St 38.
V Gbrid, v četrtek dne 21. marci tQl2.
.$f$ti,m&'
Izbaja trikrat ua teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana:
vso leto   .   .   15 K
.     V.     n     .   -   *8»„°»*^ Za Nemčijo K i.6'00. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem In Gradiščariskom" in dvakrat v letu »Vozni red že* leznic, parnlkov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnice se ne oziramo.
»Vbe za narod, svobodo in napredek!« Df. K Lavrič.
UrednUtvo
še nahaja V Gosposki OJici. št. 7 ¦v Oorici v l. nadštn na desno.
ITpravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v !. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se račuriijo po Petif-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2,krat.l4 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta,. Večkrat po. pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu. 30 vin. vrsta. — Za bbijko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Iv'an Kavčič v Gorici,
— Telefon št. 88.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska fo zal.
Kmečko »arooanje in S. h. 5.
Državni zbor že »delluije« nekaj časa,' J toda ne bogve ikako plodomosno-. Govori se o bližajočih sekrjiizab, o novi češki olpozieio nalili taktiki, o bramlbnii reformi, o raznih več aH mainj bojevitih generalih in ministrih, O tem prihodnjič enkrat. Za nas postaja vedno aktualne j še vprašanje o 'kmečkem in sploh socialnem! zavarovanj«. ¦.
Kdo se ne spominja klavenne vloge, ki so jo- y tem vprašanju od nekdaj igrali slovenski klerikalci, ki talko radi: govore o kmetu, ki pa ves čas svojega .parlamentarnega vpliva tirajo veOko veleposestniško politiko, namesto prave ljudske in 'kmečke. Veleposestniško namreč v smislu velikih banomskih in • škofovskih velepose-stev, ne pa onih vele;posestev, 'ki jih irriamo v deželi, ki so sicer lepa .posestva, toda le boljše kimati je v primeri z vekposestvi kakega kneza SciliNvarzember-ga, ki so skoraj tako velika, kakor' cela Goriška.
Da si pokličemo, v spomin postopanje ¦klerikalcev v tem vprašanju, si oglejmo ¦nekoliko izgodovinp takozv. kmečkega iza-•varovanja, pri Čemur nam ,bo dobro šlulžil članek, ki ga je pred iremi leti prinesel celjski »Narodni dnevnik«:
;>Smier agrarne politike v Avstriji določajo že od nekdaj »kmetje« Sehwarzen-ibergovega in AueVsipergovega kalibra. To tudi danes se mi drugače kljub splošni in jcdiiaki volilni pravici, kljub strokovnim in političnim ongamizac/jam. kakor so naša ¦kmečka zveza, S. 'L. S., nemški iracionalni Bauembund, nemško klerikalne krrietske zveze itd. Vrhovno vodstvo agrarne politike je prej 'ko -slej v rokah veleposestnikov, kateri imajo v vsem in povsod edino odločilno besedo in prati katerim se srednji in dobri kmetje, med katere spadajo s prav malimi izjemami vsi slovenski1 kme-ije, nikakor ne morejo uveljaviti. Večkrat smo že opozarjali na to. daso interesi malega in s r e d m j e g a k-m- e t a p or
p o 1 n o m a dr- u g i\ č n i k ot ip a. i n t er r e s i" v e 1 e p o s e s it n i ik o v, d1 a s i¦ o e-lo naravnost nasprotujejo. iPa voditelji naše kmečke zveze, S. L. S. in podobnih edino pravilh prijateljev slovenskega 'kmeta so ljudstvo s svojimi od 'fevdalnih veleposestnikov si izposojen i-mi fraz a mi i tako premamili, da jim res verjame, da so duhovniki in njih stranke v istini zagovornice iinlteresov slovenskega fcmetsikega stanu. V dokaz svoje .ljubezni do kmeta mu ti gospodje naštevajo, koliko rujifajiznovk iin drugih posojilnic so mu vstanovili, koliko, mlekarn hi drugih gospodarskih zadrug so osnovali, koliko podpor po suši in po teči poškodovanim so izposlovali na 'Dunaju. Ne govore pa radi o tem, kako postopajo v par-1' amen it u, ko se pr.et.resa j o v e-1 i k a v p .r a š a n j a, t i k a j o č a s e t u-d i s r e d n j i h in d ,r o b n- i h k m e t c v, kakor je nagodlba z Ogrsko, skepanje tr-' govinskih pogodb z drugimi 'državami itd. Svojo Ijinb^zeii do ogromne večine slovenskega kmeta bodo poslanici kmečke zveze in S. L. S. liahko dejanski pokazali, ko .bo treba rešiti vprašanje o sociia'1-r.em zavarovanju kmetov. Še 1. 1908 so ¦bili "klerikalni poslanici .za to zavarovanje kar vsi v ognju ter .so se hvalili, kako velike zasluge so* si pridobili" za to, da je vla-da sprejela v zav.arova.lni načrt tudi kmečki stam. Ko so pa zaslutili, da se kmetom samo zdi, da bi jim bilo to z a v a r o v a n j e - p -r e d ,r a g o, s a fc r e T p o g o j no in ii> r :e .z obotavljanja vrgli svoje prepr.iča-n j e o n j e g a k o ,r i s t in o"s ti po d, k ,1 o p ter so p o k o r m o i iz j a v i 1 i, d a bodo ubogali svoje v o 1 i i c e in g I a s.o v a 1 :i proti v 1 a d n i o s n o v i. Niso pa kmetom razložili ne v č e m u b-s t o j e d o :b r e in s ,1 a b e strani vi a-dne osnove, niti kaj naj bi se v načrtu pred r u g ač i 1 o, da bi tudi kmet-skemu stanu prinesel one koristi, katere po pravici pričakuje industrijalno delavstvo od njega. In vend-rbi »marksi-stiški« narodni gospodarji S. L. S, ne mogli biti ni trenotek v zadregi, k a k sna
r e f 6 r. m. a, naj. se izvede, dia bode vsem. iin še posebno kimetskim delavcem in> drobnim k m e t o m poni a.g a n o ter jim omogočeno ne samo po vladnem načrtu predlagano starostno zavarovanje ampak tudi zavarovanje njih v d 'O v in s i r o t.
Ker .sami niso hoteli ali niso iznali' .predlagati potrebne reforme, jim storimo mi to uslugo; 'morda nam bodo za njo še hvaležni.
Daije prih.
Pismo iz Putne Sedmograške.
5. marca.
Cenjeni gospod urednik! Vas uljudno prosim za malo prostora v Vašem cenjenem listu, da povem, kako se godi nam delavcem v sedmo grajskih gozdovih. Žalostne so naše razmere in mi delavci y 'gozdu si s krvavimi žulji služimo vsakdanji kruh. Res težavno je naše delo iin nevarno. Drugodi se delavci orgainizujejo, samo mi delavci v gozdu si ne moremo (pomagati. In, res zaslužek je lep, ali kaj nam koristi vse to, ker komaj 25 od sto delavcev ije srečnih z zaslužkom, drugi si zopet ne' morejo nikamor pomaga-M. In veliko jih pride ob svoje življenje, velik.) je tukaj Slovencev m Nemcev, ko pridejo mladi in krepki fantije in tukaj svoje življenje končajo ali se pokvarijo na udih.
Tudi pretekle leto ni nesreča praznovala tukaj;, pet oseb je prišlo ob svoje drago živilionje in veliko se jiih je na udih ponesrečilo.
Kakor sem velikokrat slišal, pri nas na Primorskem, ko pridejo' na spomlad podjetniki ljudi nabirat za delo, jim oblju-bujejo res lep zaslužek: cd 5 K 5U v do 7 K na dan. Seveda s takimi obljubami dostikrat tudi premožne fante in .meže zmotijo, da. svojia domača d^ela i" posestvih pustijo v nemar im gredo za debrim za-slmžkom v Bosno, na Sedmcgraško in v Romunijo.
Kakor že omenjeno, aiko bi se tudi vse te-Je svotespoSteno plačate, bi še ne bilo naše težko delo iin nevarnost preplačana. Ali kaj vse to pomaga, ker se z nariii dostikrat grdo ravna. Podjetnik je pogojen z delodajalcem. Redkokedaj se primeri, da ,mi delavci delodajalca vprašamo glede zasliužka in drugih razmer, ali on mami navadno odgovori: Jaz inimam z Vami ničesar opraviti, jaiz sem se dogovoril že s podjetnikom.
Ko gremo na delo v @ozd,   tedaj ima vse račune ped jetnik in par njegovih paj-I idašev v rokah; in mi delavci oa ranega jutra do poznega   večera se trudimo in tako   gre  naprej,    navadno od 7 do K) mesecev. Ko se delo. dovrši, ije že mogoče, da navadnemu delavcu so račinni neznani in ne vč, kaj mu gre. Dostikrat se I pripeti, da so direktorji ali delodajalci. in j podjetniki v zvezi, iin ubogi delavci mo-_ ramo biti zadovoljni, kakor oni sklenejo. !        Torej, pozor, fantje in možje, bodite previdni, pri takih podjetnikih .in ne dajte se jim preslepili. — .Pozor! i                        Delavec v   gozdu.
DOPISI. h koinenskega okraja,
Komen, 17. marca 1912. — Te dni so poročali časopisi, da je neki siromak na Kranjskem roma? od farovža do farovža in milo prosil, naj bi zvonilo njegovemu umrlemu otroku. iKer mi doma ničesar dosegel, je šil- na škofijo v Ljubljano, kjer so ga pa še dobro za- nos potegnili. Ker je siromak in ker ne more plačati deleža za nove zvonove, ki jih je naročil bogati celi-batar, ni cerkev toliko tolerantna, da bi bili njej reveži, vsaj ob voliča&tvu smrti približno- toliko, kakor bogatini. 'Nauki Krista davajo celo prednost siromaku ¦pred bogatinom, dandanes pa polne fcisage gor, a revež naj se valja v praihoi.
Ne držim na zvonenje, pa ta slučaj me spominja na zvonenje v Komnu. Zato vprasam, zakaj ne zvoni k vsem mašam, ki jih opravlja kodrolasi častilec božji tu v
Maksim Gorki.
FOMA GORDJEJEV.
Roman.
(Dalje.)
»Hladno mi je ...« je rekla Saša tiho in vzdrgetala po vsem telesu.
Foma se je srečno zasmejal pri zvoku njenega glasu, dvignil •]-:> na roke ter pohitel naglo, 'kakor >d:i beži, po splavih proti bregu. Ona je bila-mokra in hladna, kakor riba, a njeno dihanje je bilo toplo; žgalo j: Pomiri vrat in napolnjevalo njegove prsi z bujnim veseljem.
»Utopiti, si me hotel?« je govorila ona, krepko se stiskaje k njemu. »Prezgodaj je še ... počakaj .raje ...«
»Kako si to dobro napravila«, je govoril Foma med tekom. »Dekle, 'kakor fant!«
»No, tudi ti si nisi preslabo izmislil ... čeravno si fia videz tako ... miren ...«
»A ti še vedno tulijo, ha-toa!«
»Vrag .ž njimi. Ce utonejo, greva skupaj v Sibirijo«, je dejala ženska, kakor bi ga hotela s temj besedami potolažiti in cibodriti. Začela se je tresti in trepetanje njenega telesa, katero je 'Foma 'zapazil, mu je bilo povod, dn je tekel še hitreje.
Z reke so se nesli za njima kriki in klici na pomoč, 'lam je po mirni vodi, oddaljuje se.od; brega- k struji glavnega toka reke, plavpil v somraku .majhen otok in na njeni so se metale človeške postavo semtertje.
Noč se je spuščala nanje.
Osmo pogSavie.
Neko nedelo popokdne je pil Jakov Tarasovič Maja-1 kin na domačem vrtu čaj in se razgovarjall s-hčerjo! Odpri vsi izavratnik srajce in omotavši si vrat z robcem, je sedel na klopi- podi streho višnjevega listja., mahni z rokami po zraku, otiraje si pot z obraza ter takorekoč razsipa'! v zraku svojonaglogovoniioo.   '
»Bedak in podlec je takšen- človek, ki dovoljuje trebuhu, da gospoduje nad njim!1 Ali ni ničesar boljšega na svetu, nego-pitje in zrenje?-S čem se moreš ponašati pred ljudmi, ako se vedeš, kakor svinja?«
Starčeve oči so se blestele razdraženo- in zlobno, njegove ustnice so se prezirljivo krivile in gubo na njegovem temnem obrazu so vztrepetailc.
»Da je Fonika moj rodni sin, jaz           bil že ,-zučil!«
Igraje se z aikacijiiio vejico, je Ljut olče poslušala očetovo govorjenje in se ozirala radovedna in z zanimanjem, v njegov ogorčeni, tresoči se obraz. d. i starejša, je postajala, tem bolj se je izpremiinjalo, ne da bi iutila ama, njeno neverno in bladno razmerje do starca. V njegovih besedah se je slišal vse češče isti smisel, ki je bil la-or v knjjgab in to- jo je oodkupcvalo za očeta, ker je ndliote sililo 'deklico, oenUi njegova živo besedo višje, nogo hladne črke knjig. Vedno vglobljen v opravila, vedno spreten in umen, je šel samotno svojo pot, a ona je v Meta njegovo samotnost, znala je, kako težavna da mu mora biti in njeni odnošaji k očetu so postajali topJemši. Že se je včasih prerekala z očetom; vedno se je zadrževai zaničljiv.o .in porogljivo napram njenim u«ovoro«'i, a bil je vsakokrat pozornojši in nnelivkejši.
»Ko bi mogel ranjki Ignat Citati v časopisih o razuz-
danem življenju svojega sinu, — on bi Fomko ubil!« je govoril Majalo n, ndarjaje s pes^o ob mizo. »Kako so vse opisali? Sramota!«
»Zaslužil si je!« je dejala Ljubovj.
»Ne rečem, da je brez vzroka; Oblajali so ga, kakor je bilo treba .. . KedO' se je tako razvnel?«
»Ali vam ni vseeno?« g:* io vprašala deklica.
»Zanima me ... SPretno je diotičmik opisal Fornkino vedenje ... Najbrža je sam ž njim, veseljačil in bil svedok vsi njegovi razuzdanosti......
>:N-no, on bi pač ne veseljačil s Farno!« je dejaki Ljubovj s prepričanjem in' goste zardela pod vprašujoči m očetovim pogledom.
»Glej no! Le-epa 'znanja inuš, Ljubka!« je dejal Maja-kin s strupenim hnimioirjem, »No, kodo je to pisal?«
»Čemu vam je treba vedeti, papa?«
»No, povej!«
Ona ni marala .govoriti, a oče je vedno bolj 'zahteval in njegov glas je postajal vedno bolj suh in srdit. Teds.j ga je nemirno vprašala:
»Ali mu ne boste ničesar storili?«
»Jaz? Jaz mu bom.... glavo odgriznili! Ne-mrmica! Kaj mu morem storiti? Oni, namreč ti pisatelji, so prebrisani ljudje hi zato so tudi sila, ... sila so, ti vragi!/A j;az nisem guverner in fudii on ne more niti roke izviti, niti jezika 'zavezati... Kakor miši so in nas grizejo pomalem [v struipfti jih je treba r- ne z žveplenkami, marveč z rnb-!ji... da, da! No, kedo je torej ?* - »Ali se še sp^miinjate, ko sem hodila v šolo, je zahajal k ntfm gimnazijec, Jezov, tak črnikast ...«
»Mlini ... Videl sem ga, seveda! Vem ... On je torej?«      .                                                         .....
29
j.:;k<>mtSiis!kv!!^<?eirkvi? Ali1 je <tudi on si-
' tbfti&?^Min^^ pravijo, ida-..to ne bo.res,
""j$?;«pfette y~Ml& k^ii kak ^leškl
lord. Ali «TJOT#:vn:e m^ate, da ibi prišli
limfne ;fc maši:   Q9>aii&6(vat iOJ^govo Čudno
' prLtv«ir{ainie ajr^..ftlliwJemŽ.'To.:1iiiili ne
bo/" res,   ampak/vpr#|amo,    att   res
:Prihaja domov, ves zaspain; —• .rwjav,
'; '"¦'¦,'- :<"¦ ¦¦ V^.-A-" ¦ V:i*'".— š-r-. '• Jfomen, 16, d. 19& /—' »ko ss vtrlujie.fckalna strabSaJ^'*,vsaki ve-. šel|qi-, /ki ja napravijo jiapra^ki v Ko-' hroir/:<fete|D>:a^s^\Werifei^ai 'isti, a o zadnji; ne: čiMe: nobeden. 'KaltfoT prejšnje, itztekia ^tiidi zadnja pra^d&o, čeravno, 96/v .koraku renico pray isti -cLaii priredbi pri Obariihterjevih kle^ilcalhi v<bidiiteiin imenitne;večer>K> in 150 lifcrov terana, kjer se je gostilo vse — zastonj!-
• Vabiirsirj-ceT teden fia okusno poje-dtriTo; a^zvolj^čeV je bM6 frialo. Celo sani podpredsednik katoliškega, izobr.' društva1, ' častitljivi g." Kos "ni .bil, -navzoč, jr*ijkaJi so'tudi taki'; ki sicer radi 'zastonj- šedo m pijejo, ali kakor jim1 "rečejo koritarji. Poslali so ob 10 rv?5er* ponje' in sam Bunc, ki je ravno tedaj kot strokovnjak razpravljal, kako rešiti socialno vprašanje, je soglašal, da je >jaiko -umestno,, poklicati, jih. Zgodilo 'se je* a- depujtaidja'je pobila, itge.
Zaradi teple druižbe, dople.Svf tudi pu-nice — cerkvene .pevke" m, naslednjega dne so pravile njih mamice, 'da je bilo"še lepše, kakor so jim povedale ittfh hčerke. Bilo je vsega, na ostajo in vse »fraj«. .Še »daca« niso plačala, kajpak!. Toaiaj plača krdmar in še »patent zraven.
Kakor zahteva dostojnost, končala je napredna veselica ob 11 na opomin .postnega zvona. Kako pa je bilo tam, čeprav so.biii sami duhovni ne-le prireditelji po^ jedrne, ampak <tudi navzoči? Še ob 2 po-poinoči glasilo se je krščansko devištvo po vasi.
Naslednjega . dne se je. govorilo o cjohi in razbiti šipi ipri iKski punicr, Turoč je pa klel.
Iz ajdovskega okraja.
1$ Sela na Vipavskem. (Kakloposlanee Berfoue drži besedo.) 'Gotovo <je se zrai-no cenj. čitateljem, da strto imeli lani pri nas novo mašo, isn sicer jo !fe pel g. Janko Pišot Poslanec Berbuč je kot dober človek ponudil za gostijo svoj vrt, češ, stariši novoinašnika jdrugače ne bodo imeli prilike, kje bi gostija napravili. Vsrt je namreč tik doma novomasnikovih stariševJ Dovo:II Jim je tudi, naj z^ posujejo, ker bo tako lep uhod s Pišofcovega dvorišča na vrt. Imenitno je tale pri gostiji, zbrala se. je klerikalna družba' in g. poslanec se je tino zabavaj, jedel in pil. Pri najboljšem razjpoioženhr pride očetu m bratu novo-tnašnika v glavo misel, prositi g. poslanca, naj jim proda tam, kjer so zid posuli, nekaj sveta, ker sicer nimajo prostora kam postavati gnojišče ini svinjak, da jim namreč sosedje aie dovolijo se nikamor izga-nitL In res jim poslanec obljubi^er seže v roko, da jim svet proda todiko, kolikor ga bodo rabili za gnojišče m svinjak. Pa glejte, kaj se je zgodilo? Obljuibrl jim je ibil iprodati oni svet, ali čez čas se je delal (bolj mlačnega, dokler jini končno krai-komalo ni odrekel sveta, da ga jim ne iproda; za noben kup, čeravno se mu ga drago farfelipJačati. — Vidite, to ie mož, ki drži besedo, katero da; ki izpolni, kar obljubi, Vipavci, volite ga Še za poslanca!
Iz Rihemberga. — (Preprečena velafca nesreča.) »Mfad fantič dol od Polja gre, veselo bije mu srce, rad: bi vMel ljiibjčo, al' vsaj njeno sukenco«.
Neka ugledna.oseba v naši občini bi ibrla v preteklem tednu maJbne postna, ž^r-tev svojega poklica:
Neznano iz kakega uzroi<a padla je ta oseba o!b (belem dnevu v jarclfe v^a^eiie^a vapna1. Sreča te ihotela, da 'so bjli brabri možje v bližini, kt so, ne. meneč se. za lastno smrteo nevarnost, rešili poniesre-čenča/gotove smrti. Tudi se imamo za-aivaliii oko1«K»ti, da .je te^llperatlira, pcme-r srecenca pnesegala ono vgašenga va-pm, ker v nasproten ®hiča|tt t>i l»la <&> uri,
ko to pišetn^ cela o»bčrnf ;y. Črnatitza&ta;-
¦vah...  •   l'......'       ,,' v'   •¦'
Enka'f v olbčimsiko napaiS^lMe, 4w®\& v vapnenco -t. .kdo v% kaiko -m *$adii- v tretji^-—      .    .        ¦ ,V   ¦*¦..,  ..
iaailo sq popolna. vokatbadio.    Kdor g:a C Čuje, .ne* mar* prekvialiiti gltoboke in arigii-
DhiŽha sv. Giriiain
Žatjavni večer «&i#ke iio^nke družbe sv. CMa in Metoda bo v ^oteioto 2i- t m; »fjkrf i«lenu«. Začetek ob felii pol.
Domače vesti*-
.-•«: Dri¦Bogamil Vo§Bialt, sin Sstoeiga »?^eta '^boiv^aiesflcega za0ruižnttšiva«;Mitela VoSnjaka v.Goriipi, je imenovaKpriviitiiipl docentom inai zagreibšikeirL vseu;^:5čii(. Ta-jko te v s!ovens.ka omkdina -JBOpefc piojpoifiTJa število otnib znanstvemiikov, ki ser ^oresče' priipravljaj,Vna svoj učitelijsikli. poMic z^ob-', dočo slovemsiko"univerzo; tako šiihtoffeo' mi pripravljati svojo univerzo sami'^v&k mcčgb 'gostdJjiiiibn^' •b.ralts'k^lh'''isi^ian%^kfh, narodov/ dokler5 ihima .naša-vlada' denarja5 za stovemstko luiniverzovIVLlaic7^nDu'u'čen|aku prav-prisrčno ičieištirtaimo na neim n5&g0vem in našem tsspeTiu.     •      " *'         '    >'
Dr.iBoguimil Vošnjak je; roJetoJ. 1882, študiirai je v Graidou-, Pragi, «a I>unaju (kjer-je' promoviraD/^v rieideJsberigu in ;v Parizu. Kot znanstve5!. in .'publicist je srto-voimenovaini d^oen^^žeid^ligo^žaian'. Šer%ot m'ladeii(rč je inapisal potopis »Zapiski ni:la--deiga potnika«, kasneje rusike študije »Na razsivitu« dn več' iznamstveaiii ' esejev v »Ljiiilbijansikomi Zvara« in »Sliov-anu«. 'Njegovo čisto iznaTistveno ddo pa je »Usitava' in uprava ilirsikiih- ideižel v Času''framcb®kč' okupacije«, v katerem idelii razmofriva,'^kako se je.iraTBOOsko jživnio pravo retipiifalo-meid cikiiipaiciijio ki po okupaiciji pri^a^ih' kako je ikiori&tila ta recepcija namesto zastarelega upravnega sistema^ <Deilo'ge izS% pred dveima letoma v'»Sldv. Maitfci« ifr;je bilo preveideno v• česčiri'Oi-'E)'oma;1pa flfela^ niso raz.umeli, ker se ¦Jeibito (dvignilo milno^' go nad mivo povr^šniih »znanstvietriiti*': poskusov. ¦,                         ;'   "    '¦:   '   -'¦¦,
-Novoimeniovanj docent je' tiidi cdeii glavnih nstanoviiteljev naše »Vede«;'kT je; prinesla iz"njegovega pereisao\5širihibvjraz-•pravo; »Uvod;'V ofctča načela' dnzav^ega-.nauika«. poleg mnogih referMov in.-oc&n-'"^ razniih češkiih, 'hrvalsikuh, Abvemskih, .fran-5' ceskih in angleških spteiili.      .-.- v*!. '¦'["'•¦
Vkljulb svojeimiu movemu ¦ de'1'oivanju bo dr. Vošnjak 'ostal, kar *a- M dosl^: Jpi-onir. sloveniske .znancisti, 'kfc ima od njega ;še mnogo pričakovati..¦:«¦•!» .   '¦¦.:.-•.•;«?-
Smrtna kosa. — V .tukajšnji Ubokiišnici je umrl po kračkem teolehanju vjpokojeni naduoitelj g. Jernej Troha, star 66 Jet Po-;kojni je bil.r-ofen na-Pečinaih na Tohrtin*' skem ter je, služboval v TržaSki Oikolid'' ih' potem na Štajerskem: iNekaj časa je bival' v Gorici, kjer »ga je dotekla smrt. Zapušča 3 sinove; >jeden je častnik, drugi 'Učiitelj, tretji udvetmiški kandidat.            .    A
Umrl Se v Gor&di bivši stotnik-auditor in notar Jos. Koller, sitar 76 ikit.         '¦?¦  .
Vpokojen je na .lasfcno prošnjo c,'-ikr. / pOištni kontrolor 'Mihael. Kuišoer v 'Trstu;
Tenorist Josip Rijavec priredi svoj pevski večer v Godci ne v soboto .preti-belo nedeflijo, temveč že v sredo, dno' 10. aprila, in sicer v dvorani Trg. Doma.
Pel bo temed, modernih . Lajovčevo, 'Krekove in iRavrakove «kladlbe, deltama ;še, iz rokopisov, • —^ tRavnik ie 'pošvati! pevcu: globoko sikladibo ^Vasovalce L«i/!ki "to itudi \& večer na - vspetredu. Skladtoa* izide v kratkem v Krekovih »Novih Akordih«-.                :                            - '...v. .•
Na ViZlporedu bosta tudi klasika stov. glasbe, naš Sdhuibert. Beinj. Ipavec .in:<3'er* bič.                                                                  . ¦'..-.:¦¦¦
. Radi svojega krasneiga tenorja'se je toavi) Rijavec že na gimroaziiji zelo" temeljito z glasbo. — Po dovrSeni ¦ materi se je šolal par let ped mojstrom Huftfadoftif v 'ljublja)nsk!i .»Olasib. Maitfot«, kjer 'še -je' bi\ u&U tudi pevec na dun. dvorni; Weri, Beteitto.         ,   ,                    ¦'. •¦ -.-
Lani je prjsel na Dmnaj;- tai je napravil nakon^rvatorlju.vzfpreieimnt izsr>it ^kd-»dobro, da je Ipreskic^i!! pa«t leitn.Skov.'
Rfcavec ima lep liriičen tenor, ki -^e ocKikuje po izredni/Čistositi s ^Smo- matih-
uialine Merpretoicfije, s katero predava, in: lailukote, s katero ipoje v 'majviišliih le^h, Obvlada kakor nalboliši doseda-njii- teno-r-iiati dve »oktavi -r-iTeihuiiko %na že zelo d^vrtop, ka^-je dtosegpel z. OTeMradinimi vabami,                •    '!     •
.,iQbcmstWina dmt»ajs?kiih   stovaTisikih
itaaortJh >'ga fl&ipri nje»oviih nastopih-ma--
f ihojna vzlliuibilo*:$                           , ¦¦
. ¦   Vsi imai pn&rokuije.jo,sijajtno' ibodočnost,'
zaido se je pos^efil zidaj samo petju ter.;naj-
«3lbSimejšii glasbeni! i« splošni izobrazibi.
• Naš '.tenorist v svo1]^ lojstnem mestu očara rojatke s sv^im^pe^emV.. oblju-iblfeini vie^iw?vibo lep, poln . uimetinižikega užitka; .    \"'                     .",   .•  f?.vR.,..-
. Opozartanio na zabaven večer v .so*-boto^jpri,jelenu«!-.. •                '¦   -  >¦>.-¦.••
^'Remniieracije deželnim uradnikom/ 'Stara navada železna krajca! iDežeilrii glavar dr. Pajer in profesor Banbuč sta si utepla- v iglavo, .da dežehii uirad#kr-miCh rajo dobiti vsako.leto.remuneracaje.ipa (ba-sta. .Odeovarja- ti to zaikanorhv le li kaj denarja v blagajni, ^ alL iie kdo vreden .neimuneraaij© ali ne, to je t0rna gospo* |? dqrha. i ;Vse]*edno, .'tako . se je.. od nekdaj delalo in talko miora biti,, če se prav novi odbonniki proti -tej- razvadi na ,'gil'aiv.o, postavijo. .¦
Na dan sv. Jožefa smo izvedeti; da je deželni odbor v zadmlji seji s Berbučevim glasom dovoliti za remune^acije airadnikom. okolo 20.000 K. ¦-NezaaHgano!. Nekateri višji •iiradniki\ :¦ ki ..imaiio itak .mastne plačev so baie. .dobJH -zneske po .1200 K vsaki, nad - čemur, ^se tudi nižji ..urad-njki opjiaviičeno spoditSkaJo. Isto ¦ "tako se Sipodtikaib..nad'.dejstvom, da so.se razdelile, ¦-•remuneracije istpfloh med vse uradnike, . torej tudi takšne, ki niti ne bivajo v Gorici in ki nimajo s -posiovan-'. jem deSeTinega zibiera. prav. nič 'Opraviti. OuoitituJo,.,vprašajmo ,Vais, gss.pcda:.Pajer in ¦•B&imiiS, ste ¦tudiite-rem.uaier.iiralli? Vridi-' ;.in.o prof.;iBeribuča vže na!p;refl,:kako¦-*-¦ hinavsko nasmielhfljafioč se — odgotvairja:. Kaj-;-Vas to. briga, mi nismo, .rucib enemu odigo-i^vorni! Kaj njega briga ;irevnl3>meit;.kii/tr^i |bedo,.ker..-nilma niti kos,a krute, da .bi se! oteščal; jkrajet naj; i)e,;:piačuje,- samo; da Se; :on cčetu.Fajerju ne zameri! . v:- :". . :Y imeinu; plaoujočega. ljudstva. • poživljamo očetta Pajerja in 'Sodruga m'u Berlbu-ča,: naf: niam; -pioijasnita, na ,.teme>Iju .ka>teri'h 'zakoniitiih predipisov nKsreta : opravičiti sv\0iQ deželnim finamcam _ škodljivo postom panje, sicer bamoukrcniLLpotrebniOjdabo^ do moralli krivci; brez zatkon-He podlage izdani denar povračati!                         .  -
- "Na vsak način izjavljamo ižei datnes'; da ;fc skrajen.čas, da zapodimo tejstare, sicer ine, razdružljiivc prijatelje .iz. deželne hiše, &i .n-Jm;ajV> poigurna,-, da Ibi drug drugemu jkafi cdrcikji' ip'kf.yts:kd. tega slabo gosipor •darijo z" tjuid^kiim di&narijieim!. ..-.•-». '. . Resiii-JCii na ljubo lojalino kcnistaitujemo., ?da je glasom' naših poizvedb, odibioir,riik dr. Stepaiičič! glia^val proti ^predlogitf, ida bi se ibile daile remumeracije.
Podpore za lajšanje bede v Datmaclji in Istri. ~ Pred¦ dnevi so nB!znanili',lSšti nove državne ipcidipore za Daimaoijo in isifiro. ¦Miitistenslki svet je inaikazatlpol milajona K' Oataaciji, za Jstropa 765.000 K za nabavo ¦živil 'in krmil 'ter za razne občinske ceste,' jjbepo pedpka dtižava Istro, Dalmacijo1 in -Fiurlanijp. :Kdaj le pnšdejo ma .vrsto goraSki jSlovencr?   "' *y-"' '~ ":   "    "'' '_'' *'
Naprcdnjaki! Širite "ihffie'ii'a^r"e,dih'e lite! Vsled pas-tirskega pisma naiSe^a' prev-:< fevišeinega ftadStoofa -ih-feraeiza- Še vrki-p^o' deželi žoipet'-velii%abs^''igotiijta'iip'rk>ti naprednemu ^asbpiisju. Kar divjajo po cerkvah ih izven .rujih proti naprednim listom, .zlasti proti »Soči« in »iPriiimbrcu«. Tudftra-sijioni so m ^misijonarji kar norijo -g-tei-je proti napredinim, časmikorn. — Naprednja-ki! Vaša dolžnost tfe, odgicivOriiitr na tako" nedostojno lopovsiko gorijo !ž'agitacijo' za nalpredjne liste: Šiirite naše iliste, »Sočo1« in »Pritnorca« v Všalko hišo!             ¦¦-¦'¦
K izrednemu vojaškemu naboru v Gorici dne120. t.;m.:|eipnšbo.pi,k> proistovoljino':' i z '¦ goriškega okraja 54 mladeničev; potrjenih ie Mo 9"; iz ..gradiščanskeiga 'olkralja 6; potrjen 5e bil 1; te -.tolmiTiskega okraja
^5, potrjenih je bfflo 10; iz JmML7;t^ot(( jona sta bila 2,                                   ,'
i Zaplenjena laška zastava, -V ^ Stkeim fciledaHSčudiaijeprcd^taivetneka lai dmmžba. teroili so opereto »Stn>t«tnio<«. v % nedeljek. iNa taou inastopijoi 4 balerine. z^tavaimi; nied temi-je bila Jedna \${. z^staivu, Ko se )e priikaizala»' so' inavaoj Lahi živahno ploskatM'; deimioffistraicila )( bila. Zahtevali so, da naj mastopiijo §e en,
[.krat. Ali: jpoJicijlsiki kioimi'sar, navzoč ,pr ipred'S'taivivje.-Ziaiplenil ilaško zaisitaVo,.... Včerajšnji »GorTiere« .je biilvv'eš divji rad tega talko, »da j.e b-id ;zap1teinjeri;-
•"., Porotno zasedanje v. Gorici,prične '4 t. in< Doslej.sta.določeni-dve'razpravi i sroer':,pro,ti"'»iL;Bčoi del-iUtoraile^, ki sta ostali še izza prejšnjega zasedamja. Na vr. sto pnide tuidi detomoriiikd-^er^ičeva. O Rudolfu Konjedicu ^^pišali ne.
|j katc/ri .liisti, da bisse .^tegimla. vršiti raz.
\ pravar,že- pj-eid bližnjo:poroto^To je ^
I mogoče, iker iprit&ne'šele-preiskava; ki u^. igne trajati-preoe!ftčaSa.>!M'OigiQ(Gefpa:biQ raz, prpVai.iv .(prihodnij&mv .zasedandti^-.-.tkor.^ni1
jterja^'   ¦•'¦ lli '::.^ :.!'.i.- .:{¦./•   'i.   .»¦ :;-..'             i
¦ : Goriška poiiir.užiiic*a;C.lM; D. va.br ^ svoj zabavni- večer v 'šdboito 23. t. m. »pri jelenu«.'
- Praznik sv." Jožefa1' smo 'obhajali na Goriškem ikakor driiga lota. Talko v mestu, kdikor >na dežeti. Pokazailo se" je že nj Sv^ČnicO', d;a $iv!jiud'Stvo ne da vzetfi ipra?.-I^rakov; zatone bil'v torek'praznik ih fa viponedeljiek 25..t. m', tudi,'.""
¦:!:;:Štra}k v Zdravščini. -^ V tovarini J f Zdravščki so začele včeraj štrajkati neJ tkatere.deiavike, 'ker'.jim'je podravnats!; ,hdte'l znižati mezdo za;'5%..Rasvhatdj m je: potem povalbil, inaj^se/vrnojb1 na"cielo, Dekleta ipa rzahtevajo povišan je plače ne| znižanoe.
1 Samomor 18 letnega dekleta. — Zastrupila'se (jie v iF';iUimi'čellu:v 'Furlainiji Uj ¦ letna Katarina Tarilab; Vrnila se jedoincv pred 8 dnevi; šiugildje v Trstu,,
"{- Nede^e povzd'i:g.uie]o' setfaj- gg.;:nu.Ki v pridigah^ češ, nedelje /so pravi' orai/miM, nedelje' 'je postaivil .Bog, praznike ,pa cer-;kev. Zato so neldieije' več -kot' iprazn^i Poprej so raizlaigali ip^a; da š«o:prafzniiki vi-\sciko hiad-nedelijiaimi' ter da-jih imoramo .db^i '/h^jaiti^št^esneie od hefd^U'.' iKalkor- %«žeI S^ddnji' pa^iez'čdlpra.vlja praznike, zato ne '- veljajo ¦ dosti;';če pride' tov papež in ipo-,pravi; ikar se'je ta ¦pomota, Ibcd^ razlagali |pa zsepet, da -so: prazniki; niaid^nedelijatni. Ljudstvo ¦ >}e' nevoflflno -in ne igredo mu v' gla3Vb te čudincpriemeimbe. Vsekakor se katoliška oerlkev'w& ljudstvu-ni prikupila ,z icdipravo praizmilkov, • '. Dijald*vojaki.'— Precejršeiri'' del' di|ja: ikofv- iz zadnjih dMeni irazrediov tukajšnijrli srednjih šol se uldeleižuije raznih vaj pod Jvcidstvom 'bifiičirjev. Včeraj so korakali di-, jaki-voj.aik| v iPainioveio, nekateri s puš^ka-,' mi, dragi brez pulšk. Ko so se vr.ača'!ii jih ^pisprčimiljajlaviotaiška .goidba. Precejišen del kJRiialkov pa se je .cjdlteiginiil 'vojaškemu vež-|)anju.  ¦   ."'"• ¦¦¦"
\ ' Kdor le iitore, naj'pride v sJboto 23. ,'t. m( na zabavein večer goriške podružnice Ciril-iMelfodOve id^ružlbe, ki se bo vršil ;».pri jele-nu.«. Kdor/ne rriore prM/naj se .ispotrtni maiše' pogrebne idinuižlbe ter darnijc imiill ali velik dar 'domu na altar!
V Ajdovščini še (bodo vršile oibčinske voiiitve' juitrr v petek "22.- in v.solboto 23. t mv; / ¦' ..' / ¦ ''¦" 'V.V' '; ti jj % žoperstaVijaJte se redarjem! —, .3SiejTii':Joisf P^rsolia ii^.^miajrtin.e^ s,e ,ie„ ziapiersjtavljk'!' oščinialcejmu' rei^anjiu, & gaje notel aretirati. Izpnižnil se 'mu je ijz rok, zalit; "je 'redaiijiain potemše ika|benje metal proti'nijenru. Sodnija v 'Gorici je prisodila Persolji radi tega. 3 kidrie -težke, ječe z jednim postom,.— Kako nespametni so ven dar 1'judiJeV'ko se Mpefstavljaljfo .reidarjem; dosežejo ie — ječo. Zagrenijo javno nasil-stvb in pridejio <p.r^d sodniad, ki jih obloži k težijo kaznijo. Koliiiko mesecev ječe so že pncjs&leli. razni zbperstavljež,! brez PP-•frebe!   '•' '''         V."'.'.
1 Nemško pismio iz Gorice."— /Oddiiiio je bilo in došlo je v prave roike tak'o4e v>:\ slovijeno ipiismo. !N.'iN. kr>bf">der Graf der einen "dvener' sadit m'elwfaher Milioue: VVohmiDg wels Brieftroger in.JKradišclika Kiištenlarid.'       ' '       •••_¦¦'¦•¦
FjSjeTSllTJt^^                                                                                                                                 Pn«k«i»ltonvo,idftbo1e6fn1 ittohnjofil, lok«jo6l In; fc^nRnlj«
vatelj samo lekirnar ?ell«r v StuMcf, Bl«l-trg It 284 (Hrvaffko),                 • ¦/¦   :?* > ;    *      MMlol.dober^.To nI ramo roJtlBmal Dvannjflkerloa ait^poi mSnjo 5 kron franko.  I«ilcl"'
7
Jcftejeva prisega«. — 30. jtv m..lbo;m<Y ;      Danes ipcmo&i je«gr.ffleta to se bliskalo;-
,1 v T^govskemi domw na koncertu. ;* padala je sodra. Danes je malo itaoliuie-a. iDe-
^vglcaga 1« glasbenegai^štva niscLd.ru.- I la set kakov bi se hotelo zjasniti? <— Teko-
:,y --"*......J"" *,-,~».....'¦''¦'"— 'Ue iipoljujc pri n&s spomlad* 1912.              :
Padel Je pri delu 60 lebru- zidar Anton-Avijain ;iz iGigleja ter si zlomil levo roko in se p oškodoval nevarnio, v-sftcid .Česar so ga oddali v tukajšnjo boilni&uco,
Grofica Cbrisfalnig je zgubila lovske-^tfS^^i^^nrnvhne^^Šeik^^Pes Je bel s crrikni pikami in 'dolgo dlaka Kdor pripelje ;pSa. grofici Cbrtetalniig <na dom, dobi visoko- nagrado.
aM Vijptj^fi vattfia»tnj> .S»lciajd/bto velikega Jrtnponiilta-JP.- H; Satfcfierla, Mtejevo ipr-iv
šego.  .•     ! ' -                           '¦'
I : Ravraoikar raizširja-skladateljevo srn-. i .f0 v. Uuibljanii večkrat peti- loratorij, iki je f pr.ivab.il »eibroljiro Jjudij. v sfov:. prestol-. niče). Reči-ise^Mr^'^^ nofeta'1^^; dostojanstvena glasba V P.; ft >Sattnerju. pravega .zastopnika. Tudi »Jeftejeva pri* sega«'• i'e ¦ skladlba resnega, '' .veličastnega Hiaea-ja. Kdor. ¦pozna, vsebino pesni, -t;in1 sleorarvisa)kvi^lbražejnec.sna;;'ta^0iif««Pči--{ev biseri Jteu&t;—¦ se fečudili s -'Anko spretnostjonam slika miuziikalično P.,H. Sattnef. vesdje, M navdaja' Žide. radi:'lei-tejeve zmaige; iie stopnjuje do- vi&ka, a ta-toj.na-td.nam raztideva žalost radi nepre-.mišljeiie-elbljuibeOT'sq kancu je z joteom-jce-laga naiudtta. nad .oeišrečo.^Oimeniti moram nekaj .posebno .sveča'rieiga:/siavo Jefteju, Jdjo .p®jerimoŠikr.^o«''!Jaik,o.ai.mietiio4e izJ
1 delana- - tudi¦ toga/ ;ki nam • ¦ p rcdistavi j a boj med Jeftejem in Arrioniti, Sploh »}e. sflclad-^.pctalepoj;. ypaity^.da:;pio^a^thtu4'} go-rgito oibčjiri^tvo/veilikeiga mojstra, kakor se spodobi.                        ;
Simon in Marij« TerčiL z Vogrskega, •to, so stairiši de'tamlo.ri.lke J|Osipi.nie'.T.er:'6i-čeve, sta bila aretirana, ker sta -bila osumi-, JJena, dasta pomagala". hčeri ipr.i detompru. Državno pravdništVo je .cldstop.Mo od sod-rrega, postopanja proti njima. »DetomorHka pa., pride pod pproto že v ¦'ttfKMfciff zasedanju*   . ¦¦             ' ' ^   *            ,-¦;'
Z železniškega mosta pri Ooriei.se, je vrgel v Sočo. pretekli teden postarali Fran Devetak iz. št. Anidreža. iBfaMajnice so ga potegnili:izJ§iqče, Naveličal se,.je bil m}-. zeimega življenja.                                -:.
Društvo,,;»Klub slov, amater-fotogra-lov« v.LJMbliani, javlja vsem svojim članom, da se bo vršil v sclboto. dne 30, marca t. 1, ,y posebni so'bi .irestavraciijje ».pri, zlati ri(bi:<<, (Stritarjeva ;#ca). ..redlni <Mni.:z!bor drmštlva. Vsi p, nečlani društva | se..fijjud.riio,.valbii]io, da;se< istega .zanesljivo, Bdefeže. 0'dlbcr društva; »K. S.' A. F.«
Podružnica družbe sv. C. in M. v Gorici, hoče-prosiaviti spW|to ^svoje dc^birot-. njc^,, jranSfe:, posipe,- IR^&tii^u^dcilnj^: 2ato ¦priredi.v solboto 23,-*. m. >xpri jšitanu.«-veeer ngej,,. -v "spotrnAn. livatožniost do Iblage pogojno dofeFOtmoe mas. vaibi; ina ta večer. : jlzpušfien je k; prfivsikovailnieiga 2apo.ra trgovec zidiviokoiesi.Tabaj,o:katereni smo. p.oro&ali.ida|eM-l areitiraln,iker jeibilosum^ ljem,.,da je^ soudelet7;2in ipri m:ah.i!P.ulaei|i^h. aretiranega .trgovica Kraiirneiia.
Dr. Luzzatto in dr. Bader. -- Pri raz-¦pray(i radi pcdoma Bianike popolar-e je b.i-1 oMolšil dr.. [Luaizattp-.jdr., ©aid-eria, da je on v ar/inimnfl^.pilsirai-' ovadiiJ .nJega sodTijiii. Dr. Bacfer Hi Jožfi.. Pni ok-Tajni s-ckiniji de ibii dr. LuzzaAto" opr-pSceii obtožlbe, češ, da je 'bil opravjdai brainiiti 'se ikafe&r je mogel. Dru.gia im^arjca je patndila prvo ra7^scdbo. Dvst'4efika na krivih potih, -r- Poji-. ciji sta znana 13 ¦letni Aidp 'Gavailari iz. laškega ViMma in .12 letni L Sauer iz Op-rice, ker sta že večkrat Iraf mkr^idia. V. ponedeljek žveČor sta vBela. laškemu prerf. Nagliču. daJjirjoigied, vreden 144 K'; ipplbra-!a sta tuldi fneJkaj idrugSh reči ain onessnažila sobo; potem ipa sta šia-. Policija ju jehitiro prijela.
Obleke in denarja ie ukradel v Tiržiču neki 26 letni Peter Bogoljifoič dz Karlovea y vr<3dnbš;ti 170 C' 4-&|:j€ in/potepal' se ie okoli Peter Bčigdjiibič^^kroržna sodnija v Gorici ga je oibsoicša^.na^ tednov (težke iefte z .člve^ma"pioistcima,' fačas bo .prearn-Sljeva-l; d'a'ia"ol6veSta, ki se piše Bogo-flabJC, -n:i'pra!V inič apoidobina tatvina. Ko 'Prestane kažejjf, .ga poSljejo dioimov. •
Da )ts neV^rno grozil in svojemu sva-jju šipe pobU,siito je bilklioan pned okrožno sodiftiijp v Oox'ici:'51 letni Andrej JPu&r "ar iz 'SfteMnega. Ali preid .sodmija ip biii mnenja, da"kar je storil iai govorit.li napravil v piijanosti. Zato je obsojen le'na ¦3 tedne strogega mpora z j&dnim sposjorn in trdim ležiščem,'               "' ' '
Soirice mrkoe dme' 17, aprila t. 1. fiArk
bo vidert tuidfl"<pri nas in sicer ob H\54 -do^
Poldne.    ' ."'! "   ¦
^ Dež, večen de?". Naid dva meseca že
: lležuje. Le par dni je bilo 'lepih vmes. Ako
'' se prikaže 'šolnbe, se v,se razveseli, toda
«ratkQ je veselje, hitro se strnejo zopet
deževni oblaki; temno ie, roswo, deževno,
Prav U/neznosno.   Zaiduje dneve je tudi
ttbeutno;.mrzlo.
§ol<olsl<i cestnik-
Telovadba ženskega oddelka »Sokola« v Gorici. — iNazinanjaimo, tdia ie pričela zapeit redata -telovadba ženskega oddelka, iki 'se vrzi vsaBoi /toirek. .im- soiboto od 8j^p;; ur« »veder^v druištveni ;tek>vadnici v ulici sv,- rvana št. 7. Rrva vaja se. vrši. v soboto dne? 29. t. -m. in oibjedmem • tudi vpisovanje .novilh1 »telovadk. deteti bi;-bilo, d;a-se temu ipovaibilu odzove ' čim večje število goriškega žensibva.. .Sprejema se ;telovadike od> 15. leta idallje-. tNa zdar! -Va-diteiljelki zibor¦ igoržškieiga »Soikola«.      •
Zlet II. okrožja Gš. S„ Ž. v §t. Andrež-— 'Diie 12. maja se vrši rd&t H. okrožja Oš. S. Ž. v Št.- Anidtež. Opozarlamo ibrate, .naj čimiprej priglasijo število Članov v icroju, tetovadieev in tetovadik <za .proste vaje in vrst da- orodiju,4a 'n-ainbo imtcigoče sestaviti:-načrt ede '.prireditve, Dolžnost je društev, spadajočilh v okrožja, -da se zleta ne f!e udeležijo v krojiih^ amipak tudi da ' nastopilo', sv čiim večjefe številu in kar naj-tolj častno, (kater zaBi-teva Q>i 'njih 'soko1!-ska d.isdipliaia ini-ičast. Na javnih nastopih 'pokaže Sako!i,ikaij:.mtore in ikaj se je naučil z-vstrajiniositiio in .pridnostjo; tajm stolpi pred občinstvo in, pred' soidfljo jaivnoeiM. Na' naS je,- da ;ta sodiba. ne bo slabi In-trečastoiffl' " Braiflie-naiddio!—-Na zdar! .        ¦ -
Telovadno društvo »Sokol« v Dorn-bergu naztianlia, ida je izvoljen na oibčnem zboru dine 10. intarca t. i. slede-ai odbor: rtraibroislav Voidoipivec, ¦ uičitelj, starosta J; Rudolf Ijuznik,:pcdsta;r(0sta;'J'0ižef Š.i'.n.igioj, bis.ga-jnnk; Albert Šinigoj, taljmik; Ivam Berce, Franc Vodolpivec, Jo'žef Vcdopiv-ec, [fod.ibor.niki;1 naertestoSkii:' J-uti fMozciMč," Jo-"žef M'Ozeti'č;'¦' Pregledovalci' raCimov: A'lekisarnideT Žorž, Jo^ef Vcdopivec. iNačel-n!iik;..V-cidiopiv0c Franc.
Prvaški- Sokci bode imel v nedeljo idne. 24; t. m. v Sctkolskem-.iDarnu db 3V2 ;uri popoldme.. nadaljnje predavanje. Na zdar t Odbor.      :
Trgovsko-obrtne in jospodarsKe vest,
Na trg sv. Jelerja. — Na trg sv. Je-
lerja je bilo na 'živinislkem trgu 625 glav goveje živline, 650 ip.rešičev, 28 ikonj. — Krompirja je ib(:.lo 130 vdzov, :vo'2ov z vrbami 20 in 35 vozov lesa. ''
\ Iveza narodnih draštov.
Bralno-pevsko društvo »Štanjel« v Štanjelu bo ime?o veliko spomladansko •vese^^o z bogatim vsporoetom dne 28. aprila t .1. Toliko na znanje bližnjim bratskim društvom1. Vlsipored se pravočasno objavi.
^    Politični pregled.
i     Poslanska zbornica. ~r~.V. seji 19. t.
pi. je, finančiii minister Zaleski ,prediložU.J zakonski načrt o odpravi sedanje male loterije in o uvedbi razredne loterije.. V svos, jem govoru je ministeT -poudarjal, da je $ediainja loteroija ljudskemu blagostanju nevarna..   ,                           N
Mala loterija je Ibila ustartovlieina 1. J 752.,.'v idir-žaivjio irežijo Je ibila sprejeta 1. 1i788., in svojo sedanjo organizacijo je d>o-]r>ila pred 99 leti. Oldkar imamo ustavo, se je parlament Jbonil prati toteiiji, a .vl.ada se |ii imiogla udati, Iker dohiodikov \z 'loterije hi mogla pogrešati. Igranje,^loteriji narašča posebno v zaštaHh .štirih letBi. ...Za: leto 1912 je Čisti (k&i&ik države iz, ioterije pror-ačunan na 171/2 rniiŠSrimov kron, a ipo uspehu 1 1911. ga je za prihodnje leto dosti višje proračunih Država me 'miare pogrešati dobička iz loterije, ihoče ,pa sedanjo loterijo polagoma, nadomestiti v razredno loterijo, kakor jo .imajo na Nemškem. V bistvu je razredna loterija uuieldiba, pri kateri se od igrudoev plačani idanar pri več
vlečenjih razdeli tistim, kt zademejo. Navadno je ipet do Šest vlečenj in so najveft.i dobitki doiločeini iza zadaje vlečenje, iPri razredni loteriji ne igra država s itistimi, ki stavijo v toteriikv, nogo le uirefetie oelo stvar, p,r,i scdainiji loteriji pa igre ipravaa-iprav; :z^ stitvo med državp" in igralcem. Da® fctepiri razredni toteriji te dvakrait na lel<p,stav;i,.|pni sekanji pa.vf*aik teden. Glavni, m^ d% %% v se/d#iijo;16teTii5 sta-vijio^je praznoverstvo; .prsj^jaznedtii Jote-rijr je i^bka številik jaiko omejena; m neugra fantazija.pni tej tobiri imobene viioge. Končno je tu'di to dobro,'da -Je vsled iprimero-ma visoke cene srejSk le .ljudem, ki imajo nekaj: denarja, -mogoče igrati v ra.zredni loteriji, sedaj je pa lahiko staviti že 10 vinarjev, kar. creanore vsaik dninar. V 2a-¦če#u..bc«no imeli dve loteriji, sedanjo in movjOf Cim veič bo raziredna- loterija nesla, 'toliko, boiU se bo oimejevalia stara -'oterija i na |a, način, da se bo zviševal minimialni 1 zne^kj.ikr, ga je mogoče staviti. Ko bo jj.r-az^dna bterija dala 20 milil jonosv dobitka |i n.a Ijetp, Ibp- seidapja 'loterija sploh neliaia. .: Potem se je razpravljalo o brairihnent zakoniu Prvi je govoiril posl. Biankini, |- epozarjajoč na krivico', Iki -se s tem ea-zakonioim. zgedi iD.ajlimiatinioem. Največja dofonota tega zaikona bo dveletno službp-vanje, a Dalmatine! tega ne bodo deležni, ker jih vse silijo služiti v mornarici, za katero ostane štiriletno službovanje. Dolga vojaška služba je edem iglavniih vzrokov Izseljevanja, in obubožanja Dalmacije. V Dallmaipiji so okraj v kjer sploh ne dobe nič rekrirtJov* ker vsi: zbeže..v Almeriko. Treba I je t aktivno sliužboVanje v mornarici znižati vsaj n<\ tri kita in da se četrto leto službovanja ipd'-vojni mornarici toMko plača, ;kojikor bi zasliužili (pri - trgovski mior-narici.,Pravično toi,bilo, da se koTitingent za tvojjio mornarico razdeli n avse krono-vin^., 'Prj tmoimaTilci Hrvatoiv me morejo ipog.^ešati za nižje službe, višje službe pa dobe samo Nemci in Madžari. Spletli se god,|, Hrvaitom in Jugoslovanom silalbo kar se jfiče ipficirjpv pri armadi in domobrancih. Grajal je tudi, da po' novem bram-tone-m zakonu hrvatski doanioihrainci popol-mprniaMizgrnejo.      ,                      . ,
.:fip!OsL Pogačnik se je Lzrekeil .zoper ,id-naliif..eim,.'češ, čim dlje (bo • trajal, toliko nevasrneljši bo .za dmastiftj v: za državo. G'3vorniik se je potem- ba-ril a resolucijo, zaradi katere je, padlo ogrsko ministerstvo in hvalil vojnega ministra Auiffeinbeirg.a, da se je tej resoluciji vpri. V jimen.u klerikalcev, je govornik izjavil, da so- za rešitev sedanjega brambnega zakona, a če bi bilo to fokaJflrSnihkoMifo vzrokov nem^ogeče, <bo_ -do glasovati i tudi za vsak pro-vizorij, a s po-gojelni, da se stvar ne sprem eni v politi-kutm« in ne. postane bramibni zakoni kup-čijgka stvar in se ne itoo zamenljal za kake minfeterske iportfcjje ali: druge pc-litičue vrednote.
"sGoivorili so še nekateri govorniki. Koncem seje je divjak Brelter zaihte-va*U naj pireasednik iaposluj-e;, idabedomi-nisibri posredovali pri članih cesarske Mše v zadevi evhaiističnega kongresa. Cesar in prestolioinaslednik se hočeta tega kongresa udeležiti, nadvovodinje sov odboru, a (kongres bo politična prireditev.
.' V včerajšnji seji je prišio do ostrega spopada mod idtemoibrainskini ministrom 'Georgijem in poslancem Klofačem. Ta je ibil ojamreč V svojem govoru ostro prijel dvfe višja oficirja, ki sita se nekoč pri neki če§kisJawnosti javrnonorčevala iz češkega, .narftjfia, ter §e imenoval to početje oficir-ijev.(pojbalinsiko. GeoiPgi je ves razburjen zavračal te napalde, ter trdil, da telegraf ;f ičnoi odrejena preiskava mi dognala ničesar tega, ikar je trdil Kbfač. Nato se je ta oglasil k bes-adi in na .podlagi pisanih dr> kazov in iaipovedi prifč do^aizal, da ^-la omenjena dva oficirja blatila češki nanod. tejavfilspa je tudi, da vstaja flcljnb odigovoru ¦mMistra' Oeorgil;a ipri svoji trditvi ter ne prekliče 'nriičesar.
Obad ra žensko volilno pravico. — Na Dunaju se je vrsti v nedeljo prvi avstrijski- shod. iza žensko volilno pravico. Udeležile so se ga zastopnice iženskih društev v Brnu,- Gorlican, Jaszlu, Krak^u, Ljuibljiani, Lvovu^ Novem Sandeou,* Opavi in :PMtmju. Za Slovensltoo ižensko društvo .sta,se..udeležili sjiscda igoape dr; Ferjanor-čeva in dr. iprijatefljava. K«onler€Bica za-stdpnfc*; ki ise ie vr.S51a (dcpdidne v restav-•raiciji Riedhictf, je sklenila zahtevati splp1-šno enako in direktno atotlvmo in .pasivno-vdivrto pravica za vse zastope. venidar
.naj ko prepuščeno $mkm tomik^mf posamezjiiili, deižei, da se potegnejo m-wd? litve'v deželni zlbor in v <olbčircs;ki svet vsakoikirat za talko oiblilko, ki se jim^i pri-imema.
Zvečer se je viflH v slavnostni dvo-iraoij. zadruge pekov velik sbod:, (ki se 'gaje lUideležrlo več"stO' žensk: to anfed drugimi ¦gosti tudi: .pastainec dr. lOiSner in občinski svetnik dr. 'Dom. Predsedovala: je shodu gospa rieiizfeider (Dun^j), ;referiraile pa. so gospe 'Bu<jwidova (Kraikov), .feiiainoiceiva (Uiitbljana), Dulembianlkai (iLvov), Oenza-bekova (Kraikov), SMbenger (Brno), W.ar.niozekova (Opavaj, : iSehrwiaržova in Urbanova (Dunaj).
Končno je bila soglaisno sprejeta resolucija: Zastopniki Jkomiteja za žensko volvino pravico raznih dežel in narodnosti Avstrije protesti ratfo proti 'nadaljni iz-klluičžtvi žena" .od polit-ičinega, zaibonoidaj-niega to administrativnega delovamja države ter .zahtevajo za vse žensW<o aiktfvno , in pasivno volilno ipr-avico za (parlament.
V Pragi še je vršil .fetočasno, slrad češlkiilr ;žen> kjer je bita tudi sprejeta resolucija ena'ke. vsebine z ozirom na češki deželni zbor;
TojnaielTiHijoi Italijo.
Italija začne najenergičnejšo akcijo proti Turčiji? — Dogovor med Italijo i« Rusijo?
Ker je: Turčija ofieielno izjavila, da so mirovni ipogoji,- kaiko>r jilh je formulirala Italija, absolutno nesprejemljivi in iker v Tripolisu ni .mogoče doseči uspehov, izjavljajo mieirodajni ikrogi, da začne Italija v par dheih ne le najenengičnejšo, anilpalk naravnost silovito atecijo proti Tnrčijti da jo k takojšnjemw mini prisilijo. Baje obstoja v tem oiziru dogiovor med Italijo in Rusijo. Za napetost mednarodnega položaja je tudi značilno, da of»doziia »Trlba-na« polemiziraš Francijo, češ, da'ta sedaj noče priznati anelksjlie Tripolisa, doičim se v Maroku po svoje šopiri.
Razne vesti.
Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi
si je izvolilo na petem, 'ofačnerh 'zboru'.sie-deči odbor: predsednik: iur. Vane Radej, podlpredsedniiik: phairm. Fedor Gradišnik, tajnik: iur. Mirko Oomšelk, iblagajnik: liusr. Ivan Meroliavič, gospodlar: piiaTm, Dira-gotin Ositan, <kojiižniča«r: iur. Fran Radej, arihivar: medL Zv^nlko Janežič, preglednika: iur. Milan Mafcar liri iur. Ivan Volčič.
Odbor akad. teh. društva »Triglav« v Gradcu za letni tečaj 1912. se je taisti-tuiral sledeče: predsednik: cand. iur. Franci Hrašovec, poidpredsednik: stud. nred. Vilko Marin, tajnšk: canid; pliarm-. Janlko Koritzky, lblag^inik: ttehniik Vlaldi-mir Mikuiš, knjižnjčat: studi imed'. Bogdan Novak, gospodam stud. .iur. Anton Gruber, •odbonov oiamesiniik: telmik Franc Legat, revizorja: cand. med. Anton Hrovat, cand. med. Josip Majcen.
V Puliju. — Oikra&ni ^avar Gorizzutti je Im^novantoi definitivnam vladniimi -komisarjem iza oibčino Puilo. tKaikor členi s posvetovalnim glasom* tki jim torej ne pripada pravica (glasovanja, so prideljeni vladnemu ikomiisarju Gotri^zuttiju: Dr Bios-si, zdravnik, dr. Bas'eggioi, odvetnik in Fabro Ouirino od1 italijanske strani, obrtni inšpektor iPelleg.i-.iaii ikakor državni urad-, nik; blagajnik tukajšnje posojilnice Stilio-vič od hrvatsike strani; Lirussi od soc^jal-nodemokfastične strani .ter momarišiki (komisar Lovisoni. in inženir Riteinauer od strani vojne monnarice.          ..     -   'r
Namestnjištvo je imenovalo!., barona Go>ri2?zuttija. to dnuge svetovalme čliaine v dogovora z. deželnim odlbororri V Poreču.
breadnougl^ »Tegetthoff« so spustili danes dopoludme v Trstu v moirje. Navzočih je bilo več najvoijVod in nadvojvodinj. razni poslanci itd.; prisostvovala je .tudi vojna mornarica, admiral^eneralii itd.
Stavka *ia Aiigleškem. — iPremogarji pi etresajo zakonski mačrt o iminimalni plači. V ponedeljek preneha štrajk.- V več di-striktih je prišlo do demonstracij proti ne-organizirsunifm. delavcem^ ket s>o začeli de-jatj, — V Nemčiji stavka iponefoiije; na iČeSkem stavka v Mostu 3300u-delavcev.
Nesreča na morju, — Včeraj ponioči je pri Puilju zsdelparnik »iBosnia« oib -tejt«-der vojne mornarice. Strojni .podčastnik Španjol -z R«ke je tibit, moiraaTji Šulfeoj, Kiirisl in drugi so ranjeni.'