V Mariboru 4. julija 1889;
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s požtnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gid„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarništru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine		Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
		
Ml		: - '-i '
> /
„Kteri so bili učeni, bodo se svetili kakor nebesna svetloba, in kteri jih veliko podučujejo v pravici, kakor zvezde na vse večne čase'!
Hm. Vi, s.
Ilnez. škof. stolni kapitol Lavantinski daje na znanje prežalostno vest, da Njih knezoškofovska milost in ekscelencija
prevzvišeni, visokorodni gospod gospod
so
knezoškof I-ia-va-ntinsl^I,
prisednik prestola Njih Svetosti rimskega papeža, Njih c. kr. Apostolskega Veličanstva dejanski tajni sovetnik, velikokrižnik ces. avstrijskega Franc-Jožefovega reda, član avstrijske gosposke zbornice, deželnega
zbora Stajarskega, doktor sv. pisma itd. itd.
po kratki mučni bolezni, prevideni se sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 111/4 uri predpoldne mirno v Gospodu zaspali. Sveti Oče Leon XIII. poslali so jim še pred smrtjo sveti apostolski blagoslov.
Rojeni v Celji dne 22. julija 1815, za mešnika posvečeni dne 2. avgusta 1838, za knezoškofa imenovani dne 21. decembra 1862, potrjeni dne 17. januvarija, posvečeni dne 18. januvarija 1863, obhajali so rajni prevzvišeni knezoškof leta 1888 zlato sveto mešo in petindvajsetletnico škofovske službe.
Sprevod preljubljenega yišjega pastirja bode v ponedeljek, dne I. julija ob V2io. uri zjutraj.
V MARIBORU, dne 28. junija 1889.
Ob rakvi pok. knezoškofa.
V ponedeljek dne 1. julija se je v kapeli na pokopališči v Mariboru odprl kameniti grob ter je vzprejel malo popoludne truplo Nj. ek-scelencije mil. knezoškofa J akoba Maksimilijan a, naj si izpočije po trudu slabih čvetero tednov manj, kakor 74 let.
In prav: po trudu, kajti ranjci knezoškof niso si dali miru ves čas življenja in nemila smrt jim je, smemo reči, še le vzela delo iz rok. Bili so prišli iz birmovanja, ki so ga v dveh dekanijah, završki in velikonedeljski, še srečno končali, ter so hitro drugo jutro, na Veliko Križevo, že imeli v svoji stolni cerkvi slovesno sv. opravilo. Pri tem pa so čutili sploh veliko slabost in nezuano bolečino na levi nogi. Sv. opravilo so končali in so še ves dan držali se po konci, a drugi dan, v petek dne 31. maja, morali so leči ter iskati pomoči zdravnika.
Zdravnik, dr. Maly, je k malu izpoznal, da se je lotil šen noge ter so se jim poltne cevice uuele. Ozdravljenje te mučne bolezni je mogoče, toda dolgo časa je treba do tega Knezoškof Jakob Maksimilijan brez dela, v postelji in to delj časa — ne, to nam, ki smo jih po znali, ni šlo nič vkup. Bes so tudi v postelji vzprejemali obiskovanja ter so še reševali sami uradne vloge ali so vsaj razodeli, kako bi radi, da se rešijo. Zadnje dni pa že niso več mogli ter so le še v nedeljo dne 23. junija vzprejeli slovesno sv. zakramente za umirajoče, potem pa so blizu že sami sklenili vse skrbi za časno življenje.
Bila je podoba, da se niso nič več zave dali ali le za malo trenotij, kedar so bile bolečine kaj popustile. V petek, dne 28. julija pa so malo po 1 lih dopoludne mirno v Gospodu zaspali. Ob pol 12ih nam je britko vest nazua-nil veliki zvon stolne cerkve in kdor ga je slišal, vzdihnil je z žalostjo: Blago srce knezoškofa je nehalo biti! Brzojav je na vse straui našega cesarstva nesel žalostno vest in k malu so tudi iz vseh strani prišli izrazi sožalja stol nem« kapitolu Nj. veličanstvo svitli cesar je o vesti, da so knezoškdf vzboleli, ukazal, naj se mu pripošlje vsaki dan poročilo o bolezni, in ko je izvedel, da so knezoškof umrli, izpo-ročil je blizu da prvi svoje sožalje preč. kon-zistoriju Enako so storili kardinal Ganglbauer, kardinal grof Schonborn, nadškofje dr. Eder, dr. Zorn, dr. Stadler, škofje dr. Missia, dr. Zwerger, dr. Kalin, dr. Glavina, dr. Strossmayr, ces namestnik baron Klibeck, baron Washington itd.
Mrtvaški oder so jim pripravili v veliki sobani kn. šk. poslopja, v tisti, ki leži pred kapelo. L;ce se je bilo knezoškofu sicer precej izpremenilo, vendar pa se je na njem še brala tista miloba, ki je bila ranjcemu škofu lastna
skozi celo življenje. Vencev je viselo ob stenah, vseh je bilo 24, veliko: mestnega župana, barona Gcidelna, kn. šk. dijaškega semenišča itd., na odru pa je bil baroninje Olge Hein, soproge Vikt. barona Hein, c. kr. namest. svetovalca in okr. glavarja v Mariboru.
Ljudstva je vse dni, kar so ležali na mrtvaškem odru, stalo veliko pred škofijo a va njo ni smelo brez dovoljenja, marsikateri jih torej ni več videl, če ni imel dovolje časa in potrpljenja. Pogreb so potem nastavili na ponedeljek, dne 1. julija ob 9'/a dopoludne. Da bi se obdržal red, zaprli so že rano vse ulice, ki pe-ljajo k škofiji in naprej do pokopališča. Zato pa je bil tudi lep red skozi ves čas tako v cerkvi, kakor na ulicah Krsto so blagoslovili Nj. ekscelencija knezo-nadškof v Solnemgradu, dr. Eder, v pričo pa so bili Nj. ekscelencija mil. knezoškof v Ljubljani, dr. Missia in knezoškof v Celovci, dr. Kalin, za tem opat v Št. Pavlu, dr. Duda, opat v Admontu, dr. S'3henzel, kanonika dr. Hebenstreit in Griessel iz Gradca, prelat Schellander iz Celovca in vsi cerkveni dostojanstveniki naše škofije. V cerkvenem oblačilu je bilo pa 328 svetnih iu redovnih duhovnikov, nekaj tudi iz sekovske in ljubljanske škofije. Redovnice: čč. šolske in usmiljene sestre iz Maribora, šolske sestre iz Št. Petra pri Mariboru, iz Celja, iz Repnja, Magdalena rice iz Studenic itd.
Izmed svetne gospode pa so bili v pričo iz Gradca c. kr. namestnik baron Kiibeck in dež. glavar grof Wurmbrand, knez Hugo Win-dischgratz iz Konjic, c. kr. okr. glavar v Mariboru baron Hein, in drugi c. kr. uradi; mestni zastop Mariborski v polnem številu, deputacija mesta Celje itd.
V cerkev so nesli rakev mil. knezoškofa gg. bogoslovci in bila je k malu zatem pridiga — njo so imeli mil. knezoškot Celovški, dr. Kahn, v izbrani nemški besedi. Tako pridigo pa mora človek slišati, popisati je ne more. V njej so našteli čednosti ranjcega škofa kratko, toda v besedah, ki so segle poslušalcem v srce. V njej so tudi naznanili, da so ranjci knez postavili za glavnega dediča kn. šk. dijaško semenišče ter so tako najbolje pokazali svojo ljubezen do vernikov svoje škofije, kajti iz dijaškega semenišča ima priti cvet prihodnjih dušnih pastirjev lavantinske škofije.
Po izborni pridigi Celovškega škofa služili so knezo nadškof dr. Eder sveto mešo in za njo so bili mrtvaški obredi mil. škofov in stolnega dekana v Mariboru, mil. g. I. Orožna. Sprevod se je vršil pa potem iz stolne cerkve skozi šolsko in gosposko ulico čez veliki trg in koroško ulico na mestno pokopališče. Na to ni smel nihče vstopiti, kakor le ti, ki so bili v sprevodu. Knezo-nadškof so opravili na njem navadne molitve in gg. bogoslovci so zapeli dve
žalostinki, to pa tako lepo, da so ljudem, svetnim in duhovnim, igrale solze v očeh. Ljudstvo še se dolgo potem ni hotelo raziti.
Toliko za dnes, več prinese pa „Cerkv. priloga". Nam ni za to, da hvalimo ranjcega knezoškofa in njim tudi ni treba naše hvale, toliko pa smemo reči, da enak sprevod doživi le škof, tak, čegar življenje je bilo vse po volji božji. Ime knezoškofa ostane na veke v zlatih knjigah lavantinske škofije.
Gospodarske stvari.
O grozdnem kiseljaku.
Vsaka rastlina ima svojega sovražnika in čem več daje koristi, tem večje je število njenih škodljivcev. Tako je tudi pri trsu. Že smo našim bralcem več škodljivcev njegovih v teh listih pokazali in smo jim tudi povedali, kako jih človek, če je sploh mogoče, najbrž odpravi. Naj še jim povemo dnes o takem škodljivcu, o gosenici, ki se zavrta v jagodo, t. j o grozdnem kiseljaku.
Ako se je ta živalica vlegla v jagodo, izje jo do čista, da se usuši; ako pa je vreme mokro, gnjije jagoda in se skisa. Da torej grozdje ne dozori, umeje se samo po sebi in vino, ki se dobi iz njega, je kislo, od todi je tudi ime kiseljak. Zarod je le ta gosenica metuljčkov, ki letajo meseca avgusta ali že tudi v juliji. Le ti legajo svoja jajčka na jagode in iz teh se izležejo v malih dneh gosenice ter se zavrtajo v jagode.
Kedar doteče živalicam življenje, spuste se iz jagod na tla. Tu se zabubijo in v tem stanu ostanejo do spomladi. V toplejih dnevih se potlej izvalijo in metulj kiseljak je gotov, zalega torej novih jajček na grozdje. Kjer je teh že veliko, tam trpi vinograd veliko škodo, zato pa kaže, da se take jagode pobirajo iz grozdov, dokler so še gosenice v njih. Pozneje je že^prepozno.
Če je človek tako obolelo jagodje zapazil, naj jemlje lepo po malem tako jagodje iz grozda ter ga vkonča. S tem reši si ostalo jagodje pa tudi odpravi nevarnost za prihodnje leto. lz-godi se večkrat, da hodi človek po vinogradu, naj ima v tem oči odprte ter dela, kakor smo mu svetovali. Bolne jagode mu ne bode težko najti in škode si tudi ne dela s tem, da odpravlja bolno jagodje. Škodljivka pa ne skisa samo jagode, v kateri živi, ampak gnjiloba se širi še na druge, da-si so sicer popolnem zdrave.
Na vsak način torej kaže pobirati bolno jagodje ter tako odpravljati še večjo škodo v tem in v prihodnjem letu.
Če vpiči bučela.
Kdor ima dela pri bučelah pa tudi drugim se lehko izgodi, da jih vpiči bučela, včasih celo
več. Od ene še sicer ni bolečina velika, toda sitno je, če oteče človeku lice ali vrat ali tudi roka. V tem pa si človek pomaga — z mlekom. Stori se to pa tako-le: Najprej se rana izmije z mlekom in želo se potegne potem lehko iz rane, ako se ni to storilo že koj, ko je vpičila bučela. Na to pa se namoči cunjica v mleko ter se z njo obveže rana.
Ako se pogleda potlej, kje čez dve uri, rana, ni več otoka, samo pik se še vidi, pa tudi ta ni več boleč. Kakor se torej vidi, to sredstvo ni težko in vendar reši človeka, če že ne toliko bolečine, vsaj sitnobe. Z oteklim licem ne hodi človek rad po svetu in z oteklo roko ni mu moč prijeti za delo.
Sejmovi. Dne 7. julija v Kapli. Dne 8. julija pri sv. Juriji na Pesnici, v Oplotnici, pri sv. Emi blizu Podčetrtka in v Pišecah, na Haj-dinji in v Vojniku. Dne 10. julija v Imenem in dne 11. julija na Bregu v Ptuji. Dne 12., julija na Planini, v Rogatci in v Šoštanji.
Dopisi.
Iz Ptuja. (Slovenski pevci!) Dne 4. avgusta bode v Celji 5. občni zbor „Slovenskega pevskega društva". Z zborovanjem je združen običanji veliki pevski zbor. V teku petih let, odkar deluje „Slov. pev. društvo", dospelo je ono na eno prvih mest v vrstah narodnih društev, med pevskimi društvi pa je prvo na Stajarskem. Pridobilo pa si je tudi zvunaj Štajarskega med slovenskim občinstvom častno ime in mnogo priznanja svojega uspešnega delovanja. Pevski zbori Slov. pev. društva so postali edina narodna slavnost na Stajarskem. To se je bilo pokazalo na vseh dosedanjih pevskih zborih. Mi Stajarci se ne moremo ponašati s tolikimi narodnimi slavnostmi in veselicami, kakor naši sosedi Kranjci, ker nam manjka ne toliko potrebnih moči, kakor pa dobre in resne volje. Ali enkrat v letu je mogoče tudi nam, ako združimo svoje moči in se vsak poprime resno odločenega dela, prirediti slavnost, katera bode v ponos ne samo naši ožji domovini, ampak celemu slovenskemu narodu. Ta priložnost dana nam je zopet letos ob priliki zborovanja Slov. pev. društva. Odbor odločil je za letošnje zborovanje jako ugoden kraj. Celje je sredina slovenskega Štajarja, pa tudi našim sosedom Kranjcem in bratom Hrvatom ni od rok. Prepričani smo toraj, da ne bode tukaj dne 4. avgusta zastopana samo slovenska intelegenca in kmetje spodnje-štajarski, osobito pa narodna Savinjska dolina, ampak da nas počastijo mnogobrojno tudi naši sosedi Kranjci in bratje Hrvati, kajti s tem se hočemo hvaležne skazati vsem za narodno probu-jenje neopešanim delavnim Celjskim SlQyenceiri
iu širni Celjski slovenski okolici. Na noge to-raj, slovenski pevci in pevkinje! Združite svoje moči, poprimite se resnega in vstrajnega vež-banja pesmi. Vsa mlačnost naj zgine; pridružite se drug druzemu, bodite složni in vstrajni. Vsak izmed Vas naj si stavi smoter: pevska slavnost dne 4. avgusta v Celji mora biti vredna naslednica prejšnjim, mora biti še sijajnejša. V krasnih pesmih, koje se bodo popevale, so zastopani naši najslavnejši komponisti. Na nas, dragi pevci in pevkinje, je pa ležeče, da izpe-peljemo našo nalogo v največjo čast tudi onim, kojih krasne melodije bodo popevalanaša grla. Gostoljubnost Celjskih Slovencev pa je tudi porok sijajnega sprejema. Toraj na mnogobrojno svidenje dne 4. avgusta v Celji. Odbor.
Iz Celjske okolice. (Volitev.) Ker je upravno sodišče na Dunaji spoznalo, da je volilna komisija, v katerej so sedeli sami naši Stibeneggovci, v II. razredu pri volitvi dne 10. januvarija lanskega leta, nemškutarskim kanditatom prištel nekaj neveljavnih glasov, ter da je protipostavno zavrnil Janeza Kme-celjna iz zgornje Hudinje, da ni smel za nas voliti, moralo je namestništvo v Gradcu volitev II. razredu razveljaviti, ter je zaukazalo, da e ima takoj v II. razredu razpisati nova volitev. Tako se tukaj zopet vidi, da se naši nemškutarji morejo samo z nepostavnimi sredstvi vzdržati nad vodo; kakor hitro pa se vrši vse po postavi, že so zgubljeni. Pravi se nam, da že nemškutarji, ki slutijo, da njim v okolici Celjski poje mrtvaški zvon žalostno pesem, vse kriplje po okolici letajo, kakor mravljinci, če se njim mravljšče razbrska, ter nadlegujejo slovenske kmete, volilce v II. razredu, naj se njih vendar usmilijo, ter izvlečejo sopet njihov voz, ki sedaj hoče obtičati v blatu. No prepri-pričani smo, da bodo naši vrli kmetje, ki so dozdaj kazali vedno tako čvrsto narodno pro-bujenost. vedeli tem nemškutarskim nadležnim muham, ki se rekrutirajo skorej iz najslabše, Celjske sodrge, na primeren način pokazati vrata. — Zadnjič bilo je malo kmetov, ki so še vlekli nemškutarski ploh; prepričani smo, da bode pri tej novej volitvi njih še manje, ki bi hoteli pomagati nemškutariji na noge. Kakor vse kaže, ostali bodo nemškutarski generali sami brez vojske.
Iz Ljubnice pri Vitanji. (Občina. Letina) Danes je naš novi občinski odbor volil župana in 2 svetovalca. V župana je bil izvoljen dozdajšnji občinski predstojnik Janez Verčnik, toda zahvalil se je za zaupanje, katero so mu občani vnovič izkazali ter je prosil, naj se mu odvzame te breme. Izvolil se je potem v občinskega predstojnika Martin Jelenko, po domače Rečnik. Občinska svetovalca pa sta Janez Verčnik, poprejšnji župan, in Matevž Založnik, po domače Horvat. Vsi imenovani trije
možje so vrli Slovenci. — Letina kaže po naših hribih kaj lepo: le sadja ne bo nič, razun nekoliko orehov in češpelj. Huda uima za naše kraje pa je letos svinjska bolezen. Mnogoterim gospodarjem je že počepalo veliko število svinj.
Ce svinja zavžije nekoliko ovenelo zelenjad, posebno po solncu poparjeni slak, kmalu crkne. Kolika škoda!
Iz Slivnice pri Celji. (Nemila zlobna roka.) Kakor se je izvedelo iz Gradca, je dne 20. junija t. 1. v Anini ulici zvečer v sobo tr govskega pomočnika Franja Hafnerja udrla neka zlobna osoba ter ga je z nožem zabodla v zatilnik. Ubogi France bil je žrtev te strašanske nečlovečine. Vzela mu je ista zlato uro z verižico in nekaj denarja. O tem morilcu še nimajo do zdaj sledu. Fran Hafner, rodom Kranjec iz Stražiš pri Kranju, kjer ima več ljubih domačinov, služboval je v večih krajih vestno in značajno. Bil je vrl mož, a škoda, da ga je v tem lepem času, v 32. letu njegove dobe zadela morilna roka. France bil je dobra duša posebno slov. dijakom. Podpiral jih je rad, ako mu je pripustil čas občevati ž njimi, bil jim je vedno oča v družbi. Mariborski nekdanji dijaki, katerih je že večji del vsak pri svojem kruhu, spominjajo se ga gotovo, obžaljujoč njegovo usodo. Bodi mu žemljica lahka, mili Bog mu tam naj povrne vsa ta dobra dela!	Prijatelj K.
Iz Virštanja pri Podčetrtku. (Huda ura.) Minoli petek, to je dne 28. t. m. smo imeli tukaj žalostno novico. Ob dveh popoludne se začne oblačiti, potem pa nastane strašna nevihta, začela je toča naletavati, da je bilo groza, ter je tudi veliko škode naredila. Crez pet minot je bila pa taka povodenj, da je hotela vse voda podliti. Vse žito je podsipano po ravninah, na hribih je pa vse zemljo pobralo in v ravnine nasipalo. Ob enem je veliko hramov strela užgala, pa tudi nekaj hiš. Skoda je po takem velika in je skorej ni mogoče popisati. Tudi se je nekaj ljudi potopilo, živali je pa veliko pokončane. Bog nas obvaruj za naprej take nesreče!
Iz Ptuja. (Deželna nižja gimnazija.) Napoved učencev za I. razred vrši se dvakrat in sicer: ali 13. julija od 10—12. ure, ali pa 16. septembra od 10—12. ure. Sprejemna skušnja začenja se vsakokrat ob dveh. V II., III. in IV. razred se bodo sprejemali in upisavali učenci dne 17. septembra od 10.—12. ure.
Tschanet, ravnatelj.
Iz Ledineka pri sv. Ani. (Občinske zadeve.) Evo Vam prvi dopis iz naše občine! Vršile so se nove volitve, ali smo z izidom zadovoljni ? Ne! Ker seje na občinski stol zopetvsedel stari predstojnik g. J. Črnčič, že zdavnej na glasu, kakor poseben prijatelj duhovnikov med vsemi farani in goreči zagovornik imena slovenskega. Ker je pa naš novi odbor, kakor ču-
jemo, imel čast biti v „Marburgerci", zato si dovoljujemo tudi mi majhni prostorček v „Slov. Gosp.". Stari predstojnik g. J. C. se je poprej širokoustil in še celo priduševal, da ne vzame več glasu za Ledinek. Bilo bi seveda prav, a mož si premisli in ostane — mož beseda. Pohajal je namreč v ta namen več dni svojo občino, da si nabira glasove za svojo častitljivo osebo. V ta boj, ki si ga je domišljeval za hudega, povabil je celo rokodelca, ki niti pednja zemlje nima, naj mu pomaga iz zadrege, v kateri se je nahajal; boječ se, da bi mu vendar-le ne porezali „knofov" in ga posadili mesto na pred-stojniški prestol, katerega se drži, kakor klešč kože, naravnost pod njega. Neki osebi je bojda pred tremi leti pravil : „Svetovalce bi rad druge imel, ker posebno ta A. W. na vsak račun natančno gleda in vse videti hoče". Odgovor: „W. je že dober za svetovalca, ako bi on zadnja tri leta ne bil v tej časti, gotovo bilo bi v občini drugače!" Ker ste se pa tako nekako vsilili na predstojniški prestol v Ledineku, Vam svetujemo, da č. g. duhovnike celo pri miru pustite, kateri Vaše otroke, ki so blizu že nevolja za celo občino in Taro, svarijo in opominjajo k dobremu. Pomislite, kako oni skrbijo za nas farane. Pomislite, kako je bilo na belo nedeljo, kedar so prvenci pristopili k prvemu sv. obhajilu. Pomislite, kako je bilo na dan sv Alojzija, ko je bilo vse ljudstvo ginjeno. Kdo pa nam prireja to in še več duhovnega veselja? Mar ne gg. duhovniki? In Vi bi radi jih preganjali in s tem druge poštene farane grdili ? Ne bo šlo! Nikakor ne, g. predstojnik. Ne spôd-tikajte se nad tem ! In ako še zanaprej ne boste mirovali, Vam bomo zadnjo točko v „Slov. Gosp." na drobneje razložili. Zatoraj mir in sprava, duhovnike spoštujte, otroke strahujte.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Proračun skupne države je sedaj v razpravah odsekov obeh delegacij in pride še le sredi tega meseca pred delegaciji, ni pa dvoma, da ga vzprejmete oni brez spremembe. — Minister za uk in bogo-častje, dr. pl. Gautsch, je šel iz Dunaj a ter se vrne tje v začetku avgusta, dotlej pa ga zastopa trgovinski minister, marquis Baque-hem. — Na Češkem se vršč v tem tednu volitve v dež. zbor in so, kakor se poroča, prav burne semtertje in to za to, ker izpodrivajo „mladi" skorej po vseh okrajih „stare." — V prvih dnevih meseca avgusta bode velik shod strelcev v Gradci in je skorej gotovo, da pride Nj. veličanstvo, svitli cesar za nekaj ur k shodu. — Dopolnilna volitev dež. poslanca v Lipniškem okraji izvrši se dnes dne 4. julija, ni dvoma, da dobi za se večino glasov Fr. Regele, posestnik v Eviči pri Arnoži. Mož
je Nemec in vrl sin katoliške cerkve. — Slov. Korošcev je bilo nad sto pri Vodnikovi slav-nosti v Ljubljani. Krajnci so jim izkazovali povsod čast ter so jih že potoma lepo pozdravljali. najbolj pa se ve, da v Ljubljani. — Nova slov. posojilnica vCelovci je nemškutarjem sila na poti, tembolj pa se je naj poprijema tamošnje slov. ljudstvo, kajti ona jih reši, če še kaj, iz klešč sovražne, samopašne nemškuta-rije. — Slavnost Vodnikova v Ljubljani je bila velika ter se je vršila v najlepši slogi in v uzornem redu. Brzojavnih pozdravov je prišlo v tem 138 v Ljubljano, Primorci v in Korošci so jih priposlali največ, manj pa Stajarci, ali to je prišlo iz tega, da smo imeli doma žalost, mil. knezoškofa na mrtvaškem odru. — Dnes se izvršč dež. volitve iz kmečkih volilnih okrajev po Kranjskem, v nekaterih okrajih imajo volilci več mož na ponudbo, v enem celo nemškutarja. To pride iz nesloge. — Slov. bralno društvo v Gorici ima v nedeljo dne 7. julija slovesno blagoslovljenje svoje zastave. Mestni zastop se mu še sicer ustavlja, toda c. kr. vlada ga je privolila in bode torej tudi skrbela za to, da kje ne postane vsled vroče laške krvi kaka praska. - Volitve v dež. zbor se tudi na Primorji niso vršile čisto gladko, vendar pa so Slovenci zmagali v vseh volilnih okrajih, koder so bili postavili svoje može. — Dnes se vrši porotna sodba v Gradci zoper J. Markiča, mesarja v Trstu. Mož je slov. odpadnik ter je tožen veleizdaje. Tržaške Lahe je poparilo to, da se vrši zoper njega sodba v Gradci. No v Trstu bi se mu brž ne bilo hudo godilo! — V dež. zboru za Istro je sedaj ena tretjina slov. poslancev, na srečo so namreč Hrvatje zmagali še tudi v treh mestnih volilnih skupinah. — Hrvate je madjarska vlada do dobra vgnala, sedaj kličejo že banu živio, možu, ki gleda le na to, da vpelje madjarščino v vse javno življenje. — O ge rs k i minister za uk in bogočastje, grof Czaky, je bil na Petrovo v Ostrogonu pri kardinalu Simorji. Pravi se, da minister ni šel tje samo na kosilo! —
Vunanje države. Zadnjo nedeljo so sv. Oče, Leon XIII., poklicali k sebi kardinale ter so vpričo njih izrekli britko obžaljevanje čez italijansko vlado, ki dela v eno mer na osra-motenje poglavarja sv. kat. cerkve, v svet pa še trobi, da se ne zgodi nikjer krivica sv. cerkvi. — Nova kazenska postava obvelja v Italiji z novim letom ter se je bati, da se izpelje najhujše zoper katol. duhovništvo. — V Genui so odpovedali premogokopi delo, vojaki pa so doslej še vzdržali red. — Kakor po Avstriji, tako je tudi po Franciji veliko laških de-lalcev, francoski pa so hudi na nje, češ, da jim jemljejo kruh, za to pa si radi segajo v lase, kjer koli jih pride večje število na delo. — General Boulanger pride vendar le na tožnjo
klop, toda ne bode ga menda še k malu v Pariz, tla bi bila ondi nevarna. — Liberalci so se v Belgiji zjedinili ter mislijo sedaj, da bode kralj dal njim na ljubo konservativni vladi slovo. Ni verjetno. — Med Francozi in Angleži je nastal razpor gledč razmer v Egiptu. Kar bi Angleži radi, tega ne marajo Francozi in tako se ve, da ni mogoče sporazumljenje. — Nemški kancelar, knez Bismarck ne zaupa preveč miru, kajti izdal je povelje železnicam, naj si priskrbijo lOkrat več kurjave, kakor jim je je za navadno treba. — Cesar Viljem gre koncem tega meseca v Norvegijo, dne 2. avgusta snide pa se s svojo babico, kraljico Viktorijo, na otoku Wight. — Z veseljem izvemo, da Rusija ne misli na vojsko z Avstrijo, ampak rada prizna naši vladi dobro voljo, ki jo kaže tudi njej nasproti. — V Bolgariji so se prikazale cele črede velicih kobilic, za njimi pa so prišle tudi neznane ptice, njih barva spominja na mrtvaški prt, one pa so tudi smrt za kobilice. Čudovita so, o Bog, dela tvojih rok! — V Srbiji so kronali mladega kralja Aleksandra in je veselje sedaj ondi veliko. Kraljica Natalija pa se ne povrne prej v Beligrad, dokler se ne določi, je-li še velja nje zakon ali pa ostane pri ločitvi, če gre za pravo, zna pa ves svet, da velja slej ko prej zakon. — V Novem Bazaru, ki je še pod Turčijo, je bila ustaja, kakor je bil glas počil, toda to poročilo je bilo lažnjivo. Ondi ne ve nihče za kako ustajo. — črnogorski prestolonaslednik je dobil leta, to se pravi: knez ga je izklical za polnoletnega. — V Atenah, glavnem mestu Grkov, prepira se pravoslavna višja duhovščina in je vlada umna dovolje, da se ne meša v le ta prepir. — Italijani čejo ševAbesiniji drugo trdnjavo zasesti in je vsa podoba, da bi bili najraji, ko bi jim vsa Abesinija padla v roke. — Arabski derviši se pripravljajo na vojsko in je njih vodja Vad el Njumi zbral že precejšnje število vojakov. Na nje pa se je streljalo iz egiptovske trdnjavice Fudli, škode pa jim ni naredilo to streljanje.
Smešnica 27. Sodnik: „Ste-li vi v resnici rekli, da moj tovariš, sodnik Čuk, ne razume več, kakor vaš črni maček ?"
Zatoženec: „Ne, tega nisem rekel. Rekel sem samo, da moj črni maček več razume, kakor sodnik Čuk in pri tem ostanem. Kar se namreč tiče miši, ne more se gospod meriti z mojim mačkom".	_
Razne stvari.
(Imenovanje.) Nj. ekscelencija mil. knezo-nadškof, dr. Eder, imenovali so za upravitelja naše škofije mil. g. prelata Fr. Kosarja
ter je sedaj v njih rokah vsa višja cerkvena oblast lavantinske škofije.
(Stolni kapitol) lav. škofije je izvolil za oskrbnika knezoškofijskih posestev mil. g. dr. J. Križani ča, mil. g. L. Hrga pa za izvršitelja oporoke ranjcega knezoškofa.
(Zadušnice) za ranjcim mil. knezoško-fom so imeli v kn. šk. dijaškem semenišči mil. g. Fr. Košar, upravitelj lav. škofije, v ponedeljek, v stolni cerkvi v torek in v sredo pri čč. šolskih sestrah v Mariboru.
(Birma.) Mil. knezoškof Celovški, dr. J. Kahn, pridejo v nedeljo, dne 7. julija v Maribor ter bodo v stolni cerkvi delili zakrament sv. birme. Tudi mešniško posvečevanje vrši se v dnevih, ki smo jih že naznanili.
(Obiskovanje.) Nj. ekscelencija c. kr. namestnik štajarski, Gvido baron Kiibeck je dne 21. in 22. junija v Ptuji nadzoroval in pregledoval šole in urade ter je vzprejemal uradnike.
(O ranjcem mil. knezoškofu) se nam iz Središča piše: Ko so mil. knezoškof o zadnjem birmovanji tukaj bili, predstavila se jim je med drugimi tudi deputacija krajn. šolsk. sveta in ko je načelnik h koncu svojega nagovora željo izrazil, da bi mil, knezoškof k prih. birmovanju za 6 let spet tako zdravi in krepki, kakor so zdaj bili, prišli, odgovorili so mil. knezoškof prijazno in nekako smehljaje: „Kaj pa misliti? Zdaj sem petokrat že tukaj, to je zadosti, šesto-krat menda ne bom več prišel, jaz sem že star." Kdo bi bil pri teh besedah mislil, da ravno pet tednov potem bodo mil. knezoškof že na mrtvaškem odru?
(Šolski sklep.) Minister za uk in bogo-častje je odločil, naj se letos sklenejo srednje šole in njim podobne že v soboto, dne 13. jul.
(Kmetijstvo.) O. kr. kmetijska družba v Gradci je privolila v to, da se napravi v Šmarji pri Jelšah nova podružnica te jako imenitne družbe. Mi jej želimo obilo uspeha.
(Nevarno kopanje.) Pri kopanji je vto-nil dne 20. julija 10 let stari J. Korent, pastir v Gornji Ložnici pri Žalci in v Rogoznici pri Ptuji llletna Neža Pfeifer. Nič ni dobro, če se pusti otrokom, da gredo v vodo, ne da je kdo starših blizo.
(Levičnik.) Večkrat vidimo človeka, kateremu služi leva roka bolje, kakor desna. Odkod kje to pride? Pravi se, da od tega, ker nosijo matere otroka rade na levi roki, otrok pa položi za to svojo desnico materi na ramo in z levico se lehko giblje po svoji volji. Naj tedaj mati spreminja nošenje!
(Požar.) Od Celja se nam poroča, daje v torek popoldne ob severni strani mesta huda nevihta razsajala. Treščilo je v Petračevo kočo poleg Zorina v Lokrovcu, ter je do tal pogorela. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
(Za župana Središkega) izvoljen je g. Jurij Zadravec. Dosedanji župan Iv. Koče-var, kateri te časti ni hotel dalje prevzeti, bil je potem izvoljen za I. in g. Tomaž Sajnkovič za II. svetovalca. Kakor ta imena kažejo, je občinski zastop v vrlo naroduih rokah, ali to se ne more od tako narodnega trga tudi drugače pričakovati.
(Iz Lancove ves i,) župnije sv. Vida pri Ptuji, toži se nam tamošnji župan, g. M. Kureš, da ne bere v njegovi občini nihče slov. reči, še celo tačas ne, če jim daš kaj zastonj v roke. Resnica, na čelu taki občini biti, to ni veselo.
(V Celjskem mestu) bile so o smrti knezoškofa zastave žalostinke razobešene naj-poprej pri čč. šolskih sestrah, potem na farni cerkvi in na občinski hiši.
(Govorica) V ponedeljek prišlo je veliko ljudi v Celje, ker se je bila govorica, posebno proti Smarijam, raztrosila, da bodo pok. knezoškofa truplo pri sv. Maksimilijanu v Celji pokopali. Ta vest se je tudi po mestu pripovedovala.
(Občinski 7 dravnik.) Dež. odbor v Gradci je imenoval g. dr. Fr. Zižeka, doslej zdravnika v Ormoži, za obč, zdravnika v Voj-niku.
(Trtna uš.) V vinogradu blizo Maribora, ki spada k posestvu vinorejske šole, so zasledili trtno uš in bodo dotični kos vinograda iztrebili. Ali pa bodo s tem že tudi konec trtne uši ? Oj te vinorejske šole!
(Posojilnica v Mariboru) je imela v prvem semestru leta 1889 denarnega prometa 388.714 fl. 90 kr. Stanje posojil koncem meseca junija 1889 je 413.702 fl. 35 kr., stanje naloženega denarja pri drugih zavodih meseca junija 1889 107.666 fl. 87 kr., gotovina 8910 fl. 81 kr., stanje deležev 37.380 fl , stanje hranilnih vlog 455 839 fl. 67 kr., stanje reservnega fonda 20.359 fl. 9U kr. Toraj obstoji celo upr. premoženje tega zavoda koncem junija 1889 v 513 579 fl. 57 kr.
(Slovensko uradovanje) je sklenila občina Bišečki vrh v seji dne 30. maja t. 1. Seje so se udeležili vsi odborniki in predlog bil je enoglasno sprejet. V Gočevi se že več pripravljajo, pa še niso počeli. Kaj pa bo nov župan v Trnovcih počel, to še nam ni znano.
(„Vijolice".) Tako je ime zbirki pesmi, ki jih je zložila g. Lujiza Pesjakova ter jih je izdala tiskarna J. M. Milica v Ljubljani. Lična knjižica se priporoča izobraženi mladini slovenski.
(Izpred porotne sodnije.) Pri porotni sodbi v Celji so obsodili tri žene iz Šoštanj skega okraja. Vse so bile svojim možem dale mišnice ter so jih tako spravile iz sveta. Liza Lahovnik pride na vislice, Mica Mravljak v
ječo za žive dni in Lena Štefek za deset let. To so vam grozovite ženske !
(Praznik.) Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Veliko Pirešico bode god svetih slovanskih apostolov v petek s posebno slovesno Božjo službo v Gališki farni cerkvi praznovala.
( D u h o v s k e spremembe.) č. g. Jože Osterc, kaplan pri sv. Tomaži tik Velike nedelje, pride za kaplana v Cirkovice; na njegovo mesto pa gre novomašnik č. g. Fr. Moravec. Novomašnik č. g. Anton Medved pride_ za II. kaplana v Šoštanj, č g. Ivan Vreže pa v Šmartin pri Slov. Gradci. Umrl je č. g. Jože Hernah, duhovnik v pokoji, dne 29. junija v Remšniku v 47. letu svoje dobe.
Loterijne številke:
V	Trstu 28. junija 1889: 60, 42, 62, 40, 85
V	Lincu „ „	54, 83, 13, 2, 36
Otvorjenje gostilne!
Uljudno naznanjam velespoštovanemu občinstvu, da sem gostilno
„znr Ilclilgrube"
prevzel in otvoril.
Točim Reiningliauser-jevo marčno pivo, kakor tudi naravna vina prve vrste in izvrstno tirolsko vino.
Tudi imam izvrstno kuhinjo in se dobijo ob vsaki uri tople in mrzle jedi; postrežba je točna in solidna.
Prosim za obilno obiskanje.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Stfeiter,
1-2	gostilničar.
I*M'&ilaja rine*.
Na graščini Poredje pri sv. Petru na Hrvatskem (V2 ure od Rogatca na Stajarskem) vršila se bo dne 13. julija, lSi^i) ob 11. uri dopoldne prostovoljna dražba dobrega po ceni vina, 350 veder letnika 1887, 1888 brez posode proti takojšnji plači in odvažanju v osmih dneh.
Prostovoljno se proda
restavracija „zuin Hutieninaiin'-, katera je pri Graški ulici v Gaber j i blizu Celja poleg tovarne hštv. 14 z gospodarskim poslopjem in njivami pod ugodnimi pogoji. Več povč gospod Andrej Pere v Gaberji hštv. 7. 1-3
Matevž Tušek! I
lAS
v Konjicah
priporoča svojo izbrano in bogato zalogo steklenih plošč, ogledal, podob svetnikov razne velikosti in vrednosti, pozlačenih in drugih okvirjev, kakor tudi lesa za mnogovrstne okvirje.	1-3
TPriporoebai i!
«
i
ä
O g
O 3
H •
61
«
■ ä Pil
O
Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. 1889.
Blagovolite mi poslati dvanajst steklenic Vaše esence za želodec.
Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 36 steklenic izvrstna. Bolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspehom. Neka bolnica je bila že za smrt bolna, vsi so mislili, da mora v malih urah umreti; toda komaj je zavžila nekaj kapljic esence, pa je že okrevala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, da je bila poprej več dni že skoraj na smrtni postelji. Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje.
Z odličnim spoštovanjem 6-12	Jurij König, župnik.
Leni spomin za sv. Mrmo!
Se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru
JT
Duhovni vrtec"
ali
.TVIoli t v enilc"
za katoMo rnladež s podita za sv. Mrmo.
Vezan v črnem usnju z zlatim obrezkom brež
kopče....... gld. —.85
Vezan v črnem usnju z zlatim
obrezkom s kopčo . . . „ —.95 Vezan v ehagrin s tesnim okvirom
in s križem...... 1.70
Vezan v ehagrin z okvirom iz
nikeljna....... 1.80
5®E- Posamezni iztisi po pošti lO kr. več.
„1'ortiik za sv, birmo44
D^S" Cena M O kr.
Najfinejše in najnovejše sladkarije, torte, navadne, kakor zvišene, Maribor-borski za vino zelo izvrstni konfekt, raznovrstni suhar (cvibak), razne sadne soke in v glasih kuhano sadje priporoča
Janez Pelikan,
lvontiitor" v Mariboru,
spodnja gosposka ulica. 3-12
o
C M
Pravo francozko žganje (cognac).
Kaj je pravo francozko žganje?
UŠUČENA /|/j04.	Iz francozkega injužno-
štajerskega jakega močnega brdskega vina izcr-pljeni alkohol, pod imenom „cognaca zdravnički pripoznano dietično, duh in telo oživajoče slastno In zdravilno sredstvo. Kaj se dobi navadno mesto takega zdravila? Navadno žesto s soljo pomešano, ktere upliv na telo je, če ne škodljiv, jednak ničli. Ce vsa vporabljena sredstva proti ischias, rev-matizmu, živčanfm boleznim, izpada las, pro-tinn, trganju v udih, ohromenju, ranam vsake vrste, boleznim v glavi in zobeh i t. d. nič ne pomagajo, naj se pokusi vsaki bolestnik iz juinoštajerskega znamenitega KonjiČkega, lastno pripravljenega vina destilovano, na vse ove bolezni čudno delojoče, pravo francozko žganje vporabiti. Mala stekl. 00 kr., v. 1 gl. 20 z. Stari COgnaC, posebnv okrevajoČim in na želodcu bo-lanim preporočljiv, l steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo se frank o brez dalnjih stroškov. BENEDIKT IIEHTXj veliki posestnik na grajščini Golič pri Koujfcah, Južno-Štajerska.
f
NI
P
SJ . «
3
»

Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgov. urednik B. Ferk. Tisk tiskarne sv. Cirila. (Odgov. J. Otorepec.)
MC Denešnji list Ima '/4 pole inseratev kot prilogo. r&a