¦~>io VUt, ttev.67.___________C*U«. soboto 19. Innlja 1M6. ratlin pUm i ntnlH. ^ V 4Hfe .^flfl^^. fll^^ JIA ^^H^^ flB^k ^^fl^^^ flflH^^^k. ^IHI^ ^^^^. rf ^^^B ^^^^^^^^^^^^ ^^^^B ^^^^h * ^^^^^^^^^L ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^k ^^^^^^H^^^^^^^ ^^^^^^^^^b ¦•rrtalMi Z« Jugotlavljo: mesetno 7 Dln, letno 84 Din. Za inostmstvot Irtno 240 Din. ^•••*«im itavllka I Oln. Ixisaja v tor«*, tetrtüilii soboio. R«4ahoi}a In npravai StroMHMgtr)eVB «llca 1, pritl Tel.65.-RtC.p.-C.»vodi 10.666.'.^Ä , , Konferenca na Bledu. Konferenca Male inttnte na Bledu bi morala trajati tri dni, vendar pa se je radi dclikatnih dogodkov na ČeSko- siovaSkem kouCala U v petek 18. t. m., kcr je moral dr. BeneS odpotovati v Prago. V krogih CeSkoslovalke dele* gacije te zatrjuje, da se je predsednik Masaryk odloCno zavzel za dr. BeneSa. Zahtevi, da le nadalje obdrži portfelj zunanjega ministra, ki mu ga hočejo izviti. Konferenca se je spioh pritela pod neugodnimi okolnostmi. Tik pred blej- skim sestankom je dobil minister dr. Benei, ki kot potianec pripada Ceiki narodno-socijalni stranki, poziv stran- kinega vodstva, da izstopi iz vlade, proti kateri vodijo nar. sociialisti sedaj najostrejSi boj; na drugi strani pa so ae Sirile vesti, da prihaja Romunija z zahtevami po jaCjem uveljavljenju. 0. Mitilinea je spremljalo iz BukareSte poroCilo, da zahteva Romunija dr. Be- neSev sedež v Svetu DruStva narodov za sebe in da se kar najostrejJe upira aranžmanu» po katerem bi dr. Bene§ §e nadalje ostal v Svetu, dr. Ninčič bi pa bil oSkodovan s tern, da bi bit iz voljen za predsednika jesenskega ple- narnega zasedanja DruStva narodov. Kolikor se da izvedeti, je minister Benes* svojima kolegoma obSirno po- roCal o položaju v Društvu narodov in o vpraSanju preustrojitve njegovegi Sveta. PoroCilo baje ni bilo optimistiCno; napravilo pa je nafgloblji vtis. lntereaantna je tudi informacija, da se nahajajo v novih obrambnih po- godbah, katerih ratifikacijske listine so bile sedaj izmenjane, nekatere nove doloibe. V prvi vrsti ta, da vzameta Jugoslavia in ČeSkoslovaSka na znanje, da je Romunija sklenila obrambno zvezo s Poljsko. To bi seveda pomenilo spremembo dosedanjega staliSCa CeSko- slovaSke in Jugoslavs do Rusije. Ti dve državi sta doslej vztrajali na tem, da se v nobenem primeru ne veieta proti Rusiji. Z oficijelne strani se ta vest doslej ne potrjuje, ali pri naši zunanji politiki je res vse mogoCe. Jasnost o tej zadnji konferenci te Cudne antante prineso §e le te dni. Politik». p 8AM0 PRI SLOVENCIH JE TO MOGOCE: Glasito kocevskith Nemcev poje slavo küerikalnemu poslancu Sku- Iju. kojcnni da je vendarle uspelo do- seči za Kočevarje, da se morejo v uri- d ill posluževati nemekega jeaika. — »K met ski list«, gksilo äiovenskih radi- cevcev in radicevskega g. ministra Puc- tja pa hit: dopovedovati nemskim Ko- čevarjem, da to ni res, ker je to edinole zasluga g. mmistra Puclia. Oj ti. slo- venska zabita revscina brez čaati in po- nosa — ali je tebi se kaj podobnega na svetu med narodi od iiztoka do zapada! Tako pač nihče drugi ne zna. Nemci in neinskutaxji se lahko gmejejo na glas in nas nazivajo »das schalsblöde win- dische Volk«. Mi ne maramo biiti krir- vični, da bi zamolcaTi tako odlicne na- rodne zasluge nasih nasprotnikov; mi odkrito priznavamo i slovenski radi1- cevščini : slovenskian klerikalcein ta uspeh v tetu 1926. Ali pri nas je treba še več sramote in poaižania, da bo ski- pela kri in napravila konec takim zfo- činskim ipram. ki jih narodu prikftzu- j^jo kot politticno ali pa celo kot go- spodarsko delo za slovenskega kmeta. P STALNOST DRŽ. NAMEŠCEN- CEV ZOPET SUSPENDIRANA. Vla- di radikalov in radicevcev, ki se sicer ne inort* ponasati z delom, gre v temni zgodovini borb za pravice driavnih na>- inesčenccv zastuga, da je po zakonu za- janiceno pravo stalnosti. ki bi stopilo po treh letih od objavljenega zakona, t. j. dne 1. septenibra 1026 v veljavo, sc pravooasno razwljavila za nadaljno dobo treh let, t. j. do 1. aeptembra 1929. Vedno smo bili protivniki tega, da so se iz bede in neurejenega poTožaja uradmštva delale poUtiione kupcije in da se je uganjaila na ta konto najgrsa demagogija, kateri je nasedalo zadnja leta v naivnosti iin bedi toliko dobrih či1- novnikov v Sloveniji. Ne moremo pa danes prezreti žalostne zasluge, ki gre radikalem in radičevcem v tem pogle- du. Državna uprava potrebuje mini in stabilnoßti, drž. čiinovnik, ki ni na me- stu, naj se kaznuje, saj imamo disci- plinska sodišča. Da pa naj bo uradnik še nadalje brezpnavna raija v rokah po- liticnih .stiank in njenih eksponenjov, to je ncmoralno za državno upravo, ki ne prid« do mivnega dela. p YZROK DEMONSTRACIJ NA CEH0SLOVAŠKEM. Bistva strastnih politiinih bojev, ki so se razpalili te dni na Cehoslovaskem, ni težko ugianiti: Gre za na'ravna nasprotja m«d agrariz- mom in industriyafizmom. Kakor je vi- deti, ni ravno sreca za državo, če ima mimo mocne industrije tudi niocno po- ljedelstvo. Krogi, ki so zaiinteresirani na industriü torej razen proletarijata tudi težki kapiitalieti in takozvami drob- ni buržuji (trgovci in obrtnikiO, zahte- vaj,o. da se rarima prikroji po nphovih interesih, docim vidi'jo agrarci svoj po- gin v odpravi zašciine carine na mo- zemsko žito. Ce bi se cantna na žilo od- pravüa ali vsaj zinamisala, bi dobili mestjani in delavci cenen kruh, kmetje pa bi bili skoro uiiticeni. NajmooHejša češka stranka so agrarci, ki ionajo tudi najvecji vpfiiv na vlado, vendar pa je socijalktičnih poslancev vec. Radi tega je položaj tako zapleten in ffloboka, a naravna nasprotja, ki se jim moderna država ne more izognfoii, so vzrok toli- kega hrupa na Cežkem. Celjska kromka. c KJE JE KOVANI DR0BIŽ PO 25 PAR? Čujemo, da ga finančna upram toliko ča&a ne namerava dati v proinet, dolder so se papirnate krone v prwnotu. Mi vlada naj kaT na kratko napore, da treba te raztiffane krone do nekega terxnina oddati. Ker krön pri- manjkiDJe, si pomagajo nekateri trgovci s kovanim drobizem po 10 ki 5 par, a tega se občinstvo krcevito branii, češ da ga nikjer ne vzamejo, niti na pošti ne. Napačno zamenjajjo ta drobiž s prejš- njim avstrijskim. Treba je obcinstvo poučiiti, drobiž po 25 par pa dati v pro- met, če je že tu. Stare modre bankovee po 100 dinarjev bi bilo istotako treba vzeiti iiz prometa. Kuirziirajo pa še celo stari viijolicasti bankovca, po 10O ditnar- jev* na kateriih je bila svojemsno na- tisnje(na vrednost tudi v kronah. c VIŠJI TECAJNI IZPIT NA DRŽ. REALNI GIMNAZIJI se je vr- šil pod predsedstvom g. Jeremiäa Ži- | vanovica, profesorja na višji pedago- | ski soli in predsednika profesorskega udruzenja v Beogradu. Hezultat pis- menih in ustmenih izpitov, ki so se vr- sili od 7. do 11. odnosno 14. in 15. t. m. je jako pavoljen. Vseh 11 kandidatov in 1 kandidatiaija so poiozili iizpit s prav zadovoljivim uspehom; 2 sta bila cei'o radi odličnega uspeha konoam šol- skega leta 1925.-26. in na podlagi prav dobrih i-n odlicnüh piismenih iadelkov oproscena ustnega izpita. Abiiuritjeiiti, ki zapuščajo letos naso gimnaziijo, so sledeči: Exel Siiva (oproecena ustnega izpiita) ter gg. Goričar Josef, Hudelist Vimko, Koren Viljem, Križman Emit, Kunst Alfonz, Küret Nikolai (oprostan, ustnega iszpita), Pügram Vladimir, Podpečan Alojz, Rihteršič Boris, Šmon Franc in Topole Franc. c OBCNI ZBOR DRUŠTVA DI- JAŠKI DOM V GELJU se bo mil v petek, cine 25. junija ob 20. uri v klu- bovi sobi Celjskega doma. V gfucaju, da redni obcni zbor ob 20. uri ne bo sklepčen, se bo vršil v smislu § 6. dru- »tveniih pravil pol ure na to v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsa- kem stevilu navzocih članov. c JUGOSLOVENSKA-CEHOSLO- VAŠKA LIGA V PRAGI vzdržuae ju- goslovensko takozvano Strossmayerje- vo knjižnko. Slovenskih knjig je naj- manj ter je Liga že opetovano prosila, da bi ji priskrbeti vec slovenskih knjig. Ker sluii ta knjiimica večinoma nasim tamošnjiin rojakom, v prvi vrsti našim tamkaj bivajočim dijaJtora, sklenila je lijga potom našiih podružnic in sokol- skih društev nabirati slovenske knjige in zbirko ob kongresu due 3. juLija 1926 v Pragi izročiti imenovani knjiž- nici. Posebno so dobrodošle leposlovne knjige, ki itmajo knjiaeMio vrednost. Kdor kakorsifkoh tako knjigo lahko po- gresa, naij jo izvoli odati bodM pri prof. I. Orožnu ali pri dr. Juru Hra- sovcu v Celjiu. c PODMLADEK RDEČEGA KRI- ŽA dekliske osnovne in meščamske sole priredi v pondeljek 21. t. m. svoj cvetr ličAi dan v prid ferijalme kolonije bo- lehne dece. Em. lilek. Zgodovinski opis Slovenske Štajerske in Prekmurja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) Poleg vsakoletne proslave smrti bana Petra Zrinskega in markeza Fr. Frankopana pojaivila se je pri Hrvalih 11. oktobra 1921 še proslava petdeset- letnice smrti Evgena Kvaternika. V fanjigi »Slava A. Starceviow« imemije se Kvaternikov puc »tajinstven dogod- jaji«. Kvaternik je bil iz »zasjede ubi- jen«, po Srkulju od lastnih pmta»ev. Zakaji? Ali je Ma ta vstaja narocena od ogrskega ministrstva, kakor vstaja v Pragi za časa zborovanja slavenskega kongresa 1. 1848? In ta »nagla in ne- premišljena akcija«, se prosla^lja! Ka^- ko hocejo Hrvati odgajati resne in pa- raetne politicarje, oe proslavliajo poli- tične fantaste, politično donkišoterijo? List »Jugoslavia« je v svoji 250. št. z dne 15. oktobra 1921 povsem pravilno ocenil namen Kvatemikove proslave z besedami:»Vsi govori na proslavah, ki jih je vprizoril t. i. Hrvatski blok, so bill govorjeni ob neprestanem namiga- vanju na današnjii pofitični položaj. Kar je delal Kvaternik zoper Avstrijo, vse je opisovalo s prozornimi po- vdairki, da je pravzaprav razumeti so- dobneje. Odpor proti Madzarom in Du- naju, neprestana borba zoper nasilno poütiko teh dveh ciniteijev, vse to je ve- ljalo v resnici drugemu sovrazniiiku po- nosnega hrvatstva. Ob burnem odobra- vanju je pripovedoval bivsi minister Drinkovic z vsem povdarkom in slovesr nostjo, da »sudbinom Hrvatske ne mo- že odluciti nego samo hrvatski narod zakonito sakupljen u hrvatskom sabo- ru«, a ta hrvatski sabor da more ure- diti kakor bo vedel in hotel, svoje od^- nošaje s Srbi in Slovenci v mejah da^ našnjega mednarodno priznanega teri- torija . . . Navdusenje, ki je kipelo vi- soko, visoko, je našlo svojo kuJininaci- jo v zaneseniili besedah, da »Hrvat, ki nikdar ni poznal robovania, tudi vna^- prej ne bo niikomur rob«. Če se je proslava snirti Petra Zrin- skega, Frasnkopana in Kvatermika obr- nila proti Srbom, je to vilden dAaz, da je nase drzawo teto bolno, jako bolno! Kar Hrvate boli, je v gori citiraniih be- sedah jasno izraieno. Oni se smatrajo v krailjeviai SHS poMiionini robom! Sklicujejo se na to, da so imeli nekdaj svojo lastno, hrvaško državo. svojo kra- ljevino, ki je bila baje blizu 300 let sta- rejsa od srbske. Hrvaška je datirana 1. 925., srbska pa 1,1217,, ko je bii Ste- fan Prvovenčani po lega-tu papeza Ho- norija III. kronan za kralja srbskega. Kar se tiče Tomislavovega kraljev- skega naslova. pise Srkulj v svoji zgo- dovini srednjega veka za višje razrede srednjih ucilisc, da se Tomislav 1. 924. proglasi i okruni krafjem hrvatskim«, a Šišič piše v svojem že citirajiem »Pre- gledu pov. h. nar.«: »Zacijelo se oko g. 925 Tomislav proglasi kraljem hrvat- skim«, dr. I. Nagy pa je na svecani akademiji 4. oktobra 1925 v Mariborui trdi: »Tomiiskivu, na vrhuncu svoje moci, ništa nije prijecilo, da se uz pri^- stajanje svete stolice, okruni kraljev- skom krunom. Tu krunu nosi na svojoj ponosnoj glavi statoo god. 925, a nje- gova Hrvatska ima vec mjesto medju tadanjim velevlastima«. Kaka je to ve-» levlast, ki je z ene strani odvisna od Bir zanta, a z druge od Rima? Malo pozne- je je g. dr. Nagy trdil: »Dokaz, da je Tomislav zaista bio kraft pruža sanio jedno papinsko ptemo, u kome mu je dan nazW »rex Ghroatorum«. Nista lakše, negio da se posuinnja, da su ovi spisi (o cerkveniem zboru v Splitu leta 925. in 928.) potvoreni. Za povod ova- koMoj sumnji mogla bi poslužiii veza, koja postoji izmedju ovih samih spisa» i Dukljanskog ljetopiea, koji govori o krunisanju kralja Tomißlava i dodaje, da se to krunisanje izwsib na Duvanj^ skem polju u današnjoj Bosni«. 0 leto- pisu Popa Dukljanioa (Repnuin Slavo- rum) pise dr. Kon&t. Jiracek v svoji razpravi: Die Handelstrassen und Bergwerke von Serbien und Bosnien während des Mittelalters« na str. 19, da se more rabiti za geografijo, ali ne za zgodovino, ker je povsem dokazano, da nima nikake zgodovinske vrednosti. 0 kronanju Tomislava izjavlja Sišič: »No, da K je Tomislav fcrunjen, od ko- ga i gdje, to ne znamo. Pričanje »Lje- topisa popa Dukljanina« o Duvanj- skom saboru ne može za to da bude iz- vorom«. In vendar so Hrvati — na pr- vem mestu gotovo radi politiicne de- monstracije — slavili milenü kronanja Tomislava na Duvanjskem polju, pa tudi mariiborski Slovenci na v to svrho prirejeni akademijK Pričanje popa iiukljanma o kronanju hrvaskega vla- darja Tomislava na Duvanjskem polju, na tem pustem polju, ima ravno toliko zgodovinske podlage, kakor pričanje bi- zantinskega cesarja Konstantina Por- firogeneta (po Huberu: »ein zu unver- lässiger Beriichterstatter«. V. Gesch. (liest. 1. p. 59), da je mogel Tomislav dvigntoi 100.000 pešcev in 60.000 ko- njenikov. Kdo pozna kraške, gole kraje zapadne Bosne in severne Dalmacije, se bo vprasal: Odkod pa je Tomislav vzeJ 60.000 konjev za 60.000 konjeni-" kav? Ce bi Tomislavova država res ob- sezala Bijelui, Grvenu i Posavsku Hr- vatsku, Bosnu i jugoistočni kraj da<- našnje Štajierske, Kranjjske i Istre«, kakor to trdi dr. Srkulj v svoji gori omenjeni šo.ski knjigi, bi to že verjetno bilo. Ali ta Srkuljeva tlapnja stoji na; isti visini zgodovinske resnice, kakor omenjeni tlapnji Konstantina Porfiro- geneta in p»pa Dukljaniina iz Bara. Tudi kratjevstvo Tomi&lavovo stoji na labavih nogah, ko ne vemo, ali se je ou sam proglasil za kralja in kedaj, ali pa mu jie papež dal ta naslov; ko imamo samo eden dokaz za njegov kraljevski nasl'a\\ namrec eno pismo papeža, v katerem ga imenuje »krafjem hrva- skim« in ko so menda vsi spisi o cer- kvenih zborih v Splitu »patvoreni« a tem papeievim pismom vred. (Dalje pride.) Cl 0 .iffnVA DCBA«____________________Stev. 67. c ABITÜRIENTI DRŽ. R. GIM- NAZIJE V GELJU prirede v soboto 19. t. m. ob 8. uri zveoer v vefiki dvo- rani Narodnega doma abiiturientski ve- čer s plesom. Svira kvartet Sokola I. iz Ljubljane pod vodstvom g. Negode- ta. — Vabljeni so vsi prijatelji dšja- štva! Posebna vabila se ne bodo raz- posiljala. c NABORI. Zdi se, da so nabori. ki se opravljajo ta tedien. mekoliko bofj minii nego včasi. Nemara upliiva na razpoloženje slabo hladno vrenie. In sploh je videtii, da pri obveznikih ni to- lUto glasne »korajže«, kar je za prebi- valstvo prijetno. Pouceni smo, da na- bornike zel'o pobirajo. Do sedaj se je med nabornike pomesalo tudi nekaj bhših »starih prenarjev«, ki bi sedaj j radi izvedeli, bodo li se za naprej »do- bri« ali ne . . . c »VERSKO MISIJONSKI DAN« V GELJU. »Slovenec« poroča, da pri- redi Unio Cleri missionaria (misijon- ska zveza duhovščine) za lavantinsko in ljubiljansko škofijo v oetrtek, 1. juli- ja 1920. pri sv. Jožefu v Gei'ju versko- misijonski dan za duhovnike. c GLASBENA MATICA V CELJÜ razpisuje za svojo solo mesto vi/jolin- skega učiitelja za šolisko leto 1926.-27. in dalje. Nasitop službe s 1. septem- brom t. 1. Prosnje z osebniimi, študij- skinii in eventuelnimi službenimi do- kazid'i naj se vlozij'o na ravnateljstvo Glasbene Mat ice v Celiu do 15. avgu- sta t. 1. 676 c PEVSKO DRUŠTVO »OLJKA« napravi dine 20. t. ra. izlet na Laško. S tem se zakljuciijo pevske vaje za to se- zono. Izleta se udeleii eel" zbor. Vablje- ni so tudi ostali člani im prijaitelji, dru- štva. Zbor se zbere ob 16. uri v Laškem. (Restavraci/ja Henke). Z Laškega ;se odiide z večerniim vlakom. c GRD NEPRIDIPRAV je Anton Žaberl iz Sv. Erne pri Šraarju, ki je pred kratkim odsedel svojo 18-mesecno kazen v mariborski kaznilnici, im je na to bil oddan vojnemu okrugu v Celj-u, da odslnzi vojaški rok. Spoznan pa je bil za nesposobnega in puščen na svo- bodo. Patera se je nekaj dni po Gei'ju brez posla klatil in je skušal vlomiti v hotelu »Pri Krorni« v sobo natakariice, kar se mu pa ni posreclo. V hotelu »burner« je imel več sreče in je odnesel hfapcu pleteno košaro z obleko, peri1- lom, uro, srebrno verižico in denarja v skupni vrednosti 3500 Din. Še tiisto noč Pß je ptiček zopet prišel policiji v roke in sedaj bo zopet sedel. c CELJE IMA RAD v Avstrijo pri- stcjni Ludvik Regnar in se je bil te dni neopravioeno vrniA v nase mesto. Pa ni našel ljjubega mira; prijeli so ga in poslali preko mejie. c KDO VSE HODI BERAČIT. Na- sa policija je prijela Antona Jovanovi- (•a :z Kala (srez Novi), ker je po Gelju beracil Mož je imel od svoje občine kujigo, s katero jte pobiral priispevke. Skrajnji čas je že, da prizadete stran- ke take daljnje berače takoj predajo policiji. Saj je že med nami dovol'j bedo. Kino. MESTNI KINO. Radi popravila slikarije se v petek 18. im soboto 19. ju- nija ne vrše predstave. V nedeljo pa nastopi iilmski ljiubljeniec vsega sveta, svetavnoznani Harry Piel v filmu *Pu- stolovina v nocnem ekspresu«. 0 tem fihnskem remek-delu, ki obsega dva dela po 12 činov, ki se igrata skupaj, pi»a Harry Piel sam: Kljuib temu ,sem se izneveril svojemu avtomobilu. Od stroja se nisem mogel popolnoma po- sioviti, zatc sem vzel v svojem najino- vejSem in najboljšem fihnu »Pustolovi- na v nočnem ekspnesu« mesto avtomo- bila kar celo železnico! Po miäljenju drugili ,;e to moj najvratolomnej'si film! Trdijo. da sem mogel vsiaj lOO^krat zgubiti glavo pri, svtojih avanturah po oseh jn med kolesi drveciih vfakov! Jaz le iwvarnosti nisem osetH. Nasprotno sem čutil, da mi je lokomotLva prijatelj, da nit- paslusa, da na-me pazi...... Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečor, druge dni ob pol 9. uri zvečer. KINO GABERJE. Cenjenemu o!> cimstvu se toplo priporoča senzacijski vei'efilm Nora hkša«, ki so predvaja od četrtka do netlelje v Kinu Gaberjo. Kdor se se sporamja na članek »Elek- trkoi raj v hisi«, ki je izšel v »Juitru« st. 133. od 13. t. m. Vsebina tega član- ka je v tem iizvrstrnem filmu tako si- jajno iizvedena, da naj nihče ne zamu- di prMike, si ga ogledati. S seje celjskega i občinskega sveta. | Celje, 18. junija. I V smlo od 18.30 do 21.30 je imel | celjski obt'iiiski svet redno, dobro obis- ' kano sejo. ; Overovatei'ja zapisnika sta obc. od- | bornika dr. Boživ in dr. Goriöan. Uvo- j donwi spoiwi župan dr. Hrasovec. da j je ukrcnil vse potrebno, da se izvedejo j predlogi. ki so bill sprejeti na zadnji | obeiiiski sejii i>i*i slucajnostih. Zapisnik ; zadjije obc. seje se odobri. Vermnalni odsek (poroča ok' odb. Mratijak). Mestna obcina placa svojini naJiiesčenceni polovico dohodiiinskegu j | dav-ka za čas od 1. julija do 31. deccm- bra t. 1.. kakor so to .sktenila tudi dru- ga avtononma mesta Slovenije. Obcina prevzamo za iisti čas tudi polovico dav- ka na rocno delo. ki ga placuje mestno delavstvo. Pro mi odsek (.poroča obč. odb. dr. Kulan). V donioviiiisko zvezo se sprej- mejo zasebnik Karl PertLnač. bivši po- stiiešček Bi'az Gaberšek, krojaški po | inočniik Anton Krajnc in zlatarski po- niočniik Ivan Svetlin. Kapetanu Mari- ju Zlobcu se zagotovi sprejem v domo- vinsko zvezo. če si pridobi jugoslovan- sko drzavljanstTO. Finamni in gospodftrski odsek (poroca obc. odb. dr. Bozič). Jan Sola- ris posestnik v Pecovniku pod Gelj.sko koco, ponuja svoje posestvo, ki iiieri okrog 4 ha, niöstni občini v nakup. Po- sestvo nieji na mestni svet, ki bi se po nakupu arondiral. Obč. svet se izreče v princi'pu za nakup. ker je pa aahteva- na kupniaia previisoka, bo posestvo pre- ceniJ soJni izviedenec v navzocnosti ne- katerih obc. odborniikov. Po cenitvi bo 0 zade\i sklepat obč. svet. Sklene se zgraditi pri sejniišču ob Voglajni novo skairpo. ki bo stala 3700 Din, ter po- pnaviti in poglobiit.i izliv kanala na des- nem bregu Voglajne pri mostu v Za- j vodno. Obcekonistna uradniska stavbna zadruga, Splošna gradbema zadruga iu krojaski inojster Iran Bizjak prosijo v treh samostojnih prosnjah, da jim pro- da mestna občiina svoje zemljiisce ob Zri:njskega ulifci, ki ga ima sedan" v na- jemu cveti'iicarna Gradišer. Prostor bi se pombil za zrdanje stanovaujskih his. Mestna obcima proda svoje zemljisce obenia zaidrugama oziroma od njiju sporazumno predlagainim zadruinikom po 10 Din ni2 pod pogojem, da zgrade interesenti na tem stavbiišcu najkasne- je do koaca 1. 1927. lične eno- ali dvo- stanovanjske hi'se. V pritliičju takozva^ ne Dürnihiirnove hjše Na okopih se bo adaptiralo stanovanje za monterja me- stne elektnarne, ki bo obsegalo dve sotoi s kuhiinjo. Drvairnice za hiso se preme- stijo v ktet. Ani Schmiidl, sestri pokoj- nega mesitnega blagajnika Schmidla se zniiža majemnina za stanovanje v isti hiši na mesecni'h 50 Dim, da se ji tako onuogoci eksiistenca. Za skropljenje cest bi bil potreben sod za 2000 1 vode, ki bi stal okrog 5000 Dim. Mestna občina ni- ma sodov za škropljenje, pač pa tri vo- ziicke za skropljenje s cevmi iz vodo- vodmiih hidiramtov. Inž. Giuha iz Ljub- ljane je pregledaf načrt za nadomestno vodovodjio napriavo v parku in izjavil, da ta naprava pravaaprav ni potrebna. Bolje in ceinejše bi bijo, ako bi občitia popraviila pokMarjeni vodovod. Vodo- vod se sediaj popravlja in je vodni pri- tiisk v resnici od due do dne moč-nejši. Rezervoar je vsako juitro poln. Ker se je vodoMod že toliko iizboljAaf, se bodo cestne uiice skropile z vodovodno vodo. Glavni trg se bo pometal odslej tudi ob neddjah okrog poldneva. Župain je tu- di že naročil. naj vsak stojniicar po koncanem doi'u tudi sam pomete pro- stor, kjer prodaja. Konzum pri mestni plinarni se je zadnji cas povecal. stro- ški j)a zmanjišaJi. Ce bi plinarna ne bi;- la obremenjena z obrostnii od dolga, ki znaiša 763.401 Dim, bi izhajala brez iz- g.ube. Obč. .sv-et sklene glede plimarne sMei'e: Glavnica, ki jo inna obmstovati plimarna, se ne odipiše. Čc bi podjetje ne donašalo potrebnih sredstev, bo tr- pcla obresti mestna obcima iz .splošnih sredstev in toroj od plimarne ne bo za- htevala plačila obresti. Obratovanjo pli- narne se obdrži. Splošna delavska gradbena produktiivna zadruga v Gelju pros;, da bi nuestna obcina tudi za njo IHicvzela Baranrijo za posojislo do one vsate, kakor jo je dovoliJa obema ostali- ma gividl)Ginim}i zadruga ma. Mestna 1 občina bo prošnji ustregla. te bo za- druga predložila svojie pivmolenjske izkaze in sitavbne načrte. SottkcirkuUttrm odsek (poroca olx1. odib. Prekorkk). Mestna občina je (lovolilta za proračuinsko leto 1920. 25.000 Di.n kot prvi prkspevek za usta- noviitev javne ljudske knjiiaaice v Gelju. Prosnji, da bi v Gelju obstoječe knjiž- nice podarile svoje knjige javni ljudski kn,ji)žniici, se je odzwilo doslej te žensko društvo. Ta knjiižnica preide v mestuo last. liuvga magistrata, V sosvet za usta- noviitov ljudske knjiižnice so bili iizvo- ljtini obt'. odb. Prekoršek kot referent j za kultur.ue zadove. uratlini predstojnik nia.g. svetnik Šubiic, prof. Brodar kot zastopnik giinnaziije, gdc. Lewstikova kot zasiopniica in-escaniske in obč odb. j Wiuller kot zastopnik inestme osniovne j sol'e. j PokopaUski odsek (poroca obč. j odib. Bizjak). Mostnemu grobarju se po- ! visa mesecna placa poleg ostadiih daja- tev od ()50 na 750 Diin. Odsek za iujski promet (poroca cbč. odb. Sirec). Uta za shrambo orod- j ja, ki se nehaja na vzhodnein delu nie- i stnega parka bliizu Kapucinskega mo- .sta. se l>o odstraniila, orodje pa se bo shranjevalo v grofitjL. Olepsevalno dru- stvo namerava zgraditi pol'eg cvetlic- njaka za grofiijo zidano lop*o za ])rezi- movanje juzni'h dreves, ki bi stala 16 j tijsoc dinarjei\r. Prostor se bo komisijo- iiilral. Mesto bo postavilo na jiavnih prostorih zaienkrat okrog 20 žicnih košaric za odpadke, ki bodo stale 2000 dinarjev. RaizmeistHev košaric naj do- loci Olepševalno ch*ust\o. Srezko pogla- Marstvo *;e naprosi, da naroči dirzavni poliiciiji, naij naznami lnestnemu magi- .>tratu vse one osebe, ki bi poškodovase ja.\ine nasade im odinetavale razne od- padke na javni'h proistoriih. Mestni ma- giistrat bo stPopo postopal proti kriv- i cem. Pri brvi., ki vodi v mestni park, ! je obciiiia liosekala štiri kostanje in tarn oskrbela iepo cvetlicno gredo. Predlog obc odb. Rebeuscbegga z dne 11. mar- ca t. 1., da se uvedejo v mestnem kinu tudi nemifiki filmski. naipiisi, se odkloni. Za odiki'onitev niiso gilasovali obč. odb. Rebeuschegg, Kaschier in Janič. Finamni in gospodarski odsek. Obc. odb. dr. Boz'iq poroča še naknadno o d\eh zadevah. Spl-osni gradbeni zadru- gi oziroma članom. ki jih bo zadruga, javila mestni obcimi, se prodajo neka- tere mesfcne parcele na hriirn sv. Jožefa brez drevja po 1.50 Din za nis. Stano- vainjske hišiice morajo biti gotove do kionca, 1.1927. Velika soba v stamovanju gledaliiškega mojetra v mestnem gleda- lišcu se prezida in napraviite h nje dve sobii. Vodovod (poroca obc, odib. Fran Koren). Mestna občkia izven mestnega teriitoriga principijemo sploh ne bo vec prispevala k vodovodnim instalacijam. Plinarna (poroca obč. odb. Re- bek). Mestni plimairni se dovoli, da si nabavi po potrebi lastni plimski motor, ki bi stal okrog 25.000 Din. Motor si mora nabaviti plinarna sama, ne da bi s tem obremenila mestoie bl'agajne. Po- praiA'iia v plinarni, ki Iepo napreduje, so izvršena, tako da priibliino tri leta ne bodo potrebne novie investiicije. Elektrarna (poroca obc. odb. dr. Kalan). Poraba slepega toka je zadnje mesece večja, nego poraba storMnega toka. VsFed tega mora plačevaiti mestna elektrarna faiski elektrarni po pogodbi znatuo odškodiniinio za diferenco med maozino obeh tokov. Uvedel naj bi se nov tarif za elektromotorje. Lastniki motorjev naj bi si nabavili nove, kom- penzirane motorje, ki ne uporabljajo slepeüi toka, ali pa števce za slepi tok. 0 zadevi bo poročai' iaizenjer lnestne elektrarne na prihodnji seji. S torn je bil thievni red izčrpan in žuipan je ob 21.30 zaJdjučiil sejo. _____________ - rp - Zakaj se proda Bai'a čevljev | Zato, ket* so najbolj^ , | lahki in n^jcenejži pri ! A. Drofenik, Gianni #r*i». Mestno gledališče. Po dolgi pavzi gostuje v petek, due 18. t. m. zopet ljublijanska drama v Geijiskwn mestnem gledal'iscu s Petro- vicevo dramo »Duee« v reiiji g. Skr- binska. V gktvnih vlogah nastopijo ge. Rogozova in Juvatiova ter gg. Rogoz. Skrbimsek in Jennan.. Pisatelj Peclja Petrovic nam je znan kot i zbor en poznavalec kmečke duše. Njegova dela so polha svežega humorja in zdravja. Zanknivo bo v&e- kakor gledati eno njegoviih dnam. »Du- še« ,so lMerarno njegovo mijinocnejse del'o im je prfcikovati, da bo gledališče tudi z ozia'om na zakljiucek seizone raz- prodnno. Igra je tudi za mfedino pri- inenna. Zacetek predstave tocno ob 8. uri. Sport. s S. K. GELJE. V pondeljek, duo 21. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši iizitxl- na odborova seja v šahovski sobi hotela Evpopa. Udeležba radi debate o prire- diit\i sportnega dneva za Vvse odbomike obvezna. — Odbor. s S. K. GELJE. Sporocamo vsem clanoin. da bodo (io nadaljnega vsi od- borovi sklepi. glede treningov in postav moštva za tekme razvidni v oknu ka- varne Evropa. — Odbor. Širom domovine. g LJUBLJANSKI VELESEJEM — ZASEDEN. Uprava ljubljanskega velesejmia naznanja vsem zamudinLkom interesentom, da je za vse branse v no- tranjasti paviljonskih zgradb ves raz- stavni prostor zaseden. Na razpolago je še nekaj pokritega, palodprtega pro- stora v paviljonih F in G, medtem ko je ta kategorija prostora v ostalih pa- viljonih tudi popoi'noma zasedena. — Nuj'sl'o se naproša zamudnike, ki se za- nhnajo za polodprti prostor. da pospe- šijo svoje prijave. š ZvUanje reprezentačnlh doklad vellkltn županom. Ministrstvo za no- tranje zadeve je zviSalo reprezentačne doklade veiikim županom. § Razvrstitov profeaorjev. V pro- svetnem ministrstvu začne v kratkem poslovati komisija, ki bo izdelala nov splošni razred vseh srednješolskih pro- fesorjev. Vsi srednjeSolski ravnatelji so dobili poziv, naj poSljejo podatke o itevilu profesorjev in koliko novih profesorjev potrebujejo, odnosno koliko jih imajo preve2. š ZaSčitamladlhdeklet Zagrebški veliki župan je prepovedal vsem po- sredovalnim zavodom za službe, da sprejemaio dekleta izpod 21 let Z dekleti izpod 21 let sme pri posredo- vanju služb imeti opravka le «Pučka radiona» v Zagrebu. 5 Ogledalo naSih razmer. «Be- ton d. d.» je bila zaposlena z gradnjo pristaniSča na SuSaku. Ker pa vkljub urgencam ne dobi od ministrstva \i- plačil, je javila županstvu na SuSaku, da morajo delo ustaviti, delavce od- pustiti in odnesti stroje. š Kako govore tujci o nas. Pred nekaj dnevi se je pripeljala Poljakinja na severno mejo naSe države. Ker je bilo hladno vreme, je imela okoli vratu lep bei kožuh. Zapazili so ga pa cari- niki in ga hoteli zacariniti, če$, da ga hoče utihotapiti. Gospa se je uprla, da je kožuh Stiri leta star in da ga nosi ob hladnem vremenu. «Pa je tako lep in Čist?» vpraša ironično carinik. «JVsora li biti pri vas vse umazano, kar ni novo?» To je zaleglo in kožuhovina je Šla carine prosto čez mejo. S Na državnl realnl gimnazljl na Ptuju bodo sprejemni izpiti za prvi razred v sredo, dne 30. junija od 9. ure dalje. Vpisovanje bo dne 29. junija od 9. do 12: ure in dne 30. junija 8. do 9. ure. Za vpisovanje je potreben rojstni list in zadnje Solsko izpričevalo. s Priredltev Sokola v Št. Jurju ob j. žel. V nedeljo, dne 20 t. m. pri- redi S.kolsko društvo v St. Jurju ob j. žel. pešizlet v Lokarje k Mastnaku (pri «Zajcu»), kjer bo telovadm nastop in vrtna veselica. Vabimo vse brate, sestre in prijatelje Celjane, da nas ta dan posetijo in se z nami bratsko po- vesele v prosti naravi. Od postaje do Lokarij vozi popoldne avto, kakor se- veda tudi zvečer nazaj na postajo. Zdravo ! § Dr. Branko Vodnlk f. V pon- deljek zveier ob 7222. uri je zadela kap univerzitetnega profesorja dr. Branka • Vsi Celjani gredo to nedeljo s šentjurskim Sokolom na izlet v Lokarje k „Zajcu". • *0 štpv. 67. »N 0 V A D 0 B A« Stran 3. Vodnika. Kmalu nato je premmul. Po- kojnik je bil tik pred smrtjo zaposlen z urejevanjem enajstega zve2ka lite- rarnega lista «Jugoslovenska njiva». B. Vodnik je bil rojen 1. 1879. v Va- raždinu L 1911. je bil imenovan do- centom, a I. 1920. rednim profesorjem na zagiebSki univerzi. Pokojnik je obe- lodanil dragocene literarne sludije o Vrazu in Preradoviču. š Revmatlzem — hjava zahval- noiti. Spoštovani gospod I Letos v me* secu juniju sem do bil dvc steklenici leka proti revmatizmu «Radio Balsa- mika», ki ste mi ga po moji zahtevi posiaü. Zahvaljujem se Vam za dobro /'dravilo. Eno steklenico sem Sele sedaj porabil, eno pa sem dal svojemu drugu. Uspeh je izvrsten tako pri mani kot pri mojem drugu. Prosim Vas zato, da mi poSljete se 5 steklemc, ker imam znance, ki trpe na revmatizmu, pa tudi jaz se hoCem docela izlečiti. Spoštljivo Vas pozdravlja Pater Mladenovic, pod- narednik 33. granifne čete, Kriva Po- lanka (Makedonija) 11. dec. 1925. — Lek «Radio Balsamika», izdeluje, pro- daja in razpošilja po poStnem povzetju laboratorij Radio Batsamika, Beograd, Kosovska ul 43. 632. š ZA HMELJARJE. Poučni shod i v svrho spozmavanja. ioi zatiiranja hmeljiskih skodfjiivcev priredi Hmeljar- sko drustvo za Slovenijo v nedeljo, due 20. jueija t. 1. popoldne po cerkvenem opravilu v soli v Grižah. Hmeljarji pri- diite, ker škodljivci se množe! Š TRGOVINA Z DEKLETI. Te dmi so na Susaku aretiirali neko Josiipi- no Mladenič, ker je bila osumijena, da se peča z rufitjainstvom. Pri zasfišanju je pričlo na dan, da je rufijanka stara zlocimka Regina Triinajstic, ki se je rniaogo let preiivljalia s takim netepim poslom. V zadnjem easu je piletla svoje mireže okoli hčera ugtednih družiin na Suisaiku, pri tem je pa sama priisla v past. Izrocili so jo sodišču. a NAGRADE OROŽNIK0M. Mi- nfctrstvo za notranje zaideve je odobrilo kredilt 600.000 Dim kot niaigrado za orož- niike in polii'cijo za zvesto službo. š DOBER ŽELODEG. Pri Erceg- novera so riihiici vtovili te dni velikega morskega volka. V njegovem zetodcu so nasli med drwgiira: rog»ovje koala, plo- eevimjasto skatljo k skatljo za cigarete (v kateri je bilo še pet ciR&ret), dva ženska oevlja, svezenj perila, iin sop ovčje vollne. BazširjajtB „Novo Do&o1! kaucuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. «Palma» ni razkošje, ker daje elastiino, • ugodno hojo ter je tembolj za vsakega praktičnega in Stedljivega floveka neob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejSa in ceneja kot koža. En poskus Vas bo takoj prepričal. Potem ne boste vet hotel! nositi čevlje brez «Palme». 21—6 Pi»»pri6ajte so «ami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoLa Joiip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 5 Razgled po svetu. r GRŠKI SAM0STANI NA GORI AT»OS - RAZPUŠCENI. Predsednik Pangalos je razpucstil' j,rrsko samostau- sko organiizticiijo na Sveti jjori, ki ob- stoja že tiisoi let in ki šteje nad 81)00 meni/liov. Prej, so imeli ti lneiilii isaiuo- svojo repu:blik'O. r OROPANA GRŠKA NARODNA BANKA. Na cesti iz Prewse v Jarino so napadli roparjj tovorni avtoinob.il. ki je ]jelja*l 15 miilijon.ov drallem grske Niaro:liie banifoe. IlopaTji so ubiili ti'i orozni'ke in tri uradnike banke, ki so sproini'jali avtomobil, potem pa so po- begn'ili s plenom. r 0TR0K, KI JE BIL PODOBEN OPK^I. Iz Brat «slave poročajio, da je neka kmotica v slovaški va»si Bostopa pi'etl kratkim porodiilia otroka, ki je bil mocno podoben opici iin ve.s kosmat po ž^iotu. Imel |e ma rokah in na nogah po 7 pi'stov in bill tudi siicer strahotna pokveka. Ker so sosedje obdolžili kme- tieo sodoiniije, je obupai'a nad sabo in otrokom in je skocila v vodnjak. Oba sta utonifa. r STRAŠNA NEVIHTA OB ClL- SKI OBALI. Te dni je divjafa na mor- jiu ob čiiskii obali strašna nevihta. Vi- har je vrgel 4 parniike na obalo, kjer so jiih valovi popoinoina razdejiali; v priistaniBcu se je potopilo pet vlacilcev* tfriü'e pa so biii'i hudo poskodovaai. Pu- topiJo se je tuidi mnogo drugih manj- ših ladij. Zdi se, da je radi nevihte \ec oseb iizgubiilo ziwljenje. — Škoda je ogromna. r REDKA STAROST. V Bathu na Anigleskem je umrla mkss Jane Raby, sestra admirala Rabyja, v redki sta- rosti 106 let. Prežiivela je 6 angleških vladarjev. r DESETURNI DELOVNIK V RUSIJI. Sovjetska vlada je določila delavni čas v poljedeJstvu in gozdar- stvu na deset ur na dan, ker se sicer place ne moi'ejo zvisali. Ljudftka prosveta. 1 RUSKA SOVJETSKA ENCI- KLOPEDIJA. Poročali smo že, da je izsel v Ru'siji velik enciklopediöni slo- vair, ki je urejen po nacelih marksiistie- ne ideologije. Največ prostora so od- kazali učenjaki zgodovini, znanasti in. literaturi ter tebnicnim panagam. Pre- vfaidujejo seveda socijialne \iede, poleg njih pa tehnika in gospodarske ^sti. Zgodovina in slovstvo obsegata približ- mo eno četrtino prostora. Zemljepisni del je rediigiiran na poseben način. V prvi v.rsti so sestavljalci leksikona po- svecali pozornost delaviskemu raaredu v različnih državah. Verski cianki tvo- riijo v enici'klopediji poseben oddelek ter so pteani s komunistidnega staldšča. — Sestavo enciklopedije vodi E. J. Schmidt, ki mu pomaga pri celotnem delu okolli 90 uredliikov. 1 AVTORSKI HONORARJI V SOVJETSKI RUSIJI. Generalni odbor Zveze delavcev - umetnikov je izdelai nov predlog glede avtorskih honorar- jev za muzikalna, dramska in druga dela. Za origimaina dramska in operet- na dela se bo placeval'o 3% od bruto inkasa, za prevode 2%, a za domace opere G%. Od teh 6% dobi komponist 4%, a libretiist 2%. Državni gledališci v Lemingradu in Moskvi raana deiavska vojna in sitrokovna društva in organi- zacije pa plačajo pri izvajanju iger sa- mo poiovico avtorskega honorairja. Kiobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 68s-, moderna oble'.a 7t<--, fini 108'-, posebno fini 125'—, iz zajčje dlake 200'—, specijaliteta.Ita' 240'-, iz slame navadni 2Y—, .Oirardi' 29#—, boljši 48#~, fini 80'-, Manila 120*—, Panama 240'— prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Proda se: molk« kola, ilvalnl ttroj, hladllna omtrlo», dv« spainl ««bl in v*č drv g«O« pohlitva po nlskl e«nl. tUr« aliaPt Celje—Qaberje, Mariborska cesta 11, nasproti gostilni Svetel. Stefan Stragek, Celj«, KovaSka ulica St. 1. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst čevljev od najfinejše do najenostavnejSe izdelave po znižanih cenah. Izdeluje tudi po meri. Popravila se izvrSujejo najhitreje. Razpošilja po pošti in oddaja na obroke. Jpfiisi s posebnim vhodom se odda. VpraSa se v vili «Parkhof» pritliino. Dve meblovani sobi s 3 posteljami z elektriCno razsvetljavo se takoj oddasta. Antolinc, Celje, Oiavni trg §t. 16/11. Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski Stofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove 26 različne obleke itd. pri Iwan Maslnaku9 Oelje, Kralja Pfttra c. IB. ntanofaXtttra in lastnt izdtloValnica oblcH Prodaja žarnic. Mestna elektrarna je za prodajo žarnic ob delavnikih odprta do 18. (6. urezv.) Mestna elektrarna C®1)e. Psodam malo rabljen PUCH- MOTOR popolnoma v dobrem stanju. V zalogi 5 imam več rablienih motorjev. 1 Elektrotehnično in mehanitno podjetje Drago Gams, Celje, Qaberje. Meblirano sianovanje dve sobi in kuhinja, se odda za dobo dveh mesecev. Naslov v upravi. 2-1 Nemebllrana velika soba se takoj odda s štedilnikom na plin. Poizve se v upravi lista. ^5 PHporofc« se S5 izdelovalnica in trgovina moikega in ženskega ^^^ perila ===== kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd. NajnovejSi vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenCne. 5 Postre2ba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. M. Šribair, C«lje, Gosposka ul. 27. -"—¦" Kupi se večja množina aaaas 0 steklentc 8 oil kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi? Lepa eiiQMinsha hiša popolnoma prenovljena, z lepim yrtom, v bližnji okolici mesta, se radi preselitve 2 proda. Naslov v upravi lista. 2 Lep trgovski lokal z *lektritno razsvetljavo se takoj odda. Vpraša se pri KONRAD GORENJAK, 3 Celie. Gusnoska ulica 28. 2 Malinovsok zajamčeno najboljSi, pristne kakovosti, lasten proizvod, nudi preprodajalcem F, I. LUKAS, Cilj«. Viwjrad in bosti tuprodaj. Kje pove uprava „Nove Dobe". fTosip KOS, CeljeH Ljubljansk« cesta 10 IzdiloifllalcnsahoiPitnitinoihil), so imiMk In DtroUih tnlin. 22 Izdeluje vsakovrstne gonije dele. . Vsa v stroko spadajočo popravila < po znižanl ceni. Postreiba lolldna. I { Podružnica Žalec §t. 29. I K-MMPBEHT.^aiuS se priporoüa za solidno izdelovanje A«vutan, $elje Pcrilo Ovratnikc ^Kravate kk A JWogaviccj Veliko izbiro vseh vrst knjijc dobite po zelo nizki ceni v novo otvopjttiii kitjigapni flora Eager • JtafyrmaM M^ fritmlt ilk» M1. I IzvrSujejo se tudi najtoüneje in najceneje naročitve knjig, muzikalij itd. Knjige, ki se nahajajo v zalogi, so znatno znižane. Dalmatinsho domota lina nndl v viakt mnoitnt oa|c«ne)e tvrdka 50-19 I. P. Ma.tlcoYi«5, Blomškoir tr»g 1. BELAK & INKRET W Celje# Preiepnova ulioa štev. a ^ ELEKTR1ČNE instalacije, telefonske. zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava moderno - higijenitnih kopalnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, cen- tral ne kurjave. POPRAVILA central- nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. Tudi vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene ko nkurenčne. Informacije, proračuni in nafrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, MWiJn FRAMJO VEHOVAR tovarna pohiilva Calj», Kepsnikova ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenCne. IVAN STRELEO 24s taaatar Celje, Samostantka ul. se priporoCa za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine na zalogi. Razlagova 7 V Celju Ruligovi 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomL izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne ploSče in okvirje, garniture xt spalne in jedilne sobe, obzldnt plošče, mozaik in vsa v kanv noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. stalno velika laloga spomenlkov od najpriprostejše do najmodemejSe oblike Za- htevajte načrte in proračune. Podpužnioa v Ti>t>ovl1ali. Tiska in Izdaja Zvaaaa tlakaraa. - Odgovorni so: za izdajatelja Ftoval Zak«kaiak| za tiskarno Hllaa ftatlaai za redtkcijo Vlak« V. Qaam. - Vsi v Celju