Lea Fatur: Od bojne sekire do orala.
4. Jim-Tim, Bob in Ham.             •           .               "                  j|;
I ani? Rain?v   godruja preplašeni puran, »Pik-pik!« kliče | prerijska  kokoŠka  svoje razbegle mladiče.  »Hav-havl« I zamolklo laja podzemeljska veverica. Vse pa se razle-| tava in beži  pred jezdecem, ki spuiča urae pusčice v purana in v onemoglo kokosko. Kam naj beži živalca? Za    Utalisijem   se   podi   cela   vrsta   moz   in   kobilice pripovedujejo mravljam. c!a je prišel koaec sveta.
Utalisi  pobira v lctu plen, se ogleduje po preriji, vzklika in iiiaha z lokom.
RdeČa reka!1 Ob njej bodo danes nočcvali. Njeno obrežje je obrastlo z javorji in vrbanii. Šli bodo preko nje in potem po ozemlju Siu-plemen, Ota-vanov in Ocipvancev. Siu yi Oeipvanci so si sicer v znamenju sekire, ne bodo pa branili prehoda Vranjeglavcem. Sicer pa potujejo \ ranjeglavci ves čas z navadno prevklnostjo. Nohamo je postal še bolj čuječ. odkar ima pri sebi oni načečkani papir. Papir in dve nenasajeni lopati ter kramp — to je bilo v onem izkopanem zavitku. Nohamo je gledal v tisti papir in kazal Dolgo-laau: »Tu je načrtana dolinica v Skalnem gorovju. Baje je tam naslaga zlata. Zdi se, da je spremljevalec moža, ki je imel ta nacrt, ubil svojega tovariša.c
>Bili so trije ali štirje,« opozori Dolgolas, »Lahko, da sta poginila dva že prej, pa je ubil tretji gosjKKlarja ob reki in vzel s seboj javor, da mu bo znaic. Zakopal je zavitek in se vrail ob reki, da pride do novih sprem-Ijevalcev. Lahko. <la novo druzbo srečaino.-s Jasno, kakor da vst1 vidi pred aeboj, je razložil Dolgolas in Nohamo se je začudil: >Tako bo!^
V preriji se vidi dalec naokrog, a tu je obrežje gozdnato. Lahko se skriva v njem zver ali — kar je še hujše — sovražen človek. Dolgolas pokaže na nckoliko niže ležeči kraj: *Tu počakamo! Cingah in Bober gresta do prehoda reke in si ogledata okolico.«
Moža zginota v visoki trari. Drugi pa razjašejo, poscdejo in jamejo poiiživati mrzlo meso in jagode. Možje sedijo tako, da je vedež Vači v njih sredi, in Nohamo gloda s koncem očesa na čarovnika, ki je obljubil Utali smrt. Ves čas potovanja pazijo nanj: doma ga niso mogli pusiiti, Iahko bi jim bil požgal vas. Zdaj pa oprezuje, da bi govoril z Nikuro, ki so jo tudi vzeli zaradi varnosti s seboj.
Utala spleza Nohamu na kolena, vprašuje, vsa rdeča okoli ust od jagod: >Kje je Črna suknja?« Nohamo ji gJadi lase: >Še imamo dober kos poti do njega. Potem proda ali zamenja tvoj oče blago in mama bo kupila Utali lepih stvari. Še lcpših ji pa podari Črna suknja, ki ima tako rad nedolžne otroke.« In obrne se h glavarju: >-Videl boš, brat Dolgolas, moža. ki strada in dela, da bi priclobil tvojemu narodu časno in večno dobro. RevšČino deli 8 svojimi Indijanci. ko bi živel lahko zložno doma.-!:
^Zakaj pa hodi med nas?c se razdraži Va.či, »zakaj uči naše vaših neumnih navad? Tndijanec je. kdor živi in veruje po indijansko. Za nas ni nič boljše, če poklekamo pred križem, Indijancu natakne misijonar krist-jansko obleko. pa jo sleče fndijanec takoj, ko je doma.«
Dolgolas prikima: »V Vinipegu so oblekli Indijanca v vašo obleko. Srecal ga je belokožec in vprašal: .Kdo si?' Tndijanec mu odgovori: .Zvleci z mene te kože. da bom videl, kdo sem.'«
i To je reta: Red rirer of Oie North.
Vati ocibrzi, tla pridobi može: »Nani ui treba belih laži in oblek! Veliko naših plomen živi Še samo od lova na bivole. Njih meso je njihova glavna brana. Kožo pa uporabljajo s^ežo in ustrojeno. Služi jim za posteljo, odejo, zagrinjala, streho, čolne, jennena, sedla jq tisoč drugih reči. Iz kosti dela kije in drugo orožje. Iz kit konce za Šivanje in napelo za lok, iz nog kuhamo klej. Iz rogov si izstružimo žlice in lepotičje. Možgane porabimo pri ustro-jenju, erepinja pa nam varuje hišo. Iz grive spletajo ženske trakave in mreže. Rep je muhobran in metla. Samo od bivola živi lahko Indijanec in ne potrebuje vaŠih sleparij!«
To jc resf« poudari Dolgolas in pogleda Uialo in svojo ženo. »Belo-kožci učijo Indij,ance sauio zato svojih navad, da jim prodajo več svojega ničvrednega blaga.«
Noharau ošine Dolgoiasa in Vačija s prodiraimi očmi: r. Ali mislite, da bo bivolov vedno doovlj? Slišal sem, da je pobilo šest sto mož plemena Siu v par urah poldrug tisoč bivolov. Prinesli so njih jezike v Fort Sius. Zahtevali m> zanje par galon8 Žganja, napili so se in. obležali. Meso so požrli volkovi, Ne bi skoraj zameril vladi v Vašingtonu* če hoče prestaviti take gospodarje drugam. Foraisli, Dolgolas: j\a prostom, kjer se zdaj preži« šest glav od lova, sc preživi lahko petdeset nomadskih rodbin od živinoreje. Na istem pro-storu se preživlja lahko tisoč rodbin s poljedelstvom, živinorejo in obrtjo.-c
. Za rdečo kožo ni. kar je za belo.« preliiti Vači Dolgolasa.
JSoliamo se nasuiehnc: slJozabil si. brat vedež, da pripovedujete sami o belih Indijancih.in da so bili prvotno vsi Ijudje v Ameriki bele kože. Saj niste Indijaiici od rojstva nič bolj zagorele kože kakor moji rojaki Hrvatje m Vrimorci.* Samo ocl mazanja, otl sLtlenja pri ognju ifl od vetra vam /agori koza. Poglej Litalo: Bela jv, kak<>r so otroci pri nas.<
Divje zareži vedež: ..-Otrok bcle kožc pomeni Indijancu nesrečo! Zato pobijejo take na Darcnskih otokih.«
7Če imajo bele lasc in modre oči,« stisne Mandanka Utalo k sebi. »Tudi jrlavni bog Aztekov, ki jt* učil Azteke poljedelstva, je imel belo kožo.B«
Dolgolas pokima:  tRcs so v krajib.  karaor se ni stopila noga mož iz preko-morja, bela indijanska plemena. živijo pa na indijanski nacin kakor i       mi in so vam sovražni.«
i             Nohanio se zamisli: »Torej bo res, kar se govori in piše že par stoleAij.
Beli Indijanci.. .¦*•
Cingah in Bober sta se vrnila in sporočila: »Našla sva sled štirih belo-kožcev, ki so na konjih in dobro oboroženi. Sled gre daleč od prehoda in nisva mogla razbrati, kam so namenjeni možje, ki so prišli po vsej priliki dancs prcko vode. Mogočc. da so $c ob roki. Našla sva prostor ined drevjem in grmovjem, kjer postavirao lahko šotor.«
Nohamo, Dolgolas in Utalisi se spogledajo: Če so ti možje kaj v zvezi z zavitkom? — Vači izpra.Ša moža zelo natančno po sledeh mož, a glavar inu oponese:  ^lmaš kakega prijatelja med tenii belokožci?«
*  Fort Siu je bila angleška trdnjava. 3 Galona tlrži približiio štirj litre.
*  Baraga:   Popis navad in zadr/aHJa Indijanov P. A., str. 54.
5 Spansiki osvojevalec Manuel Gonzalos je pripovedoral o belem Ijudstvu na jugn Amerike. To Ijudstvo je zajelo njega in dvajset njegovdJi tovarišcv. Pokazali so jim velik zaklad zlata, ki so ga topili i» vlivali špancem v usta. Ušel \e samo Manuel Gonzalos in povedal to fratru Aiigeliku. piscn knjige »Osvojevanje .\me-rike«.
8 Raziskovalec O. Marsh je našel pri Chucuiiareki bele Indijance. Profe*or Leonard Baer in botanik Preul Brin sta foiografirala in premerila stoiino belih Indijancev; dva det-kn  in <leklico sta pripeljala v Združene države.
^^^B 53
1
1 edaj zabijejo \ mnjeglavci v variH-m zavetju kolc za šotore. Utalisi iu Nohaino, pa tudi Vači, se ozimjo po reki, pod. drevjein... Utala dvigne uijsek: iDimU Utalisi zaduha v zrak: »Zartrsl Preuočili bodo ob reki. Ako jim nanese veter kaj uašega diina v nos, nas poiščejo prav gotovo. Saj jih ni vee kakor štirje.s.
»štirje skalpi,* pokaže Ltala s prstki iu povesi glavo pred karajočiiu pogledora Nohamija.
Povečerjajo Vranjeglavci in posedejo pred ognjein. Utala m Nikuta sta Že v šotoru, Utalisiju pa ne cla niiru. Tako skrivnostno šunii drevje iii reka. kakor da se inora zgoditi še nocoj uc-kaj velikega... O, kako dalee je še črna suknja, Velika voda in liidijaiici-krisljani... GIcj,,kako je Nohamo razgmil tisti papir na svojih kolenih in kažt* tcr govori Oolgolasu, ki stresa svoje lasc: >^ ruil hi rud j)apir [jmvcmu lasiniku in kaznoval zloČiu? Vsc je odkrito VeLtkeiuu. duliu — ni pa uam! A čuj!<
Zašumelo je rahJo kakor po opreznih korakih. Utalisi je dvignil nos... Duh po žganju .— oni zoprni, ostudni duh... Pcrtem gias straže — iu zdaj
—  Cingah iu Bober ne odgovarjata  vprašaiijem  divjt* hripavih glasov. Pe-Jjeta neke može — gotovo one. sem...
Dolgolas vi-že trsko v ogenj, da zubelj zaplameni. On pa obso<li, kakor da je iz kamena. Nohanio zgane list iu ga spravi v notranji žep. Prhne za pusko. Ni pa tlovolj hiter. Krvavo obrobljene oči mož so se bile zapičile bežen hip v papir.
Pred ognjem stojc štirje možje. Utalisi se cudi: 'Glfj Bastelna, starcga lovca, ki jc IjiI že vcčkrat pri nas in je poštcnjak! Kako jt' zasel v družbo teh moŽ, ki imajo laka usta. kakor da »c more priii \z ujih pošiena beseda, obraz zabuhel in oči divje iu aiotiu*! Posebno tisti najvcčji med njimi jc zoprn in gTd! In vsi so obroženi s puš-kami in noži. pištolami in imajo vclike ^utare žganja o!> jrrmenu. Oblekc imajo vsi trije nove, kožuatt*.«:
Oni, ki je videti najbolj divji« zakolne: »Bom l.i dobil odgovor?! Odkod^ Kam? Jim-Tim  ni  vajpn čakatiK
Dolgolas se ne zgane. Nohaiuu se Širi zenica. Jrm-Titn je ime ziiaricmu prepirljircu in pustolovcu. Neprijftno je staieiuu Bastcliiu. Svari pijanega razgrajača: »Pazi na avoj skalp, Jim-Tim! To je slaviti Dolpolas, glavar Vranjeglarcev. Gospod poleg njcga je pa Nohamo. veliki glavar koza.v.
Bol> in Harn se stisneta vase, Jim-Tiin pa prt*I>1edi do svojega rdečega nosu. Toda žganje mu pozcne kri nazuj, priktoni se poropljivo in se za.r(.'ži: sZelo častita družba. ])oglavar vran in puglavar koza! Vem. da prihajajo take ptice in živali samo od gora. Jini-Tim vaju vpraša: Ste videli v pre-riji ralad javor? Javor, ki kaže na sever?«
Dolgolas se nc zgaiu*. Nohainu se spet razširi zenioa. Pogleda Utalisija. Bob sc opogumi ob glavarjcvcm molku: >Kam greste? To bi ini radi vetleli.« Stari Bastel zaprosi: - *Ne zamerita jim — prepolni so žganja. Jim-Tun, povem ti jaz, da gredo Vranjeglavci k zborovanju ob \eliki votli.« Jim-Tim pljune: »Saj sc jc tos vzcligiiil ves ta indijanski mrces...«
Dolgolas vstane; ^Orul se ne ustavlja v svojera lptu — glavar Vranje-glavcev pa ne bo pušil s prcrijskimi pai!«
.>Ha!« zarjove Jim-Tiin. -to je umazana žival. ki nas ne pusti v svojo vas. Nalijino jim Žpanja v usta! Tn ta belokožec. ki poseda s to drhaljo. nam dcla zgago pri kupciji. Ta uči Tndijaiice, da ne prndajo svoje zemlj^-kakor jih uči ooi prismojeni črnosuknjar Baraga« ki smo ga hotrii že ubiti...«
Nohamo planc:    \zemi se enkrat Baragovo imc v svoja umazaiia usta!*:
Naglo ko ris skoči nanj Jiin-Tim. Dolg nož jc žc prcd Nohamovimi ocmi
—  pa 11 ož odleti ...
54 i^^mBBB
Utalisi skoči na Jim-Tiuia. Bob iu Ham navalita na Dolgolasa. Ta se ju otresc, Bastel udari Jim-Tima po glavi, da se prevrže — in že so zvezani vsi trijf. Ne morejo geuiti rok ne nog. Mahoma iztreznjeni gledajo s strahom Dolgolasa.
Jutri jih bonio sodiliU pravi Dolgolas.
¦Knj boš ti mene soditU se zapeni Jim-Tim. »Takle postopaški gla\av — mene, ki sem bolj bogat ko anglcški kralj? Mene!? Kamen je iiostavila vdova Merila ob Misisipiju. Fravi, naj peče vest morilca njenega moža. Hahaha! Mene vest? Tisti mladi mož — trobilo neuinno — mi je zaupal, da gre po zlato. Napadli so nas Pavnejci in pobili vse razen njcga in mene. Vrnila  sva  se  na  pot,  da  dobiva  diuge tovariše.   Tam   ob  Rdeči  reki  je
naredilo pijusk ... Zdaj sem jaz gospodar zlata ... Polovico dam. onemu. ki me odveže; vse pa dara onemu, ki pobije te pse. -.«
Cingah ga udari po strupenih ustib. Dolgolas pogleda Nohamija: ^Zdaj vemo vse .,.«
Umolknejo nesrainna Jimova usta in zdi se, da so zaspali trdno zvezani jotniki. Zaspala sta tudi Dolgolas in Nohamo. Utala spi. Vse miruje, samo nocnc ptice in Hstje in votla so oetali glasni. Utalisi leži ob vhodu očetovega sotora.   W da  mu. <la bi  zaspal.  Mori fia  sluinja.  Potovanjo.  javor.  zavitek
pod njim, Jim-Timcvo pripovedovaDje sc mu motajo po glavj. Nakrat leži v visoki travi. Nekaj se giblje... Kača je klopotača, ki ga gleda z zelen-kasthni očmi. Sika... Že je jezicek ob njegovem obrazu — pa nima tobaka. <la bi jo poeastil z dimom... Čuj! Viporvil-ptica kliče: »Vahonaisa*!* Utalisi se pregane — skoči... Mrzlo mu spolzne ob rami — nekdo zclrsnc iz šotora.
Utalisi krikne: »Ukikrikiiii!« Maioma sta oba šotora pokonci, Nobaino hiti k jetnikom, vrže treko v žrjavico. Straia leži mrtva — o Jim-Timu, Bobu in Hamu ni več sledu... In Mandanka kliče: >NikuTa — kje je Ni-kura?a — ; Kje je Vači?« pogleda Dolgolas Nohamija.
^Za njimi!« klice Utalisi. Nohamo se nasmehne jezno: »Ni treba! Prišli bodo sami za nami, ko bodo videli, da pod javorjem ni zavitka. Jim-Tim je videl papir v mojih rokah .. .1
1 Indijanci imajo pravljico, da je bila piica Viporvil nekoč lepa deklica. ki je pa radi nesreče izgubila svojega žeJiijia. Bolest jo je spremendla v ptico, ki zdaj venomer kliče ženinovo ime: Vahouaisa!