nihče se ni uvrstil med prvih trideset), je na zadnji tekmi Samo Gostiša dosegel odlično drugo mesto. Uspehi zadnjih tekem povedo, da so fantje sposobni in prizadevni Žal prihaja vsako leto do velikih izpadov vadbe v pripravljalnem obdobju. Te izpade je z višanjem starostne stopnje tekmovalcev čedalje težje nad oknaditi Zato bo potrebno za starejše pionirje in mladince zagotoviti ustrezne pogoje za delo v celotnem pripravljalnem obdobju. Letošnje leto je z vadbo začelo precej mlajših pionirjev, ki jih strokovno vodi Miro Turk Glede na dosežene rezultate na zadnjih tekmah in kvaliteto, se je Samo Gostiša uvrstil v perspektivno A republiško selekcijo J Loštrek Foto 3 - Simon Razložnik Uspešni skoki mladih logaških skakalcev na pionirskem tekmovanju za »POKAL ELEKTROTEHNE« na 50 metrski skakalnici na Sekirici. Foto: M. Tršar S pripravami na novo sezono bomo začeli v ponedeljek, 4. maja ob 17. uri pod Sekirico. Pionirji, ki bi se želeli ukvarjati s smučarskimi skoki, pridružite se nami ZAHVALA UČENCEM Kolektiv »Gradnika je učencem in delavcem osnovne šole »8 talcev« naslovil tole zahvalo: Čisto okolje je prav gotovo pomembna in nepogrešljiva dobrina današnjega življenja, zato je razveseljiv vsak prispevek k temu, med drugim tudi vaš Akcija, ki jo v okviru šole izvajajo učenci in učitelji je koristna in pomembna za izgled kraja Je tudi vzgojna, saj je predvsem od odnosa do okolja odvisna naša prihodnost. Zato se zahvaljujemo vsem učencem, učiteljem in organizatorjem čiščenja in urejevanja zelenic v KS Naklo za trud in prispevek k urejenosti našega kraja S skromnim denarnim prispevkom pa bo naša delovna organizacija pripomogla k premagovanju težav pri organiziranju šole v naravi. Vodja TOZD Komunala: inž. Marko Vogrič Zeleni telefon 16 aprila je v Logatcu potekala akcija Ljubljanskega dnevnika ZELENI TELEFON. Rudi Bregar, dežurni novinar je sprejemal vaše klice in vprašanja Mnogo žuljev ste imeli. Na vprašanja je odgovarjala ekipa najbolj odgovornih občinskih mož. Največ dela sta imela tovariš Kranjc in direktor DO Gradnik, Janez Loštrek, ki sta odgovarjala na vprašanja s področja komunale in gradbeništva Več vprašanj je bilo tudi v zvezi z oskrbo z vodo v višinskih predelih. Izgleda, da tudi čisto okolje ni več tabu tema, kajti tudi o bohotenju divjih odlagališč ste spraševali kar pogosto. Pri zelenem telefonu je sodelovalo tudi naše uredništvo Ker je akcija pokazala, da Dnevnik ni najbolj bran časopis na našem koncu, smo se odločili, da bomo v prihodnji številki Logaških novic objavili nekatera najbolj pereča vprašanja in seveda tudi odgovore nanje ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata JANEZA LUKANA se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v pomoč in oporo v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ga hranite v lepem spominu. Vsi njegovi 14. 3. 1987 Črni vrh r- -—N v ^ - Vojkov memorial - V Črnem vrhu je bila kategonza-cijska tekma - Vojkov memorial -za centralno regijo. Zaradi bližine se je tekmovanja udeležilo več tekmovalcev iz Logatca in Hotedrćice. ml pionirji 1 Miha Gostisa, 2 Jožko Pet kovsek. 5 Boštjan Gostisa, 9 Janko Moroz, 10 Vasja Rupnik. 14 Davor Jerina, 21 Miha Nagode 29 Gregor Lukan, 32 Žiga Janželj, 36 UroS Godina, 42 Marko Žibert ml pionirke 2 Mateja Ambrožič, 4 Darja Rupnik, 10 Neža Merlak, 1 1 Bojana Jerina, 16 Tanja Zelene, 21 Urša Pust st pionirji 8 Tadej Musec 12 Boris Zelene 20 IZtOk Rudolf st pionirke 7 Simona Žibert, 8 Vesna Do lene, 14 Marija Eržen ml mladinci 19 Andrej Lukan ml mladinke 1 Urfta EeČur, 9 Melita Malnar st mladinke 3 Irena Leskovec. 4 Mojea Usemk juniorji 8 Ratael Marn Za najboljši Čas med vsemi ženskimi kategorijami je pokal prejela tekmovalka SK Logatec Urša Fečur. 15. 3. 1987 - Občinsko prvenstvo - Hotedrsica Domačini iz KŠD Hotedrsica so bili izvrstni organizatorji letošnjega občinskega prvenstva v tekih za vse kategorije Udeležba je bila zaradi tekmovanja v Planici nekoliko okrnjena ml cicibani 1 Davor Jerina, 2 UroS Godina 3 Marko Žibert. 4 Blaž Merlak. 5 Matjaž Mer lak ml c, ic i banke 1 Sabina Slabe 2 Mojca Gostisa st cicibani 1 Boštjan Gostisa, 2 Jožko Pet kovsek. 3 Vasja Rupnik, 4 Gregor Lukan, 5 Janko Logar, 6 Tadej Nagode. 7 Žiga Janželj st cicibanke 1 Mateja Ambrožič. 2 Darja Rupnik, 3 Neža Merlak, 4 Bojana Jerina, 5 Ta--nja Zelene, 6 Breda Lampe. 7 Tjaša Krpan, 8 Jerneja Boben ml pionirji 1 Miha Gostisa, 2 Boris Zelene, 3 Janko Moroz, 4 Iztok Rudoll. 5 Miha Nago de ml pionirke 1 Simona Žibert, 2 Vesna Dolenc, 3 Manja Eržen st pionirji 1 Tadej Musec, 2 Andrej Lukan, 3 Marko Leskovec 4 Gregor Prezelj, 5 BoM lan Rupnik, 6 Tomaž Rupnik st pionirke 1 Urša Fečur, 2 Karmen Istemč mladinci 1 Rafael Marn, 2 Srečo Moroz mladinke 1 Irena Leskovec, 2 Melita Mal nar, 3 Mojca Usenik, 4 Marta Eržen ženske 1 Marinka DodiČ, 2 Ivanka Brenčič, 3 Zdenka GostiSa. 4 Anica Ambrožič Ženske II 1 Bosiljka Malnar. 2 Nada Merlak. 3 Jana Brus moški I 1 Stane Moroz. 2 Jože Nagode 3 Edo Dolenc moški II 1 Konrad Merlak, 2 Janez Brenčič, 3 Srečo Brus. 4 Cveto Brenčič, 5 Drago Mer lak. 6 Drago I 'upnik moški III 1 Vojko Prezelj. 2 Polde Petkov Sek. 3 Franc Merlak, 4 Janez Cuk, 5 Filip Rupnik. 6 Andrej Dolenc 22.3.1987 - Žito pokal - Rateče Zadnja tekma za Žito pokal v Ta-tečah je prinesla tudi razplet in uvrstitve v skupnem seštevku. Na tekmi so Logačani dosegli naslednja mesta: ml pionirji 3 Jožko PetkovSek, 4 Miha GostiSa, 31 Vasja Rupnik, 40 Davor Jerina ml pionirke 14 Darja Rupnik. 18 Maleja Ambrožič, 29 Bojana Jerina V skupnem seštevku so v Žito pokalu (štejejo štirje najboljši rezultati iz šestih tekem) med posamezniki dosegli naslednjo uvrstitev: ml pionirji 2 Miha GostiSa, 3 Jožko Pel kov&ek 9 BoStjan GostiSa st pionirji 5 Jure Smole Na podlagi uvrstitve v Žito pokalu so v slovensko pionirsko reprezentanco uvrščeni trije tekmovalci iz Logatca MIha Gostlša, Jožko Pet-kovšek in Jure Smole Med mlajšimi pionirji je SK Loga tec zasedel drugo mesto, skupaj starejši in mlajši pionirji tretje mesto, v generalnem seštevku vseh pionirskih kategorij pa četrto mesto, kar je nedvomno velik uspeh. 28. 3. 1987 - Pokat SK Triglav -Jezersko Zanimiva tekma ob koncu sezone, kjer so po kategorijah vsi pionirji startali hkrati. Presenečenje je zmaga Logačanov, ki so po točkovanju zmagali pred domačini - SK Trgig-lav Kranj - in SK Gorjami ml pionirji 1 Jožko PetkovSek 2 BoStjan GostiSa. 4 Miha GosliSa. 11 Vasja Rupnik. 12 Davor Jerina ml pionirke 4 Mateja AmbrožiC, b Darja Rupnik, 9 Bojana Jerina si pionirii 5 Jure Smole, 6 Tadej Musec s1 pionirke 2 Simona Žibert. 5 Vesna Do lene 4. 4. 1987 - Pokal Šipad - Sarajevo Na povabilo SK Romanija s Sarajeva so na dve tekmi na terene, kjer je bila Olimpiada, med ostalimi povabljenimi iz Slovenije odpotovali tudi štirje tekmovalci iz Logatca ml pionirji 2 Jožko PetkovSek. 5 Miha GostiSa, 9 BoSt|an GostiSa st pionirji 5 Jure Smole 5. 4. 1987 - Osvoboditev Sarajeva - Sarajevo Na drugi tekmi so naši tekmovalci dosegli še boljša mesta ml pionirji 1 Jožko PetkovSek. 4 Miha Gostisa, 7 BoStjan ftpstiSa st pionirji 4 Jure Smole Posebna žirija |e na koncu dodelila praklic no nagrado Jožku PetkovSku kot najuspešnej Semu tekmovalcu na obeh tekmah ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice FRANČIŠKE CVETKO se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, se poklonili njenemu spominu ter nam izrekli sožalje. Posebej se za pomoč zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Logatec. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za obred. Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni KULTURNA KRONIKA Filmski spored za maj i 1-3 ameriška komedija PROFESORJI SO PONORELI, režija A. Hiller, glavne vloge N. Nolte, J. B, VVilliams, L. Grant Posebna slika ameriškega šolstva. Neki fant maturira in ostane -nepismen. Zdaj se prično razpletati Čudne niti tudi čudnega Šol stva. '2-3. italijanska grozljivka OČI ZLA, r. L. Fulci, gl. vi. L. Lenzi, C Connelv Grozljivka, povezana s starimi egipčanskimi grobnicami Meda-//on daje čudežno moč hčerki starega profesorja. 5 ameriška komedija ŠKRLATNA ROŽA KAIRA, r. W. Allen, gl. vi. M. Farrovv, J. Daniels Nenavadna. Woodyju Allenu primerna, komedija. Človek stopi s filmskega platna m poseže v življenje mlade natakarice V filmu je tudi obilica liričnih scen Imenitno režiran film! 8. -10 italijanski pustolovski APOKALIPSA JUTRI, r A. Davvson, gl. vi J. Saxon, E. Turner Naslov filma namenoma spominja na znameniti Coppolov film APOKALIPSA DANES. Spet gre za vietnamsko zgodovino, ali bolje rečeno za posledice Bivši vojak ugotovi, da ima strašno bolezen - ijudožerstvo. 9. -10. italijanski erotični EROTIČNI TIP, r. C. de Molinis, gl. vi. L. Carati, M. Carven Zgodba o »posebnem« moškem, ki impotentnim moškim služi kot stimulans za opravljanje »zakonskih dolžnosti«. 12 izraelska drama IZZA REŠETK, r V Barbash, gl. vi. A Zadock, A. Davan Film smo že enkrat napovedali, a smo ga morali prestaviti v maj. Spomnite se, da gre v filmu za zanimivo temo sožitja med arab skimi in židovskimi zaporniki. 15. -1 7. angleški pustolovski BMX BANDITI, r. B. Trenchard- Smith, gl. vi. D. Argue, J. Ley Policijska zgodba, v kateri mladeniči omagajo policiji pri lovu na barabe Nič novega 16. -17. ameriški pustolovski OSAMLJENI OBUPANEC, r J Old, gl. vi. M. Hopkivv, V Blake, G Eastman Policijska zgodba nekdanjega policaja, ki urejuje »zadeve« v rojstni vasi, kamor se vrača iz zapora. 19 ameriški pustolovski YOUNGBLOOD, r. P. Markle, gl, vi. R. Lowe, C. Gibb Po dolgem Času spet film o športu. Tokrat gre za hokej in za željo mladega fanta, da bi postal profesionalni igralec tega dinamičnega športa. 22-24. ameriški pustolovski SUPERDEKLE, r. J. Schvvarz, gl. vi. F. Dunaway, H. Slavtore, P, 0'Tolle, M. Farrovv Znansfveno fantastični film, ki pa ima dobro igralsko ekipo Gre za neko žensko mačico supermana. 23.-24. ameriška grozljivka NEKONTROLIRANA MOĆ, R. M. Lester, gl. vi. D. Keith, D. Barrvmore, G. C. Scott Zanimiv film o nadnaravni moči deklice, ki s pogledom zažiga in uničuje. Seveda jo hočejo »temne sile« izkoristiti v slabe namene 26 ameriška komedija NE STRELJAJ NA DEDINJO, r. S. Hung, gl. vi. J Chan, L. Forner, S. Hung RazbijaŠka zgodba o bogati dedinji in mladem lastniku restavra cije. 29. -31. ameriški akcijski POKLIC KOMANDOS, r. A. Davv- son, gl vl. L. Collins, L. Van Cleef, E Borgnine, K Kinskv, M. Farmer V Terminatorjevem stilu posnet film o iskanju zlata in mednarodni mreži narkomanov Zasedba znanih igralcev z lepo Mimsy Farmer na Čelu. 30. -31. brazilsko-nemški pustolovski ZELENI PEKEL, r. H. M. Backhaus, gl. vl. B. Ruetting, H. Leipnitz Zelem pekelie džungla Amazonke, v kateri mlado dekle išče svojega očeta. Zakai neki so šli prav Nemci delat tak film7 Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. FOTOGRAFI SO RAZSTAVLJALI. - Zveza kulturnih organizacij je v prvi polovici aprila pripravila razstavo fotografij Matjaža in Jožeta Žnidaršiča iz Cerknice in Andreja Žigona. Malce nenavadno, a mehko zaokroženo so bile nanizane fotografije treh različnih avtorjev, ki so menili, da bo skupna razstava dopolnila posameznikovo ustvarjalnost. Portretna fotografija Jožeta Žnidaršiča, Matjaževe panorame in kolaži Andreja Žigona, oplemeniteni s poezijo, so dihali k obiskovalcem Razstava, ki bi jo bilo vredno videti tudi v katerem drugem slovenskem kraju bn MLADA PESEM NA ODRU. - Ob koncertu Mešanega pevskega zbora društva mladih glasbenikov iz Logatca in Dekliškega pevskega zbora z Vrhnike Lepo je bilo tisto soboto, 11 aprila, oditi na koncert v logaški Narodni dom, saj je na odru bila mladost Slovenci smo vedno v svoji preteklosti po trjevali nacionalno zavest in samobitnost s pesmijo In čeprav je bilo prav v zadnjem času izrečenih toliko pomislekov, upravičenih in velikokrat podtaknjenih, se mi je utrnila misel, da bo tudi prihodnost mlada. Mladi prepevajo, lepo prepevajo, petje pa ni le zabava, je tudi delo, trdo in mnogokrat nehvaležno Sam kot pevec morda še teže zapišem svoje vtise o koncertu, vendar me poživlja ugotovitev, da ne med Slovenci in tako tudi med Logačani pesem ne bo nikoli zamrla Nekako namenoma nisem v podnaslovu omenil gostje večera, slovenske igralke Alenke Svetelove, ki pa je s svojim nastopom dokazala, da še kako sodi med mlade Kar nemogoče je bilo sprejeti podatek, ki ga je povedala sama, da je namreč v pokoju Saj se nam zdi, da je njen zvonki glas nenehno med nami Tudi izbor recitacij in nevezana pripoved sta nam potrdila, da je iskren umetnik večno mlad Zdaj pa k pevcem! Tretji letni koncert so logaški pevci razdelili v dva zrcalna dela. Prvi del so zapeli sami, drugega pa prepustili mladim gostjam z Vrhnike Bodi beseda najprej o njih. Dirigentka Darinka Fabiani je na oder pripeljala poosebljeno mladost Tako v izgledu, kot v nastopu Sproščenost, gibljivost in zagnanost so te meljne odlike tokratnega nastopa Zanimivo je, da je posebej ugajal prvi del, kjer so prevladovale umetne pesmi Prvi soprani so pokazali odlično intonacijo v Šivičevi V POZNI NOČI, posebej se je odlikovalo enoglasje v Kodal-yjevem CIGANU, ploskanje pa je naraslo ob poklonu mlade solistke v MA KEDONSKI HUMORESKI Črnska duhovna pesem NOBODY KNOVVS je zvenela nekako bolj »žensko«, kar sploh ni očitek, morda pa vendar ne dosega ravni ostalih izvedb. Narodna pesem je bila dovolj tehtno izbrana, ležala je tudi na duši občinstva, saj je zahtevala dodatek Dirigentka Fabianijeva je vodila zbor z mero strogosti, ki pa je pravzaprav bolj gotovost Bila je vedra in turobna, tiha in glasna, pevke pa ji sledijo z zrelejšim dojemanjem, kot bi jim ga prisodili po letih Uspeh Dekliškega zbora tako ni slučajen. Vodi ga izkušena roka in ob njej žensko tenkočutno uho Gotovo bodo v Logatcu vedno dobrodošel gost Polovico koncerta je prispeval gostitelj, mešani zbor mladih grl in teles, ki ga že tretje leto vodi »logaški Štajerec« Zdravko Novak Pa sem to zapisal predvsem zato, ker smo ga vzeli za svojega tako pevci, kakor tudi vaščani. S pesmijo, ki jo goji z mladimi, nas je ponovno prepričal, da je v mladosti moč: narodova in kulturna Če smo za Vrhničanke zapisali, da je bil delež umetnih pesmi boljši del nji hovega podajanja, velja za Logačane, da so zveneli bolj gotovo v narodnem izboru pesmi Renesančno ogrevanje je sicer ustaljena praksa vsakega zbora, ki z ambicijami presega nastopanje le na domačem odru, vendar bi izredno zahtevna Palestnnova O BONE JESU gotovo bolje zazvenela pozneje v sporedu, Mokranjčevo ODPELLO je bilo ne samo na pravem koncu v programu, ampak je dokazalo pevsko utrjenost in doživetost, Z veseljem sem ugotovil prav pri tej skladbi (pozneje pa zelo očitno v Simonittijevi POD JASNIM NEBOM), da je bil moški del boljši del ansambla Prav zaradi manjšega števila pevcev seje razlika še lani precej poznala, v omenjenih dveh pesmih pa je pozabljeno »vse gorje« prejšnjega V narodnem delu je kar zablestel Leskovarjev TA PAVER, ki ga je Zdravko Novak podal dovolj hitro in zato tekoče Kernjakova O TI PREBURNA ŽENSKA STVAR pa je bila tako zelo ubrana na zaključni učinek, da bi morda bolj sodila biti zadnja v sporedu. Pa seje ta nepomembna pomanjkljivost popravila z Žgančevo PESMI IZ MED JIMUR JA, ki bi jo najbrž radi še večkrat slišali Nasploh je bil pomladni nastop mladih logaških pevcev iskren in dopadljiv Posameznih spodrsljajev skoraj ni vredno omenjati Izkušenost in še več nastopanja - pa bo odpravljeno še to Spored je povezovala Milena Herblanova, »z žametnim glasom«, kot je dejal ob zahvali pevec logaškega zbora Res Beseda je bila jasna in topla, pa bi morda ne bilo odveč, če bi stekla brez pogledovanja v zapiske tudi v pogovoru z Alenko Svetelovo Lapsusov pa sicer ne gre jemati preveč zares Saj se dogajajo nam vsem, tudi v tem zapisu je kakšen, pa vseeno upam, da mi ga nihče ne bo zameril Mlada pesem je zvenela in ostaja v naših srcih. Primož Sark