narodski v f reci § Odgovorni vrednik Dr. Janez KleK* eis Veljajo za celo leto po posti || 4 fl. y scer 3 fl., za pol leta 2fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr. ii Tečaj Ai. sredo 6. julia 1853. List 54 Tudi po času žetve in košnje se ravna pridelk žita in sena Ni vse eno: kdaj se seno kosí in žito žanje, je po tem takém manj Če se pa žito delj časa nepožanje, se naredi bolj debela lupina (več otrobov) in en del moéca se spremení v laknjic, ravno tako kakor pri travi in druzih sadežih, od kterih smo že govorili, in moke Veliko veliko je na pravém času ležeče, da se ga več přiděla in boljšega. Sploh je znano, da Dober teden ali tudi s tir n a j s t dní predenje žito prezrélo je tedaj naj bolji postane; redkev terda in puhla, če predolgo ostane čas za žetev. Lupina je takrat tanji, zerno bolj v zemlji ť"""* 5 J/» vvwj&v Ad ZiCI/CV. JUUjJllirt |C It» ft I rt 1/ l da so imena narodov in poedinih oseb nastale po ime-nih božanstev", primeri: Bellinus , Bellicius, Albinus, Candidus, Verinus, Verus, Apricius, Veranus, Aries, Gavius, Peculiaris, Turonius, Martialis , Diadimianus, Velevisianus , Dio Victor itd. na rimskoslovenskih kamnih v Noriku iu Panonii , kakor tudi imena rimskih rodovin Jovinianus po Jovi, Martialis po Marti, Junius po Junoni, Plutarch us po Plutoni, Apollodorus 3 da so imena narodov tudi na luž, polj itd., primeri po Apolloni itd. stale po lćgi krajev, rek, Lehi—Polaki, A m bi dra vi — P odrav lj ani, Co-lapiani — Pokupjani; ali imena nemških narodov: Brukteri od Brook, to je, Sumpf, Marsi od Marsch. HIH HHÉHHH , Niederung, Ha ma vi (Chamavi) od nizonemske besede Ham, to je, Wald, Waldbewohner, Markomani, to je, Markmanen, Gránzbewohuer, Gránzmánner itd. fGlej: Alte Geographie von Ludœig Georgii II. Abth. I. Heft, pag 188 195.) (Konec sledí.) Ozir stare čase Pad Carigrada 29. majnika 1453 c Dalje.) V drugo zapoje petelin sv. Teodozie, in boj se pri 29 maja 1453, na dan r i c n e, pa takrat ga ni veliki top naznanil. Da bi Greke vtrudil, pošle Mohamed ko se pervi zor zaznava, novince svoje armade v boj jedro pa za náskok priderží. Od obéh straní so se ju naško bíii; Turkov je več padlo od Grekov. Ko se dan naredi, se je vidilo celo mesto obdan< od dolge verige , vojaski krik se je do nebes razlesrai f i in enkrat se je vsi topovi so bili na enkrat zažgani pričel náskok na suhem in v luki. Dvé uri je terpel boj , brez da bi bili Turki ka) opravili. Sultan je vojake zdaj prijazno opominal in zdaj jim žugal z železnim kijem. Kamni so leteli s turnov na naskakvajoče in jih pobijali ; gerški m H HHHiHV ogenj je ferčal in pod vodo gorel; lestvice so se na lestvah lo- drobile, černi oblak smodnika Uli kro na kroglah je mesto in sonce pokri C je na konju sedel in O Bojih glej: Strabo VII. Caesar bell gall. I. c. 28. svoje opominal z besedo in djanjem •2 3 VII. c. 9., Tacit, germ. 28- 42. Od Taurišcanov govorijo: Strabo I. IV., Polyb. lib. IÍ. c. 28. 30, 0. Skordiscanih beri: Strabo V. VII. Justin I. XXXII. c. Sedaj rani krogla Giustiniani-a; on prosi cesarja. da bi mu dovolil na barko stopiti in rano obvezati, sar ga opomina, male rane ne porajtati; Giustiniani pa 3. 4 5 6 Appian Illyr. c. 3. ni ubogal. r> Kam kam 0 Ombronih glej: Livi 1. XXXIV, 46. 0 Gotinih pise izverstno Dieffenbach II. 217 218. Zavoljo narodnosti Bastarnov še je borba med učenimi. Dio Cassi jih ima za Trake (XXXIV. 73.), Appian za Gete (Exc. Peiresc. 562.), Livi za Galle (XLIV. c. 26. 29.) odgovori G pira", pri hod nj ga sam prasa cesar. Tje Bog Turkom pot od in hiti v Galato, pozabivši pridobljene slave in • V zanicevanja Ta prigodba Greke silno ostraši in jim vso serčnost vzame. Sagono pasa j ki je to dobro vidil, svojim Ja 215 ničarom Da novo pogum dajé. Eden teh, orjaške po- čin st vi ma, prestupcima i prekršajima I red stave, z imenom Hasan iz Ulabada, z levo roko s ski- tiskovnij", str. 224. glavo , | O b ci austr i ans ki grad v desni z mečem, spleza na ozidje in janski zakonik", proglašen patentom od 29« stade 55 tom nad za njim 30 tovaršev. Gerki jih s pusicami in kamnime- noga 1852. » Obči austrianski gradjanski ćejo in jih 18 na enkrat nazaj pahnejo 5 1U več drugih, zakonik" (serbsko). 55 Privremeni gradjanski ktere Hasan opomina za njim na ozidje splezati, je bilo postupnik" za Ugarsku, Hervatsku, Slavo pobitih. Hasan sam, od kamna zadet i pade » se vonder niu, vojvodinu Serbsku i ta miški Banat > str. spet na pol dvigne, kleče derži škit nad glavo, da mu 206. Privremeni naputak o sudbenom po-tudi tega kamni iz rok zbijejo , in njega pušice umoré. stupku u pravnih poslovih izvan parnicah za 55 Med tem, ko so Greki vrata sv. Romana tako hra- Ugarsku itd.", str. 140. bro branili, so že Turki skoz sicer zabita vrata Ksilo kerku v mesto priderli, ki so bila še le pred dan » miuologie reichs". u 55 Von Juridisch-politische Ter fiir die slavišchen Sprachen Oester der Commission fiir slavische juridisch na povelje cesarja odperta, da bi Turke nenadoma na- politische Terminologie. Deutsch-kroatische, serbische und padli. Petdeset Turkov je skoz priderlo in branivce od slovenische Separat-Ausgabe , str. XIV in 694 v naj zadej přijelo. Tedaj se je začulo od luke vpitje 5 da je vecej osmerki, s predgovori v horvaškem, serbskem in ze mesto vzeto, in nov strah je Greke napadel. Sicer slovenskem jeziku, so Teofil, Frančesko Toledo in Ivan Dalmatinec čuda vec mogoce mesta delali ; ali cesar je spoznal, da ni braniti. „Raj umerjem kakor živim" zavpije in se sovraž-niku nasprot zažene, in ko vidi, davsebeži, povzdigne žalostěn glas: „Al ni kristjana, da bi mi glavo odsekal". Časopis ceskeho muzeum 1853, zvezek 1 •5 kte rega vreduje nevtrudljivi g. Vaclav Nebesky in kteri zanimivih sostavkov slavnih čeških pisa- obsega mnogo Ko to teljev, je donesel tudi tretjo zbirko ime nosio vja (ter minologie) za zdraviteljske ali lekarske reci izusti, pade K-onstantin Dragoses, Hvaležni smo tudi mi Slovenci za take naznanila ki zadnji gerski car. Turki tudi ravno zdaj predrejo skoz vrata Kaligaria v mesto in bežeče vojake pobijajo, ker mislijo, da posadka naj manj 50.000 vojakov šteje. Na tako vižo so jih blizo 2000 pomorili. Tudi teh bi ne bili pokončali, ako bi bili vedli, da posadka komej 7 do 8000 glav znese; tako zlo so hrepeneli po suznih v dopolnjenje poželjivosti in v pridobljenje blaga. : Vse dere proti luki, kjer še sovražnik do zdaj nič ïii opravil, ker je bilo tisíih petdeset Turkov, ki so skoz podzemelj8ka vrata v mesto priderli, spet nazaj zapo-denih. in nam pomagajo k vstanovljenju gotovih izrazov v zdra-viteljskih znanstvih. Veliko prav dobrih besed smo našli v dosedaj na svitlo danih zbirkah tega slavnega časopisa; ker pa tudi mi nektere prav dobre izraze o zdra-viteljskih rečéh imamo (poglej slovensko živinozdravstvo"), bi želeli, da bi se vsled književne vzájemnosti vpeljale tudi v druge slovanské jezike. o* v Častiti gosp. Placid Jabornik spisuje sv. pi smo dalje, pa ne tako obširno kakor dosihmal, temuè bolj kratko po Alliolivem. Družtvu sv. Mohora je mar- več begočih je srečno skoz ta vrata na trp ljivi gosp. pisatelj obljubil , vsako leto saj toliko napi nueške a li pa gerške barke vslo; ko so pa straže pri sati, da se bode po 20 pol natiskovalo. tisk množice vidile in vzrok ? bega cule 5 zaprejo vrata in ključe cez zid v morje verzejo, ker so na neko staro prerokbo verjele, da bodo Turki v sredo mesta prišli, od tod pa jih bodo prebivavci nazaj za p od i I i. tur žiško-serbski spisatelj na svetio. > 3. zvezek od „Jahrbucher fiir slavische Litera Kunst und Wissenschaft", ki jih izdaja pridni lu J. E. Smoler, je přišel V ze ■S'4. Zdaj se množica valí od luke v velko cerkev Ajo v Lvovu Pržyjaciel domowy", prostonárodní časnik g. Stupnicki lepo vreduje in mnogo- kterega Zofijo. Možje, žene, sivčiki, otroci, menihi, nune va-njo vie, in to spet zato, ker so prerokbi verjeli 5 vse da, verstne članke tudi s podobšinami olepšuje, bo naročni-kom posebno doklado dodajal pod naslovom „Herbarz kadar bodo Turki do podobě Konstantina prišli, bode an- Polski i imionopis zaslužonych v Poljsce ludzi". gel z nebes přišel, in enemu pri podobi stojećemu, ubo- xl* 'r sremu možu meč dal z besedami: „vzemi ti meč in osveti Turki naglo pobegnili m Božje ljudstvo!" Potem bodo od Gerkov podeni ne bodo le mesta in cele male Azie zapustili, tem več clo do mej Perzie jih bodo Gerki podílí. Silna množica se je tedaj natlačila v Ajo Zofio, Na Dunaju je na svitlo prišla knjiga : „Kurze theoretisch-praktische Grammatik der serbischen Sprache fiir Deutsche". V Pragi je přisel na ki je še dolgo popřed zapuščena stala. Turki so vrata, ki jih je natlačena mnozica za perla Može so z vervmi razbili in ljudstvo kakor živino v sužnost odgnali. ? svitlo nemško-česki slovník imenoslovja za gimnazie in realne šole. Imeno-slovje je za sledeče učne predmete sostavijeno: za gramatiko, stilistiko, metriko, za početke lepo-slovnih znanstev, za logiko in psihologio, zgo- ženske s pasi dve po dve brez razločka starosti in stana, skupej vezali. V cerkvi so se strašne, neizrečene řečí godile. Svete podobě so bile razbite, zlata in sreberna posoda obropana, mašna oblačila oskrunjena, križanje ponovljeno in sv. križ so zma- H^HH H H HB^I' Na dovino, zemljopis in statistiko, aritmetiko, , početke y gavci v janicarskej kapi zasmehovaje okrog nosili. oltarjih so jedli ali njih konji zerli, ali so deklice in fante oskrunjevali. (Dalje sledí.) algebro in geometrio, fiziko, kemijo, astronomie, mehaniko, zoologio, botaniko mineralog i o in antropologio, za početke geologie, nauke kupčijske, za stenografio, kali-grafio in tiskáme védnosti. Obseže ne manj kot 34.000 besed. — Tak besednjak je zares živa potreba tudi v slovenskem jeziku. Slovanski popotnik V/ '»X Na Dunaju so bile po vradnem potu sledeče knj izdane: „Kázeňská postava zoper hudedelst pregreske in prestopke in post za tisk" f straní 224 debela v osminki tvih ii K k tisk přestupci h i prekčršajih i o d 7 str. 221 J5 K k o zl o Novičar iz slavenskih krajev t v* Celovca naznanja „Šolsk. prij." sledeče o družtva sv. Mohora : „Po družtvenih postavah vse lanjske družt-venike še tudi letos za družtvenike imamo razun dvéh y ki sta oznanila, odstopiti ; tudi smo vsim druztvene knjige poslali. Plačalo jih je pa dosadaj le 643. Od lanskih družtvenih knjig se je samo prodajal „ Bia 216 a gomir knjigi okoli 50 fl. zdaj 820. oprav ukazalo: naj ee ta osnova po vsih dezelah ce-Število vpisanih družbenikov znese sarstva uatanjko presodi inprevdari, da se napravijo take in „sola veselena petjaw, skupilo se je za te dvé cc 55 Zgodovinski katehizem" je dokončan, hranilnice po deželi. Na Laškem je gosposka uka 24 kr. sr. in se dobi pri vsih zala, bolno grojzdje pridno oberati s tert, da se Celi katehizem veljá 3 knjigarjih. Iz Jezera na doljnem Koroškem. 6. dan p. m. smo praznovali tukaj pobožno slovesnost, ktera bo vsim pričujočim v vednem spominu ostala: blagoslovljena je bila namreč nova cerkev, ktere zidanje je od leta 1850 zaostalo, 29. majnika pa je bilo izročeno v cerkvenih stavbah dobro skušenemu mojstru M at e v žu Med veda iz Cerkelj na Krajnskem, kteri je v enem tednu toliko poslopja dodělal, da 6. dan p. rn. je bil položen pod istavni kamen in je bila blagoslovljena hiša božja. Ve lika množica pobožnih farmanov je přivřela k ti sveča- ktero so opravljali od visokočastitega škofa po- , Janez Ilgovc iz > slani tehant in infulirani prost gosp Doberle vesi. V stari že slabi in za faro premajhni cerkvici pri sv. Ožbaltu poleg Jezera (Seeland) je bila najprej slovesná velika masa; po ti se je podala proce i sija z lepo ovenčanimi cerkvenimi banderi k novi cerkvi ktero so blagoslovili omenjeni gosp. prost. Ko je bilo to opravljeno, so duhovni svetovavec in Kapljiski fajmo-šter gosp. Valentin Bergman besedo poprijeli in tako eerčno govorili k zbrani množici, da so ganjene bile serca vsih, tudi tistih, ki so se iz začetka zoper*tavljali zidanju na vse straní potrebne nove cerkve. Štuki so pokali, da je bilo kaj, in so oznanovali nepozabljivo dja- nje okolici krog in krog. Jernej Hobel i fajm. Iz Ljubljane. Somenj o sv. Petru in Pavlu ni bil prida ; ljudjé na deželi so bili veseli, da se je zvedrilo in da so mogli mervo spravljati ; scer nara manjka. pa jim tudi de-Vsakemu, kdor v Ljubljano hodi, je znano, da od tedna do tedna se lepšajo štacune naših prav kakor v velicih me-Te dni je stalo celi dan kupoma ljudi pred sta- podobo tergovcov od znotraj in zunaj stih. cuno gosp Jožefa Pleiweis-a, ogledovaje lično Krajnice, malano od nasega umetnika gosp, Stroj-a. Gosp. lastnik štacune je imel dobro misel, namést po ptujem segati, za kazalo prodajavnice kaj domaćega na rediti dati, in gosp. Stroj je kaj lepo izmalal zaloKraj nico v pražni obleki, kakorsna je v Ljubljani in v okolici Ljubljanski navadna. Pa ne le po obleki, temuč tudi po obrazu in čelem značaju je gosp. Stroj pred očí postavil zalo pošteno Krajni co; in tako je malar v ti podobi vresničul, kar slavni pevec v svojih pe-emah poje : Od nékdaj lepé so Ljubljanke slovéle Al lepši od Zalke biló ni nobene. Iz Ljubljane. V imenu krajnskega zgodovinskega družtva od gosp. dr. Klun-a, tajnika tega družtva, na svitlo dana spomenica zvestih Krajucov o grozepolni pri- godbi 18. svečana t. 1. pod naslovom tako zabrani razsirjevanje tertje bolezni, in da vino škod ljivo ne bo; veliko pomočkov so že poskušali, tudi po livanje z gnjilo scavnico in gnojnico, pa vae zastonj. V Botincu blizo Zagreba so poskusili unidan s Husey ovo mašino ječmen kositi. Tudi tukaj se je ta mašina, ktera je v Altenburgu v eni uri 1 oral in 290 štirjaških sežnjev žita pokosila, dobra skazala. čeravno ogerske prekucije, na 10 let v v vsaki pervi skusnji, kjer se vajenih ljudi ni, je dosto spodtik. — Brata Pongrac-a, ktera skušata Savo od Zagreba do Siska tako vravnati, da se bojo mo gle barke po nji voziti, ktere kakor na železnici vozove so pár goni, in se (od para ali so para) parabrodi imenujejo, sta se po taki barki te dni že pripeljala v Sisek; to je važna novica za kupčijo z Banatom. C. k. vojaška sodba je obsodila te dni grofnio Blanko Teleky-ovo , deležnico ječo. — Na povabilo rusovskega cara je poslal presvitli cesar fzm. grofa Gjrulay-a in fml. barona Steinin-ger-a na Husovsko v Petrograd: ogledat veliko vojaško taborišče ondi. Govori se, da je bilo tudi sporočeno: naj si o ti priliki pri rusovskem cara prizadeva, da bo turski poslanec, ki ima k caru v posebnih sporočilih priti, dobrovoljno sprejet. Ze so te dni nekteri časniki hrup zagnali, da armada rusovska že maršira čez Prut v knežijo Moldavo, ki stoji pod krilom Turčije; pa bolje podučen Dunajsk časnik je prek li cal to novíco, da ni res. Kratkočasno je zares grofu Gyulay-a y o turš ko - ruso vskem razpertju časnike prebirati brali smo enkrat ; „poslednjico (ultimatissimum) je Turk zavergel zdej so rekli u i 55 Rus že maršira" koj po tem pa: „ni je zavergel*', in kmalo potem * „jo jo le vendar zavergel | „se ne maršira", maršira", koj potem pa: biti da jutro slišimo : „vendar le itd. zna V 7 Parizu že delà zlatár Lemoine krono za Napoleona v kteri bo toliko biserov in žlahnih kamnov , da so ponoći 4 seržanti na straži v delavnišnici , da roparji ne sežejo po dragocenih kamnih. V Beirutu v turski Azii je neka mati šestero živih otrok porodila: ondašnje ljudstvo ima to za znamnje rodovitne letine m sreče za deželo. Dobro srećo! Kaj so solze ? (Poleg ilirskega.) Razumeš li, sinko, Kaj so kaplje, one, Ktere zjutraj gledaš V oku rožne krone ? Gorki žarki ti so Ztiihovanja naša 5 Kadar zdihneš, solzna Se naliva ćaša ! Unterthanstreue 55 Denkbuch der Kapljice lete so im Herzogthume Krain" je ravno na svitlo prišla, iskreno v duhu vedno zvestih Krajncov spi-eana in lično natisnjena. Veljá 1 fl.; udje zgodovinskega družtva pa jo dobé za 30 kraje.; na prodaj je pri Kleinmajer-u in Solze naše vroče î v i gosp Bamberg-u. Kih na zemlji toći Serce plakajoce ! ilazumeš li, sinko, Kaj so solnca traki Ko napajajo se Novičar iz mnogih krajev Po njih neba zraki? Razumes li, sinko, Kaj so oblaki sivi, Kadar med gromenjem Vró iz njih nalivi ? Solzna so oćesa Ti oblaki plami, Ki v življenju nedra Nam gojé solzami! * * I v Deželni poglavar na Ceskem je dal osnovo izdelati: kako bi se zamogle de nar ne hranilnice (šparkase) po km et ih napraviti, kjer bi se mogel shranovati, pa tudi za Vganjka posleđnje zastavice » Rak. denar na činže majhne činže na pósodo dobivati v potrebi. Ker bi bila zares taka naprava na vsako stran koristna, je c. k. ministerstvo notranjih je dodana 7. pola Današnjemu listu „občne zgodovíne". Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.