Leto 1809.
45
Državni zakonik
za
I
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XII. — Izdan in razposlan dne 16. februarja 1890.
Vsebina: (Št. 31—33.) 31. Državna pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Saksonskim gledé nekaterih železničnih stikov na avstrijsko-saksonski meji. — 32. Razglas gledé izpremembe oznamenila pomožnega carinskega urada II. razreda Grün (k Elster na Saksonskem). — 33. Ukaz, da se občina in graščinsko ozemlje Trzciana odkazuje okolišu okrajne sodnije Mielec na Gališkem.
31.
Državna pogodba z dne 27. novembra 1898.1.
med Avstrijsko-Ogrskim in Saksonskim gledé nekaterih železničnih stikov na avstrijsko-
saksonski meji.
(Sklenjena na Dunaju dne 27. novembra 1898. 1., potrjena od Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva v Schönbrunnu dne 28. decembra 1898. L, potrdila izmenjena na Dunaju dne 25. januarja 1899. 1.)
Mi Franc Jožef Prvi,
po milost! Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogrski; kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski ; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, g^orenje-šleški in dolenje-šleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. naznanjamo in pripoznavamo :
Ker se je med Našimi pooblaščenci in med pooblaščenci Njegovega Veličanstva kralja saksonskega radi naprave nekaterih železničnih zvez na avstrijsko-saksonski meji dne 27. novembra t. 1. podpisala na Dunaju pogodba, ki se dobesedno glasi tako-le :
(Slovenlsoh.)
16
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski
in
Njegovo Veličanstvo kralj saksonski,
sta, navdana z željo, da bi se razširile železnične zveze med obema državnima ozemljema, v namen dogovora, ki ga je bilo o tem prirediti, imenovala za pooblaščence :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski
Svojega tajnega svetnika, železniškega ministra dr-ja viteza Henrika pl. Witteka in
Svojega ministrskega svetnika v finančnem ministrstvu dr-ja barona Friedricha Raymonda
in
Njegovo Veličanstvo kralj saksonski
Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu cesarju avstrijskem, kralju češkem itd. in apostolskem kralju ogrskem grofa Rudolfa Karola Gašparja Rexa,
Svojega ministrskega ravnatelja v finančnem ministrstvu, tajnega svetnika Otona Theodora Meusela in
Svojega svetnika-poročevalca v finančnem ministrstvu, tajnega svetnika dr-ja Pavla Hermanna Ritterstädta,'
ki so priobčivši si in mejsebojno pripoznavši svoja pooblastila, dogovorili in sklenili s pridržkom potrdila nastopno pogodbo.
Člen I.
Cesarska-kraljeva avstrijska in kraljeva saksonska vlada sta se dogovorili dopustiti in pospeševati železnične zveze in to:
1.	od Rossbacha v Adorf,
2.	od Friedlanda čez Hermsdorf v Markersdorf,
3.	od Mikulašovic čez Karolinsthal v Sobčnice,
4.	od Šluknova v Sohland in
5.	od Rumburka v Warnsdorf.
Člen II.
Za slučaj, da bi cesarska-kraljeva avstrijska vlada imela namen, v členu I, št. 1 imenovano že-
leznično zvezo zgraditi in obratovati na podstavi zakonitega pooblastila, ki ga je dobiti, pritrjuje kraljeva saksonska vlada, da vodi gradnjo in obrat na saksonskem državnem ozemlju ležečega kosa do meje cesarska-kraljeva avstrijska železniška uprava.
Ako bi pa cesarska-kraljeva avstrijska vlada dala prednost, ugotoviti najprej gradnjo te železnične proge z dovolitvijo dopustila kakemu zasebnemu podjetju, tedaj hoče kraljeva saksonska vlada podjetniku avstrijske proge dodeliti dopustilo po vsaki čas veljajočih zakonitih določilih in po bližnjih določilih, ki jih je ustanoviti, in pa dovolivši pripustne olajšave in ugodnosti za kos, ki ga je zgraditi na saksonskem državnem ozemlju do meje, in hoče privoliti, da obratuje to progo za dobo dopustila cesarska-kraljeva avstrijska železniška uprava.
Gradnjo omenjene železnične zveze je nemudoma pričeti ali potem, ko se je dobilo zadevno zakonito pooblastilo in ko so se izpolnili pogoji, od katerih bi se morda gradnja naredila zakonito odvisna, ali ko se je podelilo dopustilo, in jo je raču-naje od tega časa dokončati najdalje v enem in pol letu.
Cesarska-kraljeva avstrijska vlada obvesti nemudoma kraljevo saksonsko vlado, da so nastopili gornji uveti, in označi ob enem čas, do katerega bode železnična proga izvršena, da jo bo moči obratovati.
Člen III.
Gradnjo delnega kosa v členu 1, št. 2 imenovane železnične zveze z ozkim tirom, ležečega med postajo Friedland c. kr. priv. južno-severno-nemške zvezne železnice in med postajo Hermsdorf, ki se zgradi ob meji, ugotovi cesarska-kraljeva avstrijska vlada ob času, ki se ji bode zdel pripraven, dode-livši dopustilo, in pri tem se naloži koncesionarju dolžnost, zgraditi železnično progo približevaje se kolikor moči kraju Dittersbach in jo dokončati najdalje v dveh letih, računaje od dne, katerega se je podelilo dopustilo, in jo izročiti v obrat.
Kraljeva saksonska vlada izjavlja sè svoje strani, da je pripravljena, sprejemši poročilo cesar-ske-kraljeve avstrijske vlade o izvršeni, dopustilu primerni ugotovitvi delnega kosa, oznamenjcnega v prejšnjem odstavku, izdelati gradnjo nadaljevalne proge od postaje Hermsdorf v Markersdorf na državne stroške in jo tako pospešiti, da se izdelana
proga izroči v obrat kolikor moči ob istem času, kakor avstrijska stična proga.
Člen IV.
Gradnja v členu I, št. 3 imenovane železnične zveze s pravilno raztečino Mikulašovice-—Sobčnice naj se izroči c. kr. priv. družbi češke severne železnice na podstavi dopustil, ki jih dodelita obojestranski vladi za delne kose, ležeče v njihovem ozemlju, in pri tem naj se imenovani družbi naloži dolžnost, izvršiti železnično progo najdalje v dveh letih od dneva, katerega se je podelilo dopustilo, in jo izročiti v obrat.
Člen V.
Gesarska-kraljeva avstrijska vlada si pridržuje, ugotoviti zgradbo železnice s pravilnim tirom od postaje Šluknov c. kr. priv. češke severne železnice do obojestranske meje v smeri proti Sohlandu v času, ki se bode zdel njej primeren, ali dodelivši dopustilo kakemu zasebnemu podjetju, ali pa jo na podstavi zakonitega pooblastila, ki ga je zaprositi, izvršiti in obratovati za račun države.
O ugotovitvi gradnje poprej navedene železnice sporoči pravočasno cesarska-kraljeva avstrijska vlada kraljevi saksonski vladi, in kraljeva saksonska vlada dodeli potem ali podjetniku avstrijske proge dopustilo za progo, ki jo bo izdelati na saksonskem ozemlju od meje do Sohlanda, po zakonitih določilih, veljajočih na njenem ozemlju, in po pobližnjih pogojih, ki se še-le ustanové, in pa dovolivši pri-pustne olajšave in ugodnosti ali pa privoli v to/da vodi gradnjo in obrat delne proge, ležeče v saksonskem ozemlju, od meje do Sohlanda cesarska-kraljeva avstrijska vlada na svoj račun.
Člen VI.
Ako bi prišla cesarska-kraljeva avstrijska'vlada v položaj, da bi dodelila zasebnemu podjetju dopustilo za delne kose, ležeče na njenem ozemlju, železnične zveze med mestoma Rumburk in Warns-■^orf, ki jo bo zgraditi kakor malo železnico s pra-v>lnim ali ozkim tirom, se kraljeva saksonska vlada Potem, ko dobi sporočilo o podelitvi tega dopustila, ne bode branila, dodeliti koncesijonarjem avstrijske delne proge tudi dopustilo za vmesno progo, ležečo na Saksonskem, po vsaki čas veljajočih zakonitih
določilih in po pobližnjih pogojih, ki se še ustanové, in pa porabivši pripustne olajšave.
Člen VII.
Obe visoki vladi se obvezujeta, pripustiti in zaukazati, da se železnice, oznamenjene v členu I, št. 1, 3 in 4, na njihovih končnih krajih denejo v primerno zvezo po šinah, omogočujočo prehod obratnih sredstev, z železnicami, ki se stikajo tam v tem času.
Gledé železnice Fr ..dland—Markersdorf, imenovane v členu I, št. 2, ki jo je zgraditi z raztečino 0-75 m, je poskrbeti na postaji Markersdorf za nepQsredno ? insko zvezo z železnico z ozkim tirom, vozečo v Zittau, in na postaji Friedland za take stavbne naprave in obratne oprave, da se prehod oseb in blaga med omenjenimi železnicami kolikor moči uprosti, pospeši in poceni.
Gledé male železnice, imenovane v členu I, št. 5 se določa, da naj dobi, ako bi se porabljala za lokalni promet blaga in bi se v ta namen spravila s progami češke severne železnice v neposredno ali posredno tirno zvezo, enako zvezo tudi s postajališčem Alt-Warnsdorf kraljeve saksonske državne železnice.
Člen VIII.
Mesta, kjer naj v členu I. oznamenjene železnice prestopijo mejo, se določijo po skupnih pogajanjih z obojestranskimi komisarijami.
Da pridobé zemljišča, potrebna za napravo v členu I navedenih železnic, naj se podeli podjetnikom v vsakem obeh državnih ozemelj pravica razlastitve po zakonitih, vsaki čas tam veljajočih določilih.
Člen IX.
Obratovanje na železnicah, oznamenjenih v členu I, št. 1 do 4 se menja:
a)	gledé železnične proge od Rossbacha v Adorf na kolodvoru Adorf, ki je na saksonskem ozemlju in katerega je razširiti po meri obratnih in prometnih potreb;
b)	gledé železnične proge od Friedlanda v Markersdorf na kolodvoru pri Hermsdorfu, ki ga je postaviti na avstrijskem ozemlju v neposredni bližini meje;
c)	gledé železnične proge od Mikulašovic v Sobënice na kolodvora Sobënice, ležečem na saksonskem ozemlju;
d)	gledé železnične proge od Šluknova v Sohland na kolodvoru Sohland, ki je na saksonskem ozemlju in katerega je po potrebi razširiti.
Mejne carinske urade je ustanoviti za želez-nično progo Rossbach—Adorf na postaji Rossbach, za progo Friedland—Markersdorf na postaji Herms-dorf, kjer se menja obrat, za progo Mikulašovice— Sobënice na postaji Niedereinsiedel, ki jo je ustanoviti na avstrijskem ozemlju, in za progo Šlukriov— Sohland na postajališču Äußermittelsohland, ki ga je zgraditi.
Spredaj oznamenjene mejne in menjalne postaje se zgradé po načelih, veljajočih v dotičnem državnem ozemlju.
Naprave za znamenja delnih kosov, ležečih na saksonskem ozemlju, železničnih zvez, oznamenjenih v členu I, št. 1, 3. 4 in 5, naj, varujé popolno vzajemnost gledé delnega kosa proge Friedland— Markersdorf, ki je na avstrijskem ozemlju in katerega mora zgraditi kraljeva saksonska vlada, soglašajo s tistimi napravami, ki se vtem oziru odobré za kose zgoraj oznamenjenih prog, ležeče na avstrijskem ozemlju.
Člen X.
Gledé male železnice Rumburk — Warnsdorf, vozeče deloma po avstrijskem, deloma po saksonskem ozemlju se pridržujejo pogoji in načini carin-sko-uradnega in drugačnega nadzorovanja poznejšemu dogovoru med obema visokima vladama pogodnicaina, oziraje se na posebne naprave in prometne razmere.
Člen XI.
O pobližnjih pogojih skupne porabe kolodvorov Adorf, Sobënice in Sohland in zlasti o od-škodbi, ki jo je dati zato kraljevi saksonski upravi državnih železnic, je dogovoriti potrebno med udeleženima železničnima upravama, pridržujč se odobrilo obeh visokih vlad.
Enako in z istim pridržkom dogovori kraljeva saksonska uprava državnih železnic pobližnje pogoje radi skupne rabe kolodvora Hermsdorf s koncesionarjem železnične proge Friedland—Hermsdorf.
Ako bi ne bilo soglasja, se dogovorita visoki vladi pogodnici gledé skupne rabe postaje, kjer se
menja obrat, in odškodbe, ki jo je plačati, in na-redbe,ki se izdadö na podstavi tega dogovora, bodo merodajne za dotične železnične uprave.
Dogovorilo pa se je že sedaj, da bodo morale tuje železnične uprave, ki pridejo v poštev, in koncesionarji z glavničnim plačilom poravnati napravne stroške tistih delov oznamenjenih kolodvorov, ki se po potrebah izroéé v izključno rabo, in prevzeti v svoje stroške vzdrževanje, vštevši obnove omenjenih delov kolodvorov, ki postanejo potrebne po upravnih načelih dotičnega državnega ozemlja.
Napravne stroške pa, ki se res porabijo in izkažejo, kakor gre, tistih delov kolodvorov, ki jih udeležene uprave v imenovanih postajah, kjer se menja promet, skupno porabljajo, bo upravi, ki izvrši zgradbo, plačevati delniško po izmeri rabe, če se pa dvomi, pa vsak polovico, z letno odškodnino, ki se izračuni na podstavi obrestovanja napravne glavnice. Obrestno merilo se ustanavlja, dokler se drugače ne ukrene, s štirimi odstotki na pet let in to obrestno j merilo je podvrženo reviziji vsakih pet let. Katere predmete je smatrati za skupne, se pridržuje posebnemu dogovoru med udeleženima upravama.
Stroške, ki nastanejo vsled vzdrževanja teh skupno rabljenih predmetov oskrbujoči upravi, ji poplača druga uprava delovito.
\
Stroške, ki nastanejo dotičnim železničnim upravam vsled dolžnosti, ki jo mora prevzeti po členu XIII. te pogodbe, da zgradi in vzdržuje stavbne naprave (uradne prostore in stanovanja) za namene carinske uprave, in pa za namene poštne, telegrafske in policijske uprave tujega deželnega ozemlja, mora uprava tuje stične železnice poravnati, zmislu primerno porabljaje v petem in šestem odstavku tega člena obsežena določila.
Za napravno glavnico v zmislu tega člena je smatrati le res porabljene stroške, ne vštevši morebitnih stroškov za nabavo novcev in morebitnih kurznih izgub.
Sprednja določila naj veljajo tudi za dopolnilne in razširne zgradbe, ki postanejo morda potrebne.
Ako bi se o potrebi takih dopolnilnih in raz-širnih zgradeb in pa v obče o rabi določil tega člena med udeleženima železničnima upravama ne doseglo sporazumljenje, se morala upravi podvreči raz-
sodilu obeh visokih vlad, ki se izreče v zajemnem soglasju.
Člen XII.
Na poslaji Rossbach bodeta carinsko službo tudi nadalje oskrbovali združeni carinski odpravni postaji, ustanovljeni od obeh strani.
Na mejni in menjalni postaji pri Hermsdorfu in pa na mejnih postajah Niedereinsiedel in Äußerst-mittelsohland ustanovita obe stranki vsaka po en mejni carinski urad z odpravnimi oblastmi, odgovarjajočimi prometnim razmeram, da se doseže namen, oznamenjen v členu 8 trgovinske in carinske pogodbe med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo z dne 6. decembra 1891. 1.
Visoki vladi pogodnici izjavljata, da sta pripravljeni, razširiti oblasti poprej omenjenih carinskih uradov, kakor hitro in kolikor bi to zahtevala razširitev prometa.
Člen XIII.
Tisti železnični upravi, kateri je po tej pogodbi izročena zgradba zadevnega mejnega kolodvora, naj dotična vlada naloži dolžnost, ako se z odobrilom obeh visokih vlad ne sklene drugačen dogovor med udeleženima upravama, prirediti in vzdrževati stavbne oprave za službene prostore v sedmem odstavku člena XI imenovanih uprav, in pa skrbeti za priredbo stanovanj, ki jih rabijo dotični uradniki tuje države in ki jih je tem odkazati, ali za odkaz primernih takih najetih stanovanj, zato pa ji gre gledé tega v členu XI ustanovljena odškodnina in železniški upravi, ki plačuje to odškodnino, gré tisti odbitek najemnine uradnikov, ki se jim odbije, ako se jim preskrbé stanovanja po določilih domače države-
Člen XIV.
Vsa pobližnja določila v namen uredbe v prejšnjem členu omenjenih in vseh drugih razmer obo. jestranskih uradov in zlasti radi uredeb, katere je ukreniti v obojestransko carinsko korist, in pa gledé formalnosti carinsko-uradne revizije in odprave popotniške prtljake in dohajajočega in odhajajočega Maga, se piepuščajo, da jih posebno ustanové tisti, katerim sta to ukazali obojestranski carinski upravi. Vsekako pa je njih uslužbencem, v kolikor ogledujejo po dogovorih, ki jih je bliže ukreniti, kose v členu I
imenovanih železničnih zvez v službene namene, dovoljevati svobodno vožnjo.
Člen XV.
Določila, ki že obstojajo ali se še dogovore, radi izvrševanja policije za potne liste in tujce v železniškem prometu, naj veljajo za železnične zveze, ki so predmet te pogodbe.
Uradne oblasti policijskih uradnikov, ki bi jih morda postavila kraljeva saksonska vlada na mejnih postajah Rossbach, Hermsdorf in Niedereinsiedel, in pa cesarska-kraljeva avstrijska vlada na mejni postaji Außerstmittelsohland, se ustanové po posebnem dogovoru med visokima vladama.
Gledé tega je začeti razpravljati vsaj tri mesece, predno se dene dotična železnica v obrat, in razprava naj se izvrši, ako moči do cela, predno se .začne obrat.
Člen XVI.
Uredba poštne in telegrafske službe na železničnih zvezah, ki so predmet te pogodbe, se pridržuje posebnemu dogovoru obojestranskih poštnih in telegrafskih uprav.
Ak'o bi se po tem dogovoru menjava poštnega obrata preložila tudi na menjalne postaje Adorf, Sobënice in Sohland, bodo dotična avstrijska podjetja, ki vodijo obrat, dolžna, izvršiti ta obrat na kosu med menjalno postajo in obojestransko mejo v prid poštni upravi nemške države, poštni obrat na kosu med mejo in menjalno postajo Hermsdorf pa bo morala prevzeti kraljeva saksonska uprava državnih železnic v prid cesarski kraljevi avstrijski poštni upravi.
Člen XVII.
Popolna državna oblast se gledé železničnih kosov, ležečih na saksonskem ozemlju, prog Ross-bacli—Adorf, Mikulašovice—Sobënice, Šluknov— Sohland in male železnice Rumburk—Warnsdorf pridržuje izključno Njegovemu Veličanstvu kralju saksonskemu in gledé železničnega kosa, ležečega na avstrijskem ozemlju, proge Friedland—;Markersdorf izključno Njegovemu Veličanstvu cesarju avstrijskemu, kralju češkemu itd. in apostolskemu kralju ogrskemu.
Člen XVIII.
Ne kraté vladarske in nadzorovalne pravice visokih strank pogodnic nad železničnimi kosi, ležečimi v njihovih ozemljih, in nad obratom, ki se vrši po njih, ostane izvrševanje pravice višega nadzorstva nad železničnimi upravami, ki vodijo obrat, v obče tisti vladi, v koje ozemlju imajo uprave svoj sedež.
Člen XIX.
Železnično policijo bodo pod nadzorstvom ža to v vsakem državnem ozemlju pristojnega oblastva izvrševali po predpisih in načelih, veljajočih-za vsako ozemlje, za sedaj uradniki železnične uprave, ki vodi obrat na dotičnih železničnih kosih.
Člen XX.
Državljani ene visokih strank pogodnic, katere nameščajo železnične uprave za obrat železničnega kosa v ozemlju druge stranke, vsled tega ne izstopijo iz državljanske zveze svoje domovine.
Mesta lokalnih uradnikov, izvzemši načelnike kolodvorov, telegrafske uradnike in tiste uradnike, katerim je izročeno pobiranje denarja, pa naj se, kolikor moči, namestijo z domačimi državljahi.
Obe visoki vladi si mejsebojno obljubljala, da se naj za službo, ki ^e opravlja v zmislu te pogodbe v onstranskem državnem ozemlju, taki uradniki, služabniki in delavci, ki so bili obsojeni radi podlih hudodelstev in pogreškov, radi tihotapstva ali težkih dohodarstvenih prestopkov, ne porabljaio vedoma za službo, oziroma za delo.
Vsi uradniki so brez razlike kraja, kjer so nameščeni, podvrženi služabni in disciplinarni oblasti svoje predstojne uprave, v ostalem pa zakonom in oblastvom države, v kateri prebivajo.
Člen XXI.
Ustanovili in odobriti tarife, se pridržuje tisti vladi, v koje ozemlju ima svoj sedež železnična uprava, ki vodi obrat. Vendar naj se tarifni postavki za tiste kose v členu I, št. 1 do 4 oznamenjenih
železnic, ki ležč na obeh straneh med postajami, ki so najbliže meji, ustanové po enakih načelih.
Obe visoki stranki pogodnici se zavezujeta, delati na to in držati se tega, da se na vsaki teh železnic, ki so predmet te pogodbe, in njihovih neposrednih stičnih prog ustanovita kolikor moči v stik k vlakom sosednih železničnih prog za prevažanje oseb vsaj dva vlaka na dan v obeh smereh, in na progah, oznamenjenih v členu I, št. 1 do 4 razen tega tudi za prevažanje blaga toliko vlakov, kolikor jih je potreba, da se zmaguje promet, in pa da se drugačne obratne naprave uredé prometnim potrebščinam primerno.
V ostalem pa naj veljajo pogodbena določila, obstoječa vsaki čas v interesu olajšave mejseboj-nega železničnega prometa med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo, zlasti določila členov 15—18 trgovinske in carinske pogodbe med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo z dne 6. decembra 1891. 1., dokler ostane v veljavi, tudi za železnične stike, ki so predmet te pogodbe.
Člen XXII.
Kraljeva saksonska vlada ne obloži obrata delnih prog, ležečih v njenem ozemlju, železničnih zvez, oznamenjenih v členu 1, št. 1, 3, 4 in 5 z ni-kakimi drugimi ali višimi davščinami nego takimi, ki bi v obče zadele železnični obrat, ki se vrši v enakih razmerah na saksonskem ozemlju.
Enako načelo veljaj tudi glede obratovanja kraljeve saksonske uprave državnih železnic na progi od meje v Hermsdorf.
Člen XXIII.
Določila te pogodbe, zlasti gledé menjave obrata in mejnih postaj, in pa obratovanja po dotičnih železničnih kosih, ostanejo v moči tudi tedaj, ako bi cesarska-kraljeva avstrijska vlada prevzela lastnino ali obrat na avstrijskem ozemlju ležečega kosa ene v členu I oznamenjenih železnic, ali ako bi se kraljeva saksonska vlada poslužila odkupne pravice, pridržane njej po dopustilu, gledé kosa, ležečega na njenem ozemlju. V takem slučaju se posebno sporazumeta obe visoki vladi o načinu izvedbe.
Člen XXIV.	«	V spričalo tega so obojestranski pooblaščenci
ta dogovor v dveh izvodih lastnoročno podpisali Ta pogodba naj se na obeh straneh predloži ;n mu pritisnili vsaki svoj pečat.
Najvišemu odobrilu in pritrdilnice, ki jih je izdati o tem, je izmeniti na Dunaju najpozneje osem tednov potem, ko se je izvršila pogodba.
Na Dunaju, dne 27. novembra 1898. 1.
(M. P.) Wittek s. r. (M. P.) Raymond s. r.
(M. P.) Rex s. r.
(M. P.) Meusel s. r.
(M. P.) Dr. Ritterstädt s. r.
Potrdili in odobrili smo pogodbo, pretehtavši vse člene te pogodbe, ter obetamo s Svojo cesarsko in kraljevo besedo za Sebe in svoje naslednike, da jo bomo zvesto po vsej njeni vsebini izpolnjevali in izpolnjevati dajali.
Y potrdilo tega smo svojeročno podpisali to listino ter dali pritisniti na njo Svoj cesarski in kraljevi pečat.
Tako narejeno v Schönbrunnu dne 28. decembra v letu odrešenja tisoč osem-stodevetdesetem in osmem, Našega cesarjevanja petdesetem in prvem.
Franc Jožef s. r.
Grof Agenor (jolucliowski s. r.
Po Najvišem posebnem povelju Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva:
Alexander vitez pl. Suzzara s. r.
c. in kr. sekcijski načelnik.
Spredaj stoječa državna pogodba se razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaju, dne 9. februarja 1899.
Tkun s. r.
Wittek s. r.
Kaizl s. r.
Di Pauli s. r.
3 3.
Razglas finančnega ministrstva z dne 26. januarja 1899. 1.
glede izpremembe oznamenila pomožnega carinskega urada II. razreda Grün (k Elster na Saksonskem).
Oznamenilo c. kr. pomožnega carinskega urada II. razreda Grün (k Elster na Saksonskem) se izpre-minja v „c. kr. pomožni carinski urad II. razreda Grün (h kopališču Elster na Saksonskem)“.
«	33.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 6. februarja 1899. 1.,
da se občina in graščinsko ozemlje Trzciana od-kazuje okolišu okrajne sodnije Mielec na Gališkem.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se občina in graščinsko ozemlje Trzciana izločuje iz okoliša okrajne sodnije Radomysl in se odkazuje okolišu okrajne sodnije Mielec.
Ta ukaz stopi v veljavo s 1. dnem oktobra 1899. 1.
Kaizl s. r.
Ruber s. r.