Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teleion 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se v obče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.-—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 35 Sreda, 29. aprila 1936 Leto XI Prvi majnik v Nemčiji Nič več praznik dela, pač pa praznik »veselja«. Nemški fašistični režim je po prevzemu oblasti proglasil prvi majnik za »praznik narodnega dela«. Ta državni praznik se je proslavljal doslej na Tempelhofski livadi s paradami in veselicami. Proslava prvega majnika je bila namreč v Nemčiji tako udomačena manifestacija za delavske socialne in politične pravice, da je bil režim prisiljen, jo nadomestiti s propagandnimi prireditvami za svoj režim, ki pa nikdar ne morejo nadomestiti onega, kar delavski razred potrebuje im zahteva. Letošnji prvi majnik bo v Nemčiji popolnoma nepolitičen. Še lani je voditelj »delovne fronte« Ley v majniškem oklicu mnogo govoril o socialnih zahtevah ter zlasti izčrpno obravnaval mezdno vprašanje. Letos pa njegov oklic socialnih zahtev ne navaja, je izredno kratek ter navaja samo nekatere nebistvene ugotovitve. Tempelhofske velike parade ne bo, marveč le manjše prireditve z geslom »veselite se življenja«. Vodilni fašistični krogi opažajo med delavstvom ulrujenje, kakor pravijo. Delavstvo in javnost je že sodelovalo pri manifestaciji za junaštvo in ob Hitlerjevem rojstnem dnevu. Isti krogi pa tudi priznavajo, da so del delavstva komaj pripravili do tega, da se je manifestacij udeležilo. Z drugimi besedami, režim je delavstvo moral prisiliti, da se je manifestacij udeleževalo. Kakšno zaupanje ima delavstvo v režim, dokazujejo tudi volitve delavskih obratnih zaupnikov. Lani je bilo izvoljenih nad trideset odstotkov zaupnikov, ki niso bili na režimski listi. Letos je pa režim volitve obratnih zaupnikov preklical in odgodil za eno leto. Režim se je torej bal, da bi se parada prvega majnika ne obnesla ter jo je rajši odpovedal. Jako važen razlog za odpoved parade prvega majnika moramo pa še iskati drugje. Morda je ta razlog najbolj merodajen za »politiko« režima glede proslave prvega majnika. V Nemčiji se je namreč socialni položaj delavstva jako poslabšal. Prav te dni je bilo izvedeno v kovinski industriji iznova znižanje mezd. Mnoge velike tovarne so zaradi pomanjkanja dela uvedle štiri- ali šesturno delo na dan, seveda ob manjši plači in nameščanju novih delavcev na pritisk režima, ker nezaposlenost obenem narašča. Vrhutega pa novo nameščeni delavci ne prejemajo tarifne mezde, marveč najmanj deset odstotkov nižjo, kakor njih tovariši, ki so bili že prej v službi. Režim računa s tem, da mora sanirati državno gospodarstvo z odpisom imetja. Zato daje koncesije industriji ter dopušča, da se prištednja prihrani pri delavskih in nameščen-skih plačah. Sanacijo namerava režim izvesti na račun delovnih slojev. Razumljivo je, da režim ob taki politiki ne more računati s sodelovanjem delavstva niti po diktatu, ker ni se utegnilo pripetiti, da bi se proslava prvega majnika spontano prelevila v manifestacijo delavstva za socialne zahteve in politično svobodo. S tega stališča se bodo prvega majnska vršile v Nemčiji le veselice m zabave z geslom »veselite se življenja« kakor v posmeh naraščajoči bedi. Delavcem, socialistom vseh dežel! Iz manifesta socialistične delavske internacionale V času ko bombe s strupenimi plini v Afriki uničujejo ljudi, japonski imperializem dviga glavo in postaja vojna nevarnost v Evropi večja, se delavstvo pripravlja za praznik dela, svobode in miru. Fašizem je vojna. V Italiji je spravil deželo na rob propada ter se skuša rešiti z morilsko osvojevalno vojno. Nemški fašizem že pripravlja osvoje-valne načrte. Kršitev pogodbe za kršitvijo. Nevarnot vojne proti Franciji bi utegnila zajeti vso Evropo. Celo slabotni fašizem v Avstriji krši pogodbe pod zaščito italijanskega jerob-stva ter s tem izziva vso Evropo. Silni napori delavskih sil svetovnega proletariata, vseh onih, ki žele in hočejo mir, utegnejo še rešiti mir. Le uresničenje kolektivne varnosti, ki bi z močno koalicijo preprečila kršitev miru, je v stanu zavrniti napade. Socialisti, pravi prijatelji miru vseh dežel pa vidijo, da imperialistični in kapitalistični interesi meščanskih vlad vedno in vedno ovirajo uresničenje kolektivne varnosti. Le z ne- obzirnim bojem proti fašizmu je mogoče odvrniti vojno nevarnost, le s padcem fašizma more biti zagotovljen trajen mir. Boj za mir in svobodo je eden in isti. Prvi pozdrav velja torej vsem borilcem proti vojni, za svobodo in socializem po vseh deželah fašističnih diktatur! Pozdravljamo delavstvo Španije, ki je deželo osvobodilo fašizma in iz-vojevalo svobodo. Boj proti fašizmu po vseh demokratičnih deželah je najboljša pomoč preganjanim sodrugom v fašističnih deželah. Vsak poraz fašizma v kaki deželi, je poraz svetovnega fašizma. Demokracija more biti kos fašizmu le, če je močna in odločna ter ima namen delovne množice iztrgati iz bede in krize. Boj proti kapitalistični krizi je obenem boj proti, fašistični nevarnosti. Socialisti poznajo pota iz krize in vedo, da je ta le ustvaritev mednarodnega socialističnega gospodarstva. Buržuazija se boji odločnih ukrepov proti krizi, ker ima svoj raz- redni interes. Boj proti krizi je obenem boj za socializem. Skandinavski socialisti so pokazali, kako socialisti ob politični moči potom demokracije uspešno vodijo boj proti krizi. Zgled je vzpodbujeva-len za delavstvo vseh dežel. Delavska stranka Velike Britanije je pokazala svoj vpliv v november-skih volitvah 1935 ter se energično bori za oblast. Francoski delavci so završili vo-I lilni boj, belgijski nadaljujejo svojo politiko proti krizi ter se tudi nahajajo pred volitvami, ki bodo jako odloče-valne v usodi Evrope. Zato pozdrav francoskim in bel--gijskem socialistom in naše iskrene simpatije v boju! Delavci in socialisti, zberite se pod zastavami naših namenov! Naš apel velja tudi delavski mladini, ki naj stopa v prve vrste borcev za osvoboditev človeštva, kakor je v prvih vrstah žrtev krize. Živi naj svoboda in mir! Živi naj mednarodni socializem! Francoske parlamentarne volitve na levo Danes, ko to pišemo, še niso znani rezultati francoskih parlamentarnih volitev, ki so se vršile v nedeljo v Franciji. Potrebne so pa ožje volitve v 67 volilnih okrajih, ki bodo dne 3. maja. Volilni borba se je vršila v znaku domačih državno-političnih interesov in v znaku šovinistične propagande proti nemški nevarnosti. In kljub vsemu temu so levičarji ožigosali s svojim glasovanjem politiko dvesto bogatih Francozov. Levica je zlasti tudi nastopila proti izigravanju Društva narodov ob zadnjih mednarodnih političnih dogodkih. Prejšnja razpuščena zbornica (izvoljena 1932) je imela januarja 1936 602 poslanca. Desničarji so imeli 71 mandatov, skupine središča 151; levičarji so pa imeli 333 poslancev. Od levičarjev so bili najmočnejši radikalni socialisti, ki so imeli 152 poslancev; socialisti so imeli 95, komunisti 10 poslancev. Bilo je še več manjših strank zastopanih v zbornici. Iz rezultata prvih volitev se že vidi, da so se glasovi socialistov in komnistov pomnožili. Odločilne pa bodo vsekakor ožje volitve, ko bo narasla volilna napetost in se bo uveljavil dogovor, ki nalaga levičarskim strankam, da se pri ožjih volitvah medseboj podpirajo. Natančno poročilo o izidu volitev bomo objavili prihodnjič. Obup In beda rudarjev Poleg redukcij, ki se obetajo rudarjem v Zagorju, nameravajo baje sedaj popolnoma ustaviti delo tudi v kočevskem rudniku. Očividno še ni dovolj, da ti rudarji, ki so prejemali najnižje mezde, delali najmanj šihtov, opravljali pa najnapornejša dela že takorekoč leta in leta stradajo. Sedaj se jim namerava odvzeti še poslednji grižljaj. Kam naj se podajo ti ljudje, s čim. naj se preživljajo? To gorje se mora preprečiti! Saj so ti rudarji s svojimi družinami vendar tudi naši državljani, zato je dolžnost kočevskih vladnih krogov, da ustavitev obrata v kočevskem rudniku na vsak način preprečijo. Trboveljska družba pa se naj zaveda, da bo tudi sama oškodovana, ako bo radi vsake malenkosti reducirala rudarje. 1. Maj v Turčiji letos prvič praznujejo kot državni praznik. ' m, Proslava 1, maja na Poljskem. Poljska vlada, čeprav je diktatorska, je dovolila letos po vsej državi socialistične prvomajske proslave. Zmaga levičarjev v Budimpešti V nedeljo, dne 26. aprila so se vršile v budimpeštanskem predmestju (v Novi Pešti) občinske volitve, pri katerih so kjjub terorju zmagali levičarji nad desničarji. Levičarska skupina, ki jo tvorijo socialisti, demokrati in radikali, je pridobila 15 mandatov, desničarski blok, sestoječ iz, krščanskih nacionalcev in križarjev pa je padel od 24 na 9 mandatov. — Levičarji imajo skupno 51 mandatov. Črni madžarski reakciji je bil pri teh volitvah zadan hud udarec. m Položaj na Ogrskem jako ugoden kakor že dolgo ne, je odgovoril predsednik vlade Gombos na kritiko socialnih demokratov. Gombos že ve, ker o poslabšanju ni govoril. Na Ogrskem ne vedo, da tam berači nad 20.000 kmetov. Morda se pa to število siromakov le ni dvignilo? Povratek k demokraciji v Bolgariji? Bolgarija je že več let torišče notranjih bojev. Upori, revolucije, nezadovoljnost je ostala tudi pod diktaturo. Razmere so se še poostrile. Te dni se je vršil kronski svet in politiki pričakujejo, da se Bolgarija vrača v ustavno življenje v smislu ukinjene ustave. Volitve bi pokazale, koliko so se razmere v dobi diktature izboljšale ali poslabšale, Bolgarija mora predvsem izločiti politiko vojaštva, kar je sedanji režim že o nastopu poudarjal. Hude obsodbe v mag de burškem procesu V procesu, v katerem je bilo obtoženih 140 socialistov iz mesta Zeitz, je sodišče »zločince« obsodilo na hude kazni. Deset obtožencev je bilo obsojenih po 3 do 10 let ječe, dva po eno leto in eno leto dva meseca, en obtoženec je bil oproščen. Vsi obtoženci so izgubili državljanske pravice. Natančnih poročil o procesu listi niso objavili. Preiskovalni zapor je trajal okoli leto dni in deloma nekaj več. Tri mililone Ameri-kancev protestira Predsednik amerikanske lige proti vojni in fašizmu, ki šteje 3,200.000 članov, je vložil pri nemškem poslaniku Luthru protest proti škandaloznim številnim procesom proti socialistom in katolikom v Nemčiji. Zlasti protestira liga proti smrtnim obsodbam za nazaj, ki jih naziva barbarske. Neprijetno padanje trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Lani v oktobru mesecu je znašal uvoz iz Italije v Jugoslavijo 32.7 milijonov dinarjev, izvoz Jugoslavije v Italijo 63.7 milijonov dinarjev. V januarju letos pa je znašal uvoz iz Italije 110.000 dinarjev, izvoz iz Jugoslavije v Italijo pa 4.1 milijone dinar-jev. It k i • * i t v * * * »» v + #, ^ »tl h t • Stran 2 »DELAVSKA POLITIKA« Štev. 35 Resofucije četrte pokrajinske konference svobodnih strokovnih organizacij v Ljubljani Resolucija o položaju delavstva In gospodarski politiki (po poročilu s. F. Uratnika) ugotavlja in zahteva: 1. Da je padel na teritoriju Slovenije tekom zadnjih pet let iznos zavarovane mezde pri zavarovanju SUZORa za 232 milijonov Din ali za 33 odst. prvotne svote, pri zavarovancih Glavne bratovske skladnice pa za nad ICO milijonov dinarjev ali za 60 odst. prvotne vsote. Ker so padle v istem razdobju mezde povprečno le za 18 odst., je izgubilo delavstvo večje iznose ali letno okrog 180 milijonov dinarjev vsled manjše zaposlitve. Pri tem so bile najkatastrofalnejše prizadete rudarska, gradbena ter šumsko-žagarska stroka, pri katerih se je zmanjšal stalež delavstva za okrog 25.000. 2. Da je ostalo kljub malemu povečanju skupnega števila zaposlenih, ki ga zaznamujemo v zadnjem letu, stanje na delovnem trgu Slovenije v glavnem nespremenjeno. Nov prirastek delavstva je zaposlil komaj prirastek .prebivalstva v zadnjem letu. Da je ostalo stanje najhuje .prizadetih strok, rudarske, gradoene in šumsko-žagar-ske, dalje na prejšnji nizki stopnji in da se zadnja leta celo še občutno poslabšuje. 3. Da delavstvo v nekaterih delavskih centrih Slovenije, predvsem v rudnikih gla-duje. 4. Da popore, ki so namenjene za brezposelne niso v nikakem sorazmerju z izgubo na zaslužku. Na opisano težko stanje zahteva kongres Strokovne komisijt: Da se odstranijo v prvi vrsti razlogi za to težko stanje, • * - »« c • . i..., V .prvo virsto spada sem reorganizacija našega denarništva, brez katere si ni mogoče misliti resničnega ozdravljenja gospodarstva. V zvezi s tem se morajo odpreti možnosti novega kreditiranja in /a-■vreti stalno naraščanje denarne vrednosti, kar vse daje imetnikom denarnih vrednot v dobi, ko se znižujejo mezde in plače, ogromne nezaslužene dobičke. V ozki zavezi s tem je definitivna ureditev vprašanja kmečkih dolgov in drugih prezadolžitev. Da se priskoči v učinkoviti meri iz javnih sredstev na .pomoč žrtvam nezaposlenosti. V proračune naših občin, banovin in države morajo priti krediti za denarno podpiranje nezaposlenih, ki se ga le z javnimi deli ne more nadomestiti. Razipisati se morajc notranja posojila za izvajanje večjih javnih del. Pri teh javnih deliih se mora gledati na to, da so porazdeljena na po edine pokrajine v razmerju s številom nezaposlenih. Delavci, zaposleni pri javnih delih, ne smejo ogrožati mezd ostalega delavstva in morajo biti zavarovani za primer .bolezni in nezgode. Da se ipriskoči s podporami na pomoč predvsem našim rudarjem, ipri čemur naj se upošteva, da stoji v naših revirjih vse gospodarsko in socialno življenje pred katastrofo, Ui * ' * ........*' -f ■> • —* * — Da se olajša težiio stanje delavstvu šumsko-žagarske industrije, ki je trpelo hudo že vsled krize in ki je sedaj po sankcijah ponovilo prizadeto. Da se prepreči brezipogojno in z vsemi sredstvi nadurno delo, ki se baš v dobi krize stalno širi. Da se zaustavi z zakonito določitvijo minimalnih mezd, padanje mezd pod nižino, ki ne zadostuje več niti za vzdrževanje delavca- Predno pa se izdajo te naredbe, naj se zasliši mnenje delavskih organizacij. Da se podvzamejo koraki, ki bodo poboljšali življenjske in socialne razmere poljedelskega delavstva, ki bodo skrajšali delovni čas na podeželju ter na ta način tudi omejili dotok z dežele v mesta. Da se začne s sistematično pripravo za načrtno gospoarstvo, ki edino more odpraviti krizo, kakršna je sedanja in z njo združeno gorje, ki .ga preživljajo danes široke množice delavcev in nameščencev. V to s vrh o mora dobiti država pregled o raznih panogah gospodarstva o produkciji in potrošnji, .proučiti mora možnost njih uravnovešenja, dobiti mora pregled o razdelitvi narodnega dohodka, tvorbi in potrošnji prihrankov. Resolucija o razširitvi Pokojninskega zavarovanja za na- meStence na vso državo (po poročilu s. J. Petejana) ugotavlja in zahteva: Oblastna konferenca URSSJa ugotavlja, da je razširitev pokojninskega zavarovanja na vse .privatne nameščence nujno potreibno iz socialnih in gospodarskih ozirov. Vsled tega se oblastna konferenca strinja s sklepom Oblastne konference ZPNJ za Dravsko banovino, ki glasi: Oblastna konferenca izjavlja, da bo te zahteve privatnih nameščencev podpirala v prepričanju, da bodo privatni nameščenci podpirali zahtevo, da se tudi za delavstvo čimprej uvede splošno starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost, ki bo odgovarjalo potrebam delavskega razreda ter zahteva: 1. Da se razširi dolžnost zavarovanja na vso državo za vse nameščence, kakor tudi na osebe, zaposlene v trgovskih in drugih obratih, ki spadajo pod obrtni zakon (trgov- ske sotrudnike), na zobne tehnike in na strojnike s strojniškim izpitom. 2. Da v to svrho ustanovi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu samostojne Pokojninske zavode, odnosno začasne uprave s pravicami in dolžnostmi zbora in upravnega odbora, izvirajočimi iz zakona z dne 22. decembra 1933, ter jim odredi .področja. 3. Da ustanovi v svrho enotnega izvrševanja predpisov zakona in naredb o pokojninskem zavarovanju nameščencev ter varovanja skupnih koristi skupni samoupravni organ vseh pokojninskih zahodov, ki tudi uredi odnose do ostalih socialnih ustanov, in določi s posebno naredbo njegovo kompetenco, pri čemer naj bo varovan iprincip po-zavarovanja. 4. Da izda potrebne enotne izvršilne predpise. Knjige Cankarjeve druibe Letos bo izdala Cankarjeva družba: 1. Koledar, ki bo bolj poljudno urejen kakor do zdaj; 2. Seliškarjev roman o brezposelnih »Reke Andreja Podlipnika«, 3. Winderjev roman: »Služkinja Štefka ali družina Suša premaga krizo«. 4. Zadnji del Beerove zgodovine socializma in socialnih bojev. Letošnje knjige Cankarjeve družbe bodo prekosile vse dosedanje. Ko so hoteli naložiti davek na pse, je neki Francoz vzkliknil: Ubogi psi! Zdaj hočejo še z vdtni ravnati kakor z ljudmi. K. Marx. Sodalna demokrata Jiiiich in Reiter ubita Poročali smo na drugem mestu o hamburškem procesu, v katerem sodi ne'mško sodišče 140 soc. demokratov zaradi »veleizdaje«. »NeuerVorwarts« poroča zopet o dveh pretresljivih dogodkih iz jetništva navedenih ob- ozencev. Bivši tajnik nemške kovinarske zveze Martina Jullicha (iz Kolna), star 45 1., je bil aretiran pred 14. tedni. V policijskem zaporu so ga tako strašno zmrcvarili, da je tam umrl. Nekaj ur pred njegovo smrtjo so povabili k njemu ženo, ki je tudi v zaporu. Njegova žena je pričela gladovalno stavko ter se je živčno popolnoma zrušila. »Pariser Tageblatt« pa poroča, da je ista usoda zadela Jurija Reiterja, ki je bil več let tajnik živilske organizacije v Kolnu. Oba sta bila tudi pomembna funkcionarja v socialnodemokratični stranki. K i i > t * • t ' t*t - le Odpor Abesincev in dež v Afriki Italijanka poročila niso več gostobesedna. Nastopila je deževna doba in Abesinci so se utrdili na obeh bojiščih, od koder zadržujejo prodiranje italijanskih čet, ter so imeli zopet večje uspehe na obeh bojiščih. Za italijansko vojsko je silno neprijetno, da domačini v zasedanem ozemlju, ki so jih Italijani sami oborožili, napadajo sedaj italijanske oddelke, zlasti apro-vizacijske kolone. Italijani so zasedli južno stran Tanskega jezera. To je Angležem jako neprijetno ter že resno mislijo na obrambo egipčanskih interesov v Abesiniji. Bolj in bolj se pojavlja zopet zahteva po zapori Sueškega prekopa, do česar pa najbrže ne pride. Deževna doba je velik križ za Mussolinija. Trpeli bodo ljudje, aprovizacija bo pomanjkljiva, lahko pa dožive tudi presenečenja od strani Abesinije. Vsekakor je pa verjetno, da pride za časa deževne dobe do miru, ki ga bodo razmere, deloma Anglija, izsilile. Koncesij ima Anglija vedno dovolj v zalogi, le da obvaruje svoj imperij pred pretresljaji. Izvirno poroianje „Jutra“ o francoskih volitvah Ponedeljska poročila slovenskih časopisov o francoskih volitvah iz minule nedelje so kaj značilna za mišljenje naših glavnih časopisov. »Jutro« n. pr, prinaša ta poročila na naslovni strani kot popolnoma izvirna, datirana direktno iz Pariza. Čisto enaka poročila pa ima tovariš »Slovenec«, ki je v toliko bolj pošten, da priznava kovačnico teh vesti iz Beograda. Kdor pa je poslušal dunajski radio, je lahko ista poročila dobesedno slišal torej že dan poprej iz Dunaja. Niti v Beogradu, niti v Parizu torej ni zrastla izvirna modrost »Jutra« in »Slovenca«, ampak na ljubem prijatelju — avstrijskem Dunaju. — Drugače ti nacionalni časopisi ravno zadnji čas toliko bruhajo proti avstri-jakanstvu, Habsburžanom in germanizmu, kljub temu pa pitajo svoje naivne čitatelje izključno z duševno hrano iz virov — Dunaja in Berlina. Temu primerno so vsled tega prikrojena ta poročila o izidu francoskih volitev, kakor si pač to želijo na Dunaju in Berlinu. Enako izgledajo tudi druge vesti v teh časopisih. Prepričani smo, da so naši delavci dovolj zreli in da znajo pravilno i presojati take prikrojene laži nemškega fašizma. Kaj iiie sir Austen Chamberlain v srednji Evropi? Sir Austen Chamberlein je obiskal Prago Dunaj, Budimpešto • ' Če bi bil Chamberlein napravil zlet v te dežele, bi bil šel v Karlove vare, Išl * > ubiskal pa je glavna mesta teh dežel. Zato je mogoče le dvoje: ali je študiral politični položaj ali pa raziskoval, če so dani pogoji, da Anglija dovoli posojila. K večjemu sta v zvezi obe stvari. Obče je znano, da Avstrija in Ogrska iščeta večje posojilo. Seveda angleškim kapitalistom ne more biti vseeno, ali nudijo te dežele jamstvo, da ne pride do presenečenj v Podu- navju. Nemška nevarnost in italijanska je za Angleže tu.-Le tedaj, če se v Podunavju stvori sodelovanje, bi bila Anglija interesirana na tem, da podpre politično in denarno te dežele. Pregled razmer v Podunavju bo služil Angliji tudi pri reševanju francoskih predlogov glede kolektivne varnosti v Evropi in postopku proti Nemčiji. Tak pomen ima najbrže obisk sir Austena Chamberleina v glavnih mestih srednjeevropskih dežel, kolikor moremo soditi, ker o pravem namenu njegovega potovanja niso bila izdana poročila. B. Traven, Bombai ^reiruls (»k«* II. Knjiga 74 »Nu, lepa reč,« sem rekel, »da ti kdo takole ukrade denar iz žepa za vožnjo po železnici, ko človek že itak nič nima. Povedal vam bom nekaj, mr. Mason; tu tii nekaj v redu in težko se da dognati, kdo je prekleti lopov, ki krade ljudem čas in denar.« »Ce želite, pa trgajte,« me je skušal mr. Masen pomiriti, »toda zaslužili si tu ne boste mnogo. Najete imam same domačine in ti so poceni. Tudi stanovanja ne boste tu našli.« »Že razumem tudi brez slušala,« sem rekel. »Ali ste že opravljali kedaj tesarska dela?-. me je vprašal mr. Mason. »Da, sem izučen tesar.« Če ne maraš tu od lakote poginiti, moraš znati vse, čeprav še nikoli nisi imel sekire ali strgulje v rokah. Meni se vsaj o tesarstvu niti sanjalo ni. Toda mislil sem, da bo že kako šlo, če bom začel delati in bom imel sekiro v rokah. Lahko si se učil v Angliji ali Franciji ali Nemčiji štiri ali pet let vezati knjige ali vlivati med ali kaj podobnega in lahko si v teh strokah pravi mojster. Vse to pa ni v Mehiki prav nič vredno, ker nihče ne povprašuje po knjigovezih ali vlival-cilt medi. Kdor hoče ostati pri svojem rokodelstvu kakor čevljar pri kopitih, ne dobi niti ples- nivega kruha v želodec. Danes moraš popraviti avto, jutri moraš biti zidar, pojutršnjim čevljar, naslednji teden moraš zorati polje za fižol, potem moraš konservirati tomate v pločevinaste škatle in jih zvariti, nato moraš kovati orodje, popravljati vrtalne stroje na petrolejskih poljih, nato moraš voditi kanu, ki je tako poln, da ti žuga vsak hip prevrniti se, po hitricah med čredami krokodilov in skozi neprehodno bodeče grmovje in sicer dneve daleč »po reki. Ce vsega tega ne znaš. potem vse tvoje rokodelstvo, ki si se ga z muko naučil, ali pa ves tvoj študij tehnike ali medicine ni niti toliko vreden, da si zaslužiš petdeset cen-tavov za kosilo v kitajski restavraciji. »Če ste tesar, potem vam lahko priskrbim delo,« je pojasnil mr. Mason. »Neki farmar si zida namreč novo lrišo, pa ne pride z delom nikamor naprej, ker se na tesarstvo prav nič ne razume. Dal vam bom listek, da ga boste vzeli s seboj. Oddaljen pa je ta farmar samo uro hoda od železniške postaje.« Star sem dovolj in tudi plenice sem1 že davno zapustil, da sem si bil v svesti, da nihče ne potrebuje tesarja, nego da skuša mr. Mason najti samo priložnost, kako bi se me čim prej iznebil, sicer bi — kakor si je mislil — zahteval od njega še potnino. Kajti nedvomno je bilo, da je naročil mr. Woodu, naj nabira trgače. Medtem pa si je najel indijanskih trgačev, ki so cenejši, ker žive od frijolov in tortill. To je stara zvijača, ki jo upo-. rabljajo pri brezposelnih. Delavce povsod najemajo, ker ne vedo, kdo pride in kdo ne pride. Vsem znancem pišejo pisma, da potrebujejo trgačev, in povsod se najdejo lahkoverni in izstradan-ci, ki tvegajo poslednjo pezo za voznino po železnici. Farmar si lahko izbere potem' najcenejše, obenem pa zniža mezdo, ker sc ubogi vrag ne more vrniti; zato mora sprejeti delo, pa četudi zasluži pri kili natrganega bombaža samo tri cen-tave. Bilo je brez pomena, da bi se z mr. Maso-nom prepiral. Edino pravilno bi bilo, da bi ga sunil v gobec. Toda v zadnjem hlačnem žepu je imel revolver in pest ne opravi proti revolverskim kroglam nič in zato se ni izplačalo, da bi začel z golo pestjo neenak boj proti ponikljanim svinčenkam1. Na postajo sem itak moral. Tedaj sem se med-potoma lahko oglasil še pri onem farmarju. Nu, bilo je tako, kakor sem slutil. Farmar ni potreboval nikakega tesarja, razumel se je sami toliko na tesarstvo, da si je s pomočjo treh peonov postavil prav lepo hišo. Vkljub temu pa: ko sem ga povprašal za delo, me je pogostil z dobrim kosilom. In farmar mi je tudi potrdil, da je mr. Mastni prav podel lopov, ki uporablja vsako leto zvijačo z najemanjem trgačev, samo da potem lahko še bolj pritiska na mezde Indijancev. Kajti ko ti bedni vragovi, ki vse leto ničesar ne zaslužijo, vidijo, da prihajajo celo belci prosjačit za delo. postanejo docela krotki in sprejmejo vsako mezdo. Štev. 35 »DELAVSKA POLITIKA* Stran 3. Sargov Kalodoni zoper zobni kamen bo pomagal - g if| fffc 3y> da zob prehitro Vam ne bo omagali t%J®!kL0 £1H Pl I PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK 22.000 monopolskih delavcev brani svoje pravice Zveza monopolskih delavcev Jugoslavije vodi že dalje časa energičen boj za zboljšanje položaj monopolskih delavcev Jugoslavije. Rezultat tega boja je bil ta, da je uprava državnega monopola pred par meseci izdala dva pravilnika: z enim se urejujejo delovne razmere v podjetjih, drugi pa urejuje pokojninsko zavarovanje, tretji (kateri pa je še samo načrt pravilnika) se nanaša na ureditev plač. Ker izdani pravilniki ne odgovarjajo potrebam monopolskih delavcev v duhu časa, je Centralni sekretarijat Delavskih zbornic na predlog Zveze monopolskih delavcev sklical anketo, katera se je vršila v dneh 18. in 19. aprila t. 1. v Beogradu in na kateri je bilo zastopano delavstvo iz 30 krajev. O dnevnem redu so poročali ss. Petrovič Velimir, Belič Milorad in dr. Živko Topalovič, kateri so v daljših referatih razpravljali vprašanje pokojninskega zavarovanja, ureditvi delovnih razmer in ureditev plač. Po iznešenih referatih se je vršila dolga debata, v kateri so delegati iz posameznih krajev pojasnjevali razmere v svojih krajih ter iznašali želje monopolskih delavcev. Iz debate je bilo razvidno, da od 4 milijard dohodkov od monopola, debi delavstvo vsega skupaj le 40 milijonov dinarjev, kar je najboljši dokaz, da razmere monopolskih delavcev niso zavidanja vredne in da je boj za zboljšanje tega položaja opravičen in nujno potreben. Po končani razpravi so bile predložene resolucije soglasno sprejete. V resolucijah se povdarjajo pomanjkljivosti pravilnika, s katerim se ureja pokojninsko zavarovanje ter se zahteva popravo istega. Nadaljna resolucija se peča z delovnimi razmerami ter zahteva za vse delavce pravico do odpravnine, letnega dopusta in končno avtomatično priznanje stalnosti za vse delavce, katerim se odteguje po 10 odst. od zaslužka na podlagi zakona za znižanje plač državnim uslužbencem. Končno je anketa izvolila deputa-cijo sestoječo iz 15 članov, katera je takoj predložila generalnemu ravnatelju drž. monopolov sprejete resolucije. Namestnik direktorja je predložene resolucije sprejel in obljubil, da jih bo uprava proučila in takoj nato pozvala predstavnike delavstva, da se bodo ta vprašanja končno rešila. Doma. in Odobrena društva »Vzajemnost«. Do zdaj je oblast odobrila društva »Vzajemnost« v Ptuju, Litiji, Celju, Trbovljah, Ljubljani in še v nekaterih krajih. Ustanovni občni zbori teh društev bodo maja meseca. Seja ministrskega sveta. Notranji minister je na seji poročal o dogodkih v Krestincu, zaradi katerih so zaprli 53 oseb. V kraju je sedaj mir. Drugi rok državnih bonov za 100 milijonov dinarjev bo izdanih za financiranje javnih del na račun milijardnega kredita. Najbolj zanesljivi postajajo nezanesljivi. Gorenjska, na čelu ji kamniški okraj, je bila vedno najbolj trdna za SLS. Iz raznih razumljivih vzrokov ti pristaši niso več tako navdušeni za JRZ. Zato so sklicali v nedeljo dva shoda, na katerih so govorili Krek, Smole, dr. Žvokelj, niso pa nastopili nekateri znani domači agitatorji bivše SLS. Ljudje so pač naveličani obljub od lanske kresne noči. Še »Sloveniji« je preveč tega malikovanja. Zadnja »Slovenija« piše: »Hrvatje so enotni in složni. To in tako je prav in v tem pogledu vsaj bi bili lahko nam za zgled. Toda sloga in enotnost nastopa še ne zahteva in ne predpostavlja, da mora utihniti sleherna kritika, umolkniti vsaka odkrita beseda, vsak preudaren nasvet. Tisto malikovanje pred voditelji, kj ga s takim bizantinizmom goji fašistični nacionalizem, naj bi ostalo tuje svobodnim narodom (podčrtali mi). In med tako slepo češčenje osebe je vsekako prišteti tele besede profesorja, Jaša Jelašiča dr. Mačkovega ožjega sodelavca: »Nam niso potrebna zborovanja niti posvetovanja prvakov. Vsi smo eno samo veliko uho, ki posluša in sprejema brez ugovora odloke svojega predsednika, svojega vodje. On sam odloča, pa bo odločil tudi v tej stvari in njegov odlok bo za nas vse obvezen.« — Masa-ryk je gotovo med največjimi in najbolj splošno priznanimi voditelji svojega naroda. Vendar je odločno pri vsaki priložnosti odklanjal tako osebno čaščenje, zmerom in povsod je zahteval kritiko in obravnavanje z razlogi in protirazlogi. Kajti »demokracija je diskusija« je bilo vselej njegovo vodilo, in brez vzgoje v diskusiji resnična demokracija ni mogoča.« Kje se bo porabilo 100 milijonov Za iavna dela? Zadnja seja vlade je odobrila spet stomilijonski kredit za javna dela. Polovica te vsote se bo porabila za zgradnjo dveh velikih vodovodov v Cetinju (Črna gora) in ob žel. progi v sev, Dalmaciji. Drugih 50 milijonov bo pa šlo za ceste v južni 'vil.hi m < i.- i g ■..» o . • ...» ,.4 Nov korupcijski proces. Bivšega prometnega ministra Lazo Radivoje-viča so že pod prešnjo vlado nekateri poslanci obtoževali, da je oškodoval državo za 800 milijonov Din. : zdaj proučuje preiskovalni sodnik akte o njem. S Turki smo prijatelji. Tako se je ponovno ugotovilo na zadnjih posvetovanjih, ki jih je imel zastopnik turške vlade v Beogradu. Jugoslavija in Francija bosta podprli turško zahtevo, da Turčija zasede važno darda-nelsko morsko ožino. Turški zastopnik je nato odpotoval v Moskvo, da prisostvuje paradam na 1. maj in utrdi dobre zveze, ki jih ima Turčija z Rusijo. Lesno gospodarstvo v Sloveniji propada, drugod napreduje. Po zadnjih podatkih OUZD je lesna industrija v zadnjih letih nazadovala v Sloveniji za 13%, v drugih delih naše države je pa napredovala za 28%. Abesinija še ni izgubila vojne. Zunanji politik delavskega dnevnika »Daily Herald« Eper dokazuje v daljšem članku, da usoda Abesinije nikakor še ni zapečatena. Ewer zaključuje: »Najtežja nevarnost za Italijane nastaja doma: Finančni položaj Italije je postal več kakor dvomljiv. Rezerva zlata in deviz se je skrčila na 50 milijonov funtov in abesinska vojna povzroča vsak mesec odtok 9 milijonov funtov. Če se torej Abesincem posreči, da vzdrže preko deževne dobe, potem Badoglio jeseni ne bo imel več sredstev za novo ofenzivo. V Angliji imajo mačka. Nezadovoljnost nad cincarsko politiko angleških konservativcev v pogledu sankcij proti Italiji izražajo zdaj že sami konservativni, torej vladni časopisi. Tako pravijo »Sunday Times«; »Dejstvo ostane: Mussolini je premagal Ženevo in Abesinija se ne sme več zanašati na zvezo narodov.« 500.000 rek v Rusiji. V Rusiji so sklenili, da izkoristijo po možnosti čim več voda za promet in energijo. Zdaj so končali seznam vseh rek, ki jih je v Rusiji 500.000 z dolžino pet milijonov km. Jezer imajo nad 130 tisoč. IZ NAŠIH KRAJEV Uubljana Velik shod stavbinskih delavcev. Dvorana Delavske zbornice je bila v nedeljo, dne 26. t. m. premajhna, da bi mogla sprejeti množico stavbinskih delavcev, ki so se zbrali na protestnem shodu, sklicanem po Strokovni komisiji. Ljudje so napolnili avlo in vežo in v .največji gneči pazno sledili vsem izvajanjem govornikov in dva tisoč rok se je dvignilo, ko je bila dana na glasovanje resolucija, ki vsebuje najmanjše zahteve stavlbinskega delavstva. Tudi »Pon. Slovenec« priznava, da je bilo zborovanje izredno dobro obiskano, tolaži pa se s tem, da »niso bili vsi zborovalci pristaši socialistične strokovne skupine«. Gospodje, bodite trdno prepričani, .da niti en delavec ni pristaš tistih podjetnikov, ki vodijo sramotno »črno listo«. Namesto da pri »Slovencu« premišljujejo o tem, kakšnega prepričanja so delavci, bi bilo mnogo bolj koristno, da bi pozvali svoje jeruzalemske podjetnike, naj ne tirajo delavcev v obup s svojim skrajnim nesocialnim in mekrščanskim postopanjem. Mogočnemu zborovanju je predsedoval s. Leskovšek, trpljenje in zahteve stavlbin-cev ;pa je razložil s. Bricelj, ki je v imenu ljubljanskega delavstva pozdravil tudi sarajevske stavbinske delavce, ki štrajkajo za svoje pravice. S. Uratnik je govoril o tem, kako kapitalisti zlorabljajo brezposelnost delavstva. Stavbinci v Ljubljani so skrajno slaba plačani. Kako naj preživlja družino delavec, ki pri 10-urnem delu zasluži komaj 25 Din? (In »Slov. Dom« se še hvali, da so pri zidanju frančiškanskega konvikta zaposleni delavci tako slabo plačani!) Podjetniki, tako liberalci kakor jeruzalemci, pa še drugače izkoriščajo delavce s tem, da ne izvajajo niti najosnovnejših socialno-političnih zakonov in odredb. Nezaslišano je dejstvo, da je v Ljubljani štiristo brezposelnih stavbinskih delavcev samo zato, ker je moralo teh štiristo delavcev na obrtnem sodišču iskati zaslužka in pravice, ki so jim jih kratili podjetniki. Vse te imajo podjetniki na »črni listi«, da jih nihče ne ibi sprejel v službo. Banska* uprava je že zaslišala podjetnike, delavstvo pričakuje, da bodo vsi po zakonu obsojeni. Te suženjske razmere v - Ljub- ljani naj se nehajo, s tem da se sprejme enotna tanina pogodba, ki bi tudi napravila konec umazani konkurenci, ki jo uganjajo nekateri podjetniki na račun delavskih plač. Društvo »Vzajemnost« za Ljubljano je dobilo potrjena pravila. Do ustanovnega občnega zbora sprejema člane pripravljalni odbor (Mici Selan in Ciril Štukelj.) Maribor Predprodajne vstopnice za letošnjo delavsko akademijo, ki se ho vršila dne 16. maja v veliki dvorani pivovarne »Union«, dobite v tajništvu Strokovne komisije, Delavska zbornica, 2. nadstr., v administraciji »Delavske Politike« kakor tudi pri obratnih zaupnikih. Cene sedežem so Din 10, 8 in 5. Stojišča so po Din 2. Vsi sedeži so letos numerirani. Priporočamo zaraditega čimprejšnjo nabavo vstopnic v predprodaji. Obratni zaupniki in strokovni funkcionarji! Dvignite takoj^ vstopnice za delavstvo vaših podjetij! Člane-odjemalce trgovine »Delavski dom«, tem potom obveščamo, da bo na praznik dela, dne 1. .maja zadružna trgovina celi dan zaprta, zato si naj nabavijo živila pravočasno. Zopet bo nekaj dela. »Ljudska Samopomoč« je sklenila na Aleksandrovi cesti zidati nasproti kolodvoru 4 nadstropno stanovanjsko hišo. Mestna občina najprej načrta zgradbe ni odobrila, češ, da je po predpisih premajhno dvorišče, Na pritožbo »Ljudske samopomoči« je banska uprava sedaj stavbo vendarle dovolila in je upati, da bodo v kratkem začeli graditi. Visoke kostanje so že posekali in tako bo zopet za nekaj ljudi dela. Tudi v bližnjem Zrinjskega trgu bi že morali začeti s stavbo -dveh hiš, ki pa še ravnotako nista odobreni, ker je še v sporu regulacija nove ulice, ki bo vodila tam mimo, 'v* i. » > Bilo bi želeti, da uradi pri reševanju aktov tudi na to mislijo ter pospešijo rešitev. Dostikrat se take stvari vlečejo ipreko poletja in naenkrat je tukaj mokra jesen, ko je že prepozno za stavbe in v škodo gradbe. Delo pri cerkvi stoji. Pozno v zimo so lansko leto v surovem stanju dogradili novo pravoslavno cerkev na Jugoslovanskem trgu. Letos pa še niso začeli z nadaljnjim delom, itv . k , 4,j Res: več politične treznosti! Pod tem naslovom prinaša »Jutro« z dne 23. t. m. hude očitke klerikalcem, češ da so zlasti v Ptuju, Mariboru in Celju v najtežjih časih obstojale nemško-klerikalne koalicije itd. Mi bi k temu pripomnili, da so v Mariboru v tej koaliciji Nemcev in klerikalcev v občinski upravi dalje časa sodelovali tudi goreči pristaši »Jutra« in sedanjih »Pohorcev«. Ta- Hrastnik Predavanje za rudarje. Zvezi rudarjev Jugoslavije, podružnica Hrastnik: Sporočamo Vam, da se predavanja ta teden žal še ne morejo vršiti, ampak kvečjemu šele prihodnjo nedeljo, dne 10. maja, ali pa tudi med tednom. Sporočite, kedaj vam je to najprimernejše. Koprivnica Po vrnitvi iz tujine. Jaz sicer nisem naročnik »Delavske Politike«, ker sem že dolgo brezposeln in šem radi tega naročil »Ljudski glas«. Z dvema drugima tovarišima pa zlagam skupaj, da si plačujemo skupno mesečno naročnino tudi za »Delavsko Politiko«, katero dobivamo na naslov s. R. Kljub temu bi Vam rad par vrstic sporočil iz našega kraja, kjer nas je precej takšnih, ki smio se vrnili iz tujine v domovino in imamo bogate izkušnje, kako se godi proletarijatu sedaj po fašističnih državah. Žalibog tudi mi doma trpimo, ko ni dela, ne kruha, čeprav je zemlja tako bogata. Zato pa nas, zavedne socialiste tako boli, ko vidimo okrog sebe delavce, ki se za nobeno stvar ne zanimajo in ne skrbijo za svojo izobrazbo ter še delavskega časopisja ne čitajo. Za naš časopis jim je škoda denarja, za vino pa vedno najdejo. To je vse krivo temu, ko je v našem kraju toliko vina. Moramo pa reči, da se pisanje ».Delavske Politike« vsem dopade, tudi kmetje jo radi čitajo in se bomo mi zavedni pristaši potrudili, da bomo ravno zdaj v inajniku dobili novih naročnikov »Delavske Politike«. (».».•- . ... s.. — Brezposelni »imigrant«. kratne meščanske politične stranke so s pomočjo Nemcev rajše izvojevale v mestni svet Nemca, kakor pa, da bi bile glasovale za socialista-dobrovoljca. Čemu sedaj tako ogorčenje? Regulacija Kralja Petra trga in Pobreške ceste se po poročilu »Slovenca« ne more izvesti, ker baje banska uprava iz nerazumljivega razloga kljub številnim urgencam mestne občine zadržuje tozadevno rešitev. Tudi most bi lahko tlakovali, ako bi država kaj prispevala. Menimo, da bi JRZ to že lahko izposlovala! Od slabosti se je te dni zgrudil v Gosposki ulici 23-letni brezposelni delavec Gojker Lovrenc. Pri padcu je zadobil hude poškodbe na glavi, .radi česar so ga odpremili v bolnico. Gojka spada k armadi tistih nesrečnežev, ki so izobčeni od dela in katere naše meščansko časopisje kaj rado nazivlja z de-lamržneži. Riziko dela. V delavnici mestnega avtobusnega podjetja je minuli petek ,po nesrečnem zaključju zadobil šofer s. Ciril Šimnic težko poškodbo na desni roki. Prizadetemu želimo skorajšnje okrevanje. Občni zbor Združenja vojnih invalidov se je vršil minulo nedeljo ob številni udeležbi delegatov v veliki kazinski dvorani. Na občnem zboru so bile sprejete razne resolucije v pogledu zboljšanja mizernega položaja vojnih invalidov, vdov in sirot. Pedagoška centrala bo obdržala svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 3. maja ob 10. uri dopoldne na državnem učiteljišču. 25-letnico svojega obstoja je proslavilo minuli četrtek tukajšnje društvo esperantistov na društvenem občnem zboru, ki se je vršil pri »Orlu«. Za predsednico je bila ponovno izvoljena g. Viktorija Lichtenvvallner-jeva. Esperantisti so sklenili prirediti ob priliki »Mariborskega tedna« veliko razstave. Utopljenko v starosti od 25 do 30 let so te dni spravili v Melincah v Prekmurju iz Mure. Komisija bo dognala, ali gre za zločin ali samomor. »Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 3. maja izlet na Pohorje, razgledni stolp. Odhod ob 6. uri zjutraj EVankopanova in Stritarjeva ulica, Kranj Javno delovanje se giblje. \ nedeljo je bil sklican političen shod ministra dr. Kreka za občinske volitve v Šenčurju pri Kranju. To je bilo prvo politično zborovanje po znanih šenčurskih dogodkih. — V sosednem Stražišču pri Kranju je sklicala delavski shod Jugoslovanska krščanska strokovna zveza. — Predavanje s. dr. Reimana o socialni zaščiti nameščencev, ki je bilo namenjeno zlasti razčiščenju pravnega položaja naših tekstilnih mojstrov, se žal to pot ni moglo vršiti. Bilo je zadnji hip odloženo in se bo vršilo v kratkem, eno prihodnjih nedelj. Točnejše bomo poročali v prihodnji »Delavski Politiki.« »Prijatelj Prirode« priredi v nedeljo, dne 3. maja izlet na Ljubnik. Odhod ob 5. uri s Savskega mosta. Predobjava. Krajevna protituberkulozna liga v Kranju priredi na praznik, dne 21. maja ob 10. uri v čitalniški dvorani v Narodnem domu akademijo, na kateri bodo sodelovala kranjska kulturna društva. Na to prireditev delavstvo že v naprej opozarjamo. Tržil V Tržiču je bilo pred časom nekaj fantov kaznovanih na dva dni zapora, ker so se hoteli poigrati »Pofovce«. Dobro in prav je, da bo tisti kaznovan, kateri si lasti pravico nasilstva, ali ne zdi se nam pravilno, da se je samo te, večinoma brezposelne fante kaznovalo, namesto tiste, ki so jih k temu nagovarjali. Sami si gotovo kaj takega niso izmisliti. Pregovor pravi: tisti ki vrečo drži, v katero se ukradeno blago spravlja, je »DELAVSKA P0L1HKA« Štev 35 Naročniki, pozor! Današnji Številki imo priložili poitne položnice ter prosimo v*« on« p. n. naročnike, ki so ▼ zaostanka z naročnino, da Uto nemudoma poravnajo, ker 1« na ta na£ta bomo v stanu, nai list vzdrževati in ita tudi redno dostavljati. — Vsa one pa, Id so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poita« položnice shranilo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. PRVOMAJSKA ŠTEVILKA »DELAVSKE POLITIKE« bo izšla v četrtek, ine 30. aprila zjutraj. Prosimo sodruge poverjenike, ki so naročili večje število prvomajske številke našega lista, da dvignejo pošiljko dne 1. maja zjutraj na pošti. Družnost! Uprava. ravno tako kriv, kakor oni, ki meče v vrečo ukradeno 'blago. V Tržiču, nočejo glasovi, ponehati o peklenskih načrtih, katere so pripravljali. Ljudski glas pa se raalokedaj zmoti. Vsled tega upravičeno pričakujemo, da bo oblast prave krivce poiskala in jih primerno nagradila za njihove junaške namere, da si ne bodo domišljevali, da imajo oni pravico postopati nasilno in k temu še nagovarjati druge ljudi. GuStanJ Prodajalna konzumnega društva za miži-ško dolino v Guštanju bo na praznik dela, dne 1. maja ce! dan zaprta. Isto tako bo ta dan zaprta tudi klavnica. Prosimo vse člane-odjemalce, da si pravočasno nabavijo potrebna živila, istočasno opozarjamo vse či-tatelje Delavske Politike, na one tvrdke in obrtnike, ki so naročili oglase v našesn listu, da pri nabavljanju svojih .potrebščin to upoštevajo. RuSe Prostovoljna gasilska četa v Rušah bo 28. junija 1936 na slovesen način razvila svoj novi gasilski ;prapor. V ta namen je priredila nabiralno akcijo najprej v najožjem krogu med članstvom ter nabrala svoto Din 2200. Uvedena bo tudi nabiralna akcija med ostalim oibčinstvom. Imena darovalcev in zneski bodo od časa do časa objavljeni v časopisju. Bol materijalizmu! Ljubljanski »Slovenec« jako rad polemizira o vprašanjih, ki so v zvezi z »marksizmom«. Tako se je lotil v nedeljo materijalizma. Bogatašem in posestnim slojem očita, da so prav sami krivi, če postajajo tudi delovni sloji materijalisti, ker so jih sami poučevali s svojim liberalizmom v materijalizmu. Dalje pravi duhoviti član-kar, da, če pregledamo pri luči materializem proletarca, vidimo, da izhaja le odtod, ker hoče proletarec, ki je bil dosedaj spodaj, priti na vrh. Nižje plasti so se preveč naučile in stegajo roke po dobrinah, ki so si jih že drugi domnevno za večno prilastili. Družbi bi bilo privoščiti, ker se je toliko časa igrala z materijaliz-mom, da okusi njegove posledice na svojem, telesu, oziroma na svoji blagajni. Materijalizem v ljudskih plasteh se mora zlomiti, ker ni zdrava podlaga. Marksizem nam govori o socialnem čutu, o nesebičnem delu za družbo. Toda, kje naj v materijalizmu najdemo sredstva proti zanikrnosti, brezvestnosti, nepoštenosti, lenobi? Družabni red je sicer krivičen. Toda naša. glavna skrb mora vedno biti za večne vrednote. — Niti besedice, vsaj ne odločne, proti kapitalističnemu izkoriščanju, pač pa svarilo onim, ki so morda nehote pospeševali kulturo človeštva. Delavstvo pa naj se ne briga za materijalne dobrine, torej za socialno pravico, ampak le za večne dobrine, da ne bodo motili materialističnega kapitalizma, oziroma krivične družbe. Siromaka vprašajo, kako mu kaj gre. >0, živim kakor v nebesih«, odgovori siromak. »Kako pa naj to razumem^?« »Ej, nič takega: V nebesih tudi ne jedo in ne pijejo!« (»Anekdotenjager« 1846). Prepričan sem, da je bil prvi človek Nemec. Kdo drugi, kakor Nemec bi bil v raju zaspal? In kdo drugi bi bil tako naglo ugriznil kislo jabolko? (»Saphir«.) * Nemci in Francozi se sovražijo že nad tisoč let. Če pa vprašamo francoski ali nemški narod, ne vesta nič o sovraštvu. Sovraštvo je demagogija kapitalističnih politikov.______________ Veš, da Je edino orožje v boju za Tvoje pravice DELAVSKI LIST Koliko novih naroinikov si ie pridobil »DELAVSKI POLITIKI"? Iz teike borbe našega javnega delavca v Velenju proti bogatemu industrijalcu Načelno važna sodba za javno delovanje. Razlogi: Velenje, dne 23. aprila. V Skalah pri Velenju deluje že dolga leta v j a. v no korist revežev, teptanih in ponižanih, skromen uradnik tukajšnje Bratovske skladnice, s. Miroslav Pevec, ki je iz-vojeval že marsikatero bitko v korist pre-ganjenih. Lansko leto je napravil s. Pevec na oblasti razne vloge glede postopanja tukajšnjega industrijalca Ivana Detičeka, trgovca v Pesjem pri Velenju. Detiček je vložil radi očitkov v dotični vlogi proti Pevcu tožbo pri okrožnem sodišču v Celju, ki je Pevca tif« ,. .. t| obsodilo radi 6 prestopkov na 1000.— Din denarne kazni, oziroma v slučaju neiz-tirljivosti na 14 dni zapora,