^A^S/LO okrožnega odbora zmjk za vzhodno primorsko e*0 H- ★ Štev. 6. Ajdovščina, 20. aprila 1946 D rrvomajsko tekmovanje m udarništvo i 03^aj°č sej (ja je borba, bi se je vodila niti f/em o robi štiri dolga leta, prešla po zlo-hudega fašizma in njegovih domačih like !D na drugo polje in dobila drugačne ob-še0' 0 narodi nove Jugoslavije pristopili k re-bnoo nalog na gospodarskem polju Porušene domovine. 2 lre‘ tukaj se je delovno ljudstvo izkazalo t>iden jPrtmernimi junaštvi in doseglo nepred-daoije u.sPe^le- Sledeč zgledom bratov iz Jugo-d fot /P Indi primorski človek krepko stisnil Poìrta , mP tu motiko ter se lotil dela z isto Preloi.?^nostjo in vnemo kot jo je pokazal v p j.1, letih borbe. žele (i. u/ogo pri gospodarski ureditvi detla ’tD. 0 Jugoslaviji kot pri nas, je prevzela P°zi0!>la ramena mladina. Sledeč novoletnemu vdeisf nfnjšala Tita, se mladinci in mladinke jejo Ol,iejo o vseh panogah obnove in sodelu-tkifo alimi organi oblasti. Vse delo mladin-'ties(ii, . ro°! tako na vasi kot o tovarni in po be inl Je usmerjeno o praven gospodarske bor-tkejenu vprašanju posvečajo danes mladin-yJožice veliko pažnjo. obn^en mejnik pri teh vseljudskih naporih no, Predstavi ja brez dvoma prvomajsko tek- «kloon To tekmovanje ima namen usmerili Dem ? množic, tudi mladinskih, po goto-oeč ra rtu, sistematično in organizirano. Ne staoif lepljeno in vsak po svoje, se prav s po-dlttske0 ,n izvedbo načrta za daljšo dobo mlaki iJo organizacije uvajajo k sntotrnemu delu, ■i rodi]0 res velike uspehe. odbor: koncu meseca februarja so mladinski dine 1 Zače1i sklicevati množične sestanke mìa-*0°jiha katerih so se pogovarjali in sklepali o tis ^ načrtih za tekmovanje. Vse sklepe so Oeie,lJl. sestankih vnašali o tako zvane sob-Zgled' • 80 jd' naslavljali na maršala Tita. tu j (j.^e pritegnil ostale, tako da je danes sko-t>apra P.asi na Primorskem, kjer bi mladina ne ,>ekatpl a osaj ene tak'e obveze. Bile so različne: kitere 50 ^olj zajele današnje probleme, ne-titthn- manj: ene so bile konkretne, druge so k pa0Date načrte le bolj splošno. Pri oseh se ih po tovarnah in ustanovah, vse to, uo v konkretnih podatkih storitev in de- jila "sa Ur’ izraža dejstvo, da se mladina ni ometla oa postavitev nekega načrta, ampak ga • temu načrtu tudi dejansko pristopila in ■tela uresničevati. Kjer,o 'i joludinskih poročilih je večkrat ome-Mašen aa ie nekdo »udarniško« delal in bil pro-lekafp Za *udarnika*. Pri tem se pa dogajajo kater re. uupakc, katere bomo tukaj navedli in PrpJe ireha o bodoče odpravili, tikf .p°sem nam mora biti jasen pojem mdar-° ime se uporablja na splošno preveč po- Delamo za novo Titovo Jugoslavijo Primorska mladina hoče s svojimi uspehi v prvomajskem tekmovanju dokazati to, kar je dokazala že v letih borbe, ko je napovedala sovražniku odkrito borbo z orožjem, da hoče žrtvovati tudi svoje zadnje sile samo za eno veliko stvar — za priključitev k FLRJ. V okviru tega tekmovanja sc pripravlja na ta veliki dogodek mladina iz okraja Herpeljc-Kozina. Iz vasi Prešnica je v nedeljo 50 mladincev opravilo 150 ur pri čiščenju ruševin. Tudi pionirji pridno pomagajo in so napravili 156 delovnih ur, pri čemer so sadili borove sadike. Na Župančičevi proslavi pa so sodelovali skupno z mladino s tremi točkami. Mladina iz Brezec-Gradišča je isti dan posadila 3000 sadik borovca. Ob isti priliki so skupno z vojsko očistili borov gozd. Tekom tega tedna so pri sajenju krompirja pomagali kmetom in opravili pri tem 124 delovnih ur. Pri tem delu so pomagali tudi pionirji, ki so se ob končanem delu vrnili v vas ter pričeli nabirati prostovoljne prispevke za »Mladino« ter dobili 126 lir. — V Podgorju so mladinci skupno s pionirji tekom tega tedna napravili 240 delovnih ur pri popravljanju ceste. Pri pranju in šivanju perila za vojsko je bilo napravljenih 523 delovnih ur. — V Rodiku je bilo napravljenih 267 delovnih ur pri čiščenju borovih nasadov in 108 pri čiščenju ruševin požgane hiše. Tov. Bernetič Anton je sam speljal v enem dnevu 26 voz kamenja. — V Socerbu je šest mladincev izvršilo 36 delovnih ur gosto, ker se marsikomu zdi, da je za udarnika dovolj, da se nekje malo bolj izkaže, da neko delo prej dokonča kot drugi, da je bolj uren o opravljanju dane naloge. Vse to je dobro in koristno, toda s tem nekdo še ni udarnik. Prav je, da se o poročilih omenjajo taki, ki se zaradi svoje pridnosti in vztrajnosti razlikujejo od ostale mase, saj bomo tudi take popularizirali potom objav na stenčasih ali z njihovo sliko o naših časopisih: toda pri tem moramo paziti, da ne bo postalo naše »udarništvo« preveč zvodenelo, da ne bo postalo samo sebi namen. Udarništvo je tisti sistem dela, s katerim se delovni proizvajalni proces izboljša o neki določeni meri; kjer se najde novi način dela, novi način uporabljanja proizvajalnega orodja, ali izume novo orodje. Pravilno je bil na primer proglašen za udarnika tisti delavec o neki krojaški delavnici v Jugoslaviji, ki je iznašel novi način rezanja vojaških plaščev. S tem je znatno povišal normo, obenem pa prištedil na materialu . Druga napaka je v tem, da je večkrat o poročilih navedeno ime nekega mladinca, ki se je posebno izkazal pri nekem delu, ni pa povedano, kakšno delo je ta opravil oziroma koliko, o kakšnem času in njegovo primerjavo s povprečnim delavcem. Važno je pri tem predvsem to, da se ve, kakšen efekt je imelo delo tega nadpovprečnika, za koliko je povišal normo, da se ti rezultati primerjajo z drugimi in s tem šele dobi prava slika opravljenega dela. Z odpravo teh id drugih napak bomo dali našemu tekmovanju pravo vrednost. Na eni strani je treba popularizirati primere poedincev, ki se najbolje izkažejo ter posredovati njih rezultate ostali mladini in jo na podlagi tega vzpodbujati k posnemanju, na drugi pa nagraditi z naslovom »udarnik« izrazile primere tistih mladincev, ki so to res zaslužili. ter v tem času posadilo 1100 trt. Pri nabiralni akciji za invalide so nabrali 125 lir. Tudi pionirji niso zaostajali v prostovoljnem delu. Mladina iz Herpelja-Kozine in Tubelj se je pred tednom dni združila ter se ob tej priliki obvezala, da bodo skupno aktivno sodelovali pri izvedbi prvomajskega tekmovanja. V 240 delovnih urah so: naložili 5000 kg drv, ki so bila poslana od podružnice Preràda v Vojvodino. — V Divači so: popravljali cesto ter prali perilo naši vojski. —: V črnem kalu je popravila 500 metrov ceste; tudi v Brestovici je delovna četa napravila 700 delovnih ur na cesti, 60 pa pri pranju in šivanju perila vojski. Eden izmed mladincev iz te vasi je speljal na polje 12 voz gnoja in zoral tri njive. — V Vremskem Birtofu ter Gor. Vremenu je bilo skupno z vojsko nasajenih 3200 smrekovih' sadili. — V V atovijah in Barki so mladinci skupno z ostalimi vaščani popravili 13 km poljske poti ter zbrali 4260 lir za vence na grobovih padlih partizanov. \ V vasi Nasirec sta najpridnejša pionirja Evgen Albreht in Božan Daric, ki se povsod odlikujeta v delu, dočim so v černotičah že napravili 233 delovnih ur od skupnega prvomajskega načrta. Delali so na poljih po vojni prizadetih družin in sta se najbolj izkazali Furlan Angela in Lazar Nives. Tudi po ostalih vaseh pionirji prav nič ne zaostajajo za navedenimi zgledi. Po do sedaj prejetih poročilih so pionirji iz okraja Herpelje-* Kozina skupno napravili za prvomajsko tekmova« nje 1539 delovnih ur. Mladina iz istega kraja nam piše: »Ko s mu izvedli del našega načrta in tako zadostili delno obvezam, danim maršalu Titu, vam o teh naših' uspehih poročamo. Čim dalje tekmujemo, tem bolj se vzbuja v nas oni pravi tekmovalni duh, ko se prav vsak izmed nas zaveda, da je njegova dolžnost, da napne vse sile za dosego čim večjih uspehov. Posebno se je dvignila naša delavnost in požrtvovalnost v teh dneh, ko je bila tukaj na Primorskem medzavezniška razmejitvena komisija, ker smo z delom hoteli dokazati, da zahtevamo priključitev k FLRJ; saj obdelujemo in obnavljamo svojo domovino, sledeč pozivu maršala Tita. in zgledu jugoslovanske mladine.« Za Komunistično partijo Delavska mladina iz tovarne »Falersa« r, Ilirski Bistrici je napravila 136 delovnih ur preko normalnega časa, zaslužek pa podarila Komunistični partiji. Bistriška srednješolska mladina je v okviru prvomajskega tekmovanja priredila sedem proslav in izvedla razstavo. Na glavnem gimnazijskem stenčasu je že objavila 500 dopisov, pesmi, risb ter karikatur. Od skupnega načrta tekmovanja so dijaki že izvršili 3230 delovnih ur ter sklicali že štiri srednješolske konference. Na splošno je mladina vsega okraja v veliki meri pomagala našim stavkajočim antifašistom v Trstu ter našim invalidom. V večernih tečajih se mladina pridno uči, da si čimprej pridobi oni» osnovno znanje, ki si ga za časa fašističnega zatiranja ni mogla privoščiti. V svojih organizacijami zahtevajo mladinci tudi strogo disciplino, ker 60 zavedajo, da je disciplina v naših množižuih organizacijah predpogoj za dosego resnih uspehov. Z udarniškim delom popravljajo in obnavljajo svoje porušene domove. V prosvetnem oziru pa si prizadevajo, da pokažejo na odru trpljenje za časa okupatorjevega terorja ter da s kulturnimi prireditvami in proslavami dajo možnost izobraževanja najširšim množicam. Zgled Vipavske mladine Tudi v tem okraju je mladina pravilno doumela pomen prvomajskega tekmovanja. Objavljamo nekaj številk njihovega dela, ki se nanašajo na celoten okraj. Težnja dela je pravilno usmerjena na gospodarsko polje: Pri obdelavi polja so napravili čez 10.000 delovnih ur. Očistili so ruševin 152 hiš ter popravili na raznih mestih 20 km dolgo cesto. Pri čiščenju travnikov je bilo napravljenih okrog 5000 delovnih ur, isto pri pranju in šivanju za vojsko. V isti dobi je bilo v vsem okraju 27 kulturnih prireditev; stenčasi so organizirani v 56 vaseh. Za študijske sestanke ima največje zanimanje mladina iz Vrtovina. V zadnjem tednu se je izmed vseh najbolj izkazala mladina iz Potoč, ki je štirim družinam obdelala vso zemljo; pri tem delu je bil najprid-nejši tov. Rado Bizjak. V invalidskem tednu so mladinci nabrali za naše invalide 8000 lir in napisali 55 pisem. Končno je bilo nahranili 4800 raznih drevesnih sadih in precej smrekovega semena. Izmed pionirskih organizacij se v okraju posebno odlikujejo pionirji iz Ajdovščine, Ustja in Vrtovine. Tako so na pr. oh priliki invalidskega tedna pionirji iz Ajdovščine in Ustja nabrali 126 jajc, 13 paketov cigaret, 4 kg koruzne moke, 11 kg bele moke, 10 dkg slanine, 4 pakete z razno vsebino, 240 lir ter napisali invalidom 44 pisem. Tudi pionirji iz Vrtovina so poslali invalidom v Postojno 19 pisem in 810 lir prostovoljnih prispevkov. V zadnjem tednu hitijo pionirji zbirati kosti, cunje, steklo, železo, da bodo tudi oni pripomogli čim več k obnovi porušene domovine. Mladina jim pomaga pri prevozu tega materiala iz vasi v zbirne centre. Pionirji iz Planine in Ustij so bili prvi, ki so pripeljali zbrani material v Ajdovščino. V Vrtovinu, Selah, Kamnjah in G Očali nad Vipavo pripravljajo tak material. Prionirji iz Goč pridno čistijo borovce prelca ter si z vsemi svojimi mladimi silami prizadevajo, da do konca izpolnijo obveze, ki so si jih zadal za prvomajsko tekmovanje. Iz postojnskega in tolminskega okraja nimamo celotnih poročil, temveč samo iz nekaterih vasi. Pomankljivosti v pošiljanju poročil se pojavljajo še v nekaterih drugih okrajih. Tako nam na primer ni poslal še nikakih poročil okraj Grgar in Idrija, čeprav smo prepričani, da tudi mladina iz teh okrajev izvršuje naloge, ki si jih je zadala v načrtu prvomajskega tekmovanja. Želimo samo še, da nam o svojih uspehih tudi potoča, da bomo mogli v »Mladinskem Vestniku«, ki je izrecno informativni list mladinske organizacije našega okrožja, te uspehe tudi objavljati. Tov. Dodič Jože Za proslavo velikih obletnic Bližajo se dnevi, ko bomo proslavili tri velike praznike, dneve, ki so in ostanejo nesmrtno zapisani v zgodovini slovenskega in jugoslovanskih narodov. Prvi teh je 27. april, ustanovitev Osvobodilne Ironie. Ko je pred petimi leti bila na ta dan Ljubljana preplavljena z okupatorko vojsko, ko so po ljubljanskih ulicah vihrale nemške in tali-janske zastave — se je v Ljubljani sami vršil ustanovni setanek Osvobodilne fronte. Zastopniki vseh tistih naprednih skupin, ki so se zavedale, da nam nemški in italijanski fašizem ne prinaša ničesar dobrega, ampak da prinaša suženjstvo in pogin, so se sestali. Postavili so glavne smernice Osvobodilne fronte, katerih bistvo je bilo: neizprosna borba proti okupatorju. Po teh smernicah je slovenski narod čvrsto stopal skozi štiri leta težke in krvave borbe. Okupator je moral čutiti, da ni na svoji, ampak na naši, na slovenski zemlji — pa je to tudi dobro občutil. Dan za dnem so padali njegovi vojaki. Nikjer ni bil varen fašistični vojak. Nismo se strašili žrtev, niti nismo klonili, ko so padali naši talci, ampak smo nasprotno še ponosneje dvignili glave, ker smo se zavedali, da moramo zmagati. Nismo se varali. Naši talci in naši borci niso padali zaman. Prišli so dnevi zmagoslavja, ko so se osvajalski fašistični vojaki v povešenimi glavami predajali naši slavni vojski. Takoj v prvih dneh naše svobode, to je 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini na Primorskem izvoljena prva slovenska vlada. Cela Primorska je bolela biti priča tega velikega dogodka, zato so vrele množice iz vseh krajev ,iz najmanjše primorske vasi so prihiteli v Ajdovščino, da čimbolj svečano proslavijo ta dan ter da ponovno izrazijo zaupanje l*udem, ki so bili z množicami v dneh najhujšega trpljenja in krvave borbe. Kmalu nato, 7. maja je kapitulirala Nemčija. S tem dnem je bil dokončno uničen najhujši sovražnik vsega svobodoljubnega človeštva na sploh, slovanskih narodov pa še posebej — nemški fašizem. S tem je bila vojna proti sovražniku končana, a pričela se je nova, ravno tako težka borba, borba na gospodarskem polju, ki jo vodimo še danes. Zato naj nam bo 1. maj, praznik delavnega ljudstva, tudi obračun našega dosedanjega dela, na podlagi katerega bomo napravili načrte za bodoče duL Tovariši in tovarišice! Vsi ti zgodovinski dnevi, katerih obletnice bomo letos proslavili, naj bodo čim bolj svečani. Številni kresovi na predvečer teh praznikov naj ponovno pričajo, da se naša borba prav na Primorskem še vedno nadaljuje in da ne bomo odnehali, dokler ne bo zadoščeno našim pravičnim zahtevam. Kresovi po naših gorah naj pričajo bratom onstran meje v SIoevniji, da mislimo in čutimo kakor on!, da kakor v letih borbe tudi danes trdno stojimo ob njihovi strani. Bratom v coni A pa naj pričajo, da borba, ki jo oni še danes vodijo proti fašističnim bandam, ki so se z vseh vetrov nateple na la košček naše, slovenske zemlje, ni samo njihova borba, ampak da je to borba nas vseh, ki stremimo za tem, da dokončno osvobodimo ludi najmanjši del naše zemlje in jo priključimo k materi Jugoslaviji. Tudi mi, kakor oni, hočemo postati Jugoslovani. 27. april in ostale praznike pa ne bomo proslavili samo s kresovi, ampak bomo tudi pokazali sadove našega dela. Za 27. april bomo povsod, v vsaki vasi priredili proslavo, ki naj bo poleg obračuna naših uspehov na kulturnem polju tudi izraz naše želje in zahteve, za katero vodimo borbo že četrt stoletja, naj bo izraz naše zahteve po končni rešitvi primorskega vprašanja. Pri teh proslavah sodelujmo vsi! Če bomo 27. april tako proslavili, bomo potem lahko šli pripravljeni 1. maja v Trst, kjer bomo skupno z brati iz cone A ponovno manifestirali našo voljo in obenem pkazali naše uspehe, ki smo jih dosegli na kulturno-prosvetnem polju. Fizkulturna društva, pevski zbori itd., itd. naj pričajo o našem delu. 1. maja moramo, tovariši in tovarišice, v Trst prav vsi. Preplaviti ga moramo in dokazati, da je to srce naše Primorske in da spada, kakor mi vsi le v Jugoslavijo. Tovariši in tovarišice! Kakor že rečeno, morajo biti proslave čimbolj slovesne. Veliko in važno vlogo igra pri tem mladina. Mladina, ki ima danes v svobodnem delu Primorske dane vse možnosti, da se razvija vsestransko, naj dokaže, da se poleg dobrin, ki jih prejema, zaveda tudi svojih svetih dolžnosti. ★ Tekmovanje kmečke mladine V nedeljzo, dne 7. aprila je mladina okraja Herpelje-Kozina na pobudo okrajnega kmetijskega odseka šla na delo v »Odulno«, kjer se na-Imja veliko posestvo narodne imovine. Na delo je prišlo U8 mladincev in 10 pionirjev iz sledečih vasi: iz Obrova 21, Javorja 19. Golaca 15, Gradišča 9, Poljan 25, Materije-Bač 14, Slivje 11 ter 10 pionirjev iz Poljan. Že ob 8 zjutraj je mladina iz vseh teh vasi prihajala z zastavami na delo ter prepevala partizanske in narodne pesmi. Kljub dolgi poti, ki so jo nekateri mladinci bs oddaljenih vasi napravili, na primer iz Golaca, ki je oddaljen tri ure hoda, so bili vsi veseli ter so prav marljivo delali. Delali so od 8 zjutraj do 2 popoldne. Skupno so napravili 708 delovnih ur in posadili 450Ò kg krompirja ter obdelali 2 ha zemlje. Poleg tega so dokončno pripravili 5 ha njiv, kjer bo pozneje posejan oves. Tekmovale so med seboj vasi kakor tudi PJT samezniki. Pri tem delu se je izkazala k°,l Ljj boljša vas Obrovo. Povsod so bili prvi in 11 prvi končali odkazano jim delo. Posebno in hitro je delal tov. Jože Dodič iz Cfnrova, dohr« ki 5« ’rti< je pred kratkim vrnil iz JA. Šel je v takoj ob razpadu Italije; pozneje je bil uie^(e Nemcev, od koder je zbežal ter se vrnil v borcev za svobodo. Kakor se je pokazal iave'L|, Slovenec v času borbe, tudi danes ni za0S . .. :doL . bujal tudi stale. Od posameznikov je pr’’’1 Neumorno je delal in s svojim vzgledom siV* končal delo. .0; Pri tem se ni odlikovala samo vas ! tudi vse ostale vasi niso zaostajale za njo. I'a ^ tako sta se odlikovala dva pionirja: Ant. I*upostar 14 let, doma iz Poljan, in najmlajša " nirka Bubnič Marija, stara 10 let. r|jj Prav dobro so delali nadalje Babiidcr '.1,,,. iz Materije, Požar Cilka iz Gradišča, Valenč*f ' ,e. rija iz Javorja in Škof Tone k Obrova, ki ie lai skoraj vzporedno z Jožetom Dodičem. . ^ Za tem niso nič zaostajale mladinke, *1 ^ obrezovale krompir. Pet mladink je v dveh “JL obrezalo 1000 kg krompirja. Ko so delo d°vr5jj je vojska uprizorila kulturno prireditev, tako, se je mladina kljub vsemu težkemu delu ** vala in se zvečer vesela vrnila domov. . gti-Isti dan je tekmovala tudi vas Vrhpolj6-rinajst mladincev je v 70 urah zoralo njivo, rezalo in posadilo 300 kg krompirja. Vsa ml8^1 ^ k vasi je šla na delo že ob 7 zjutraj 111 / jo dodelala njivo, ki je vaška last in iz katere ^ dali pridelek za revne družine. Zlatka KilCI Pionirji mariborskega okrožja skfbji* za svoje brate v Julijski Kraji*1 Prve dni tega meseca smo dobili ot,ve:;l|!j. pionirjev mariborskega okrožja, da bodo v ru prvomajskega tekmovanja, oskrbeli nirje v našem okrožju z najnujnejšimi potrebščinami. To nam je zopet ponoven dokaz, da “a jiii ko se mi odločno borimo za priznanje sv , pravic, ko se borimo za priključitev Julijske ^ jine in Trsta k Jugslaviji, nismo sami v te) bi, ampak, da nam pomagajo vsi narodi Jug0^) vije. Kakor smo se v času borbe borili P a nemškemu in italijansko-fašističnemu okup8’6 ]j skupno ramo ob rami, tako smo enotni 1 ^ danes, ko zahtevamo priznanje svojih PraV1jjji istotako smo enotni tudi pri obnovi in izg1-8” naše porušene domovine. Zahvalo tem mariborskim pionirjem za ul ^ vo pomoč bomo najbolje izrazili s tem, 'i8 $ bomo še bolj odločno in še z večjo silo bor» ^ to, da se nam v čim krajšem času priznajo 11 ^ pravice in da od teh svojih pravičnih zahte*' bomo odstopili niti korak. | Okrožni odbor ZMJK za Vzhodno Priiii«rs*i#' Delovne konference naših okrajnih mladinskih organizacij aprila se je v Postojni vršilo drugo „3 : anje Okrajnega plenuma ZMJK. Mladina je 7ah I" zast(Ja,1iu razpravljala o današnjih nalo-I "Trsi» i>Z-Tez* s Položaj6111 Julijske Krajine in W,.' “nkazoval se je veliki pomen utrjevanja žičnihVa ln odinstva med narodi, utrjevanja mno-terini orKanizarij, ljudske oblaki ter pomen ma-^alne pomoči Trstu. so . ..riPrave za sprejem mednarodne komisije ravn„ et ^ postojnskem okraju uspešno izvedene, kont,rJa so se izvedle priprave za mladinski lierJ s; Predkongresno tekmovanje je zajelo sle-njgj., '’as- Izveden je bil sklep o povezavi sred-ske mladine z mestno mladino, lijj i? Usedanju se je izkazala potreba reorga-odp *raievnih tajništev na vaseh, da bi se 'izirai16 napake ter da bi se zakti- Pove?aa. vsa 0'ladina. Ker dosedaj ni bilo prave Pfos i'6- 7- ostalimi političnimi organizacijami in tj ta ninii društvi, je plenum sklenil, da se mo-dro^iJ13^3^8 takoj odpraviti. Sprejet je bil ned štva’ j 1 sklep, da se vsi povratniki iz ujetnico q (lemot>ilizirani borci vključijo v mladin-Ve)ik0 rSaazacij°, kar se je dosedaj izvajalo z lesna v?c,vT®!K»tj0; nadalje, da se organizira te-troijra ^ v najširšem obsegu ter, da se kon-iija, (.i lzyrševanje obvez prvomajskega tekmovalo, (ja v.1 j Pannina so si zadali kot nalogo tudi prvomajskega .v, oa *—■..m.« zadali kot Pri,.,,,^0 čim bolj dvignili kulturno vrednost v*o„:_ ev lako, da bodo te prireditve dejansko ,_____________ __ j___________ ____4_______ dopigujv. J0 se uredi kolportaža in organizira n'ladinStVo s tem, da se postavi v vsaki vasi tudi sm*’ 1“* bo zato odgovarjal. Sprejet je bil ^edh; , ° r6dnem pobiranju članarine in o mladinske statistike. Člani plenuma so sj zadali v načrt tudi čim boljšo izvedbo proslave 27. aprila in 1. maja. Okrajni odbor ZMJK bo na prihodnji konferenci nagradil najboljši krajevni odbor z lepo knjižnico. Poleg tega bo osem izmed najboljših mladincev nagrajenih z leposlovnimi knjigami. Pri zadnji točki dnevnega reda tega zasedanja so si člani plenuma razdelili teren, da bodo na ta način najbolj uspešno prenesli sklepi med vso ostalo mladino. Dne 14. aprila se je vršilo v okraju Herpelje —Kozina prvo zasedanje plenuma ZMJK. Na podlagi političnega in organizacijskega referata, si je mladina zadala naslednje naloge: Ker je ta okraj v neposredni bližini Trsta, se bo mladina množično udeleževala manifestacij v Trstu in tako podprla borbo protifašistične mladine v coni A. izvedeni morajo biti vsi sklepi, ki si jih je mladina zadala v obvezah maršalu Titu za prvomajsko tekmovanje. Na predvečer 27. aprila, obletnice ustanovitve OF, bo mladima zažgala v vsem okraju 150 kresov. Poudarjena je bila nadalje potreba po množični udeležbi mladine na predavanjih »Ljudske univerze«, ter pospešenje nabiranja naročnjkov na »Mladino« in »Primorsko borbo«, za katere se bodo pobirali tudi prostovoljni prispevki. V vsaki vasi bo postavljen mladinec, ki bo vršil kolportažo. Da se omogoči pravilno in množično kulturno-prosvetno deiova-vanje, se bo mladima v čim večjem številu vpisala v prosvetna društva ter tako ustvarila potrebno povezavo med temi in mladinsko organizacijo. Če Poživimo pestre oblike našega dela Pn.-- ,se danes, ko stojimo tik pred zaključkom kdanwl^6^3 tekmovanja, ozremo nazaj in pre-ijio u®6 uspehe našega dosedanjega dela, mora-šala Skuriti, da je mladina razumela poziv mar-v n„i^. ob novem letu 1946 im da se mu je tnl4^ ®eri odzvala. V marsikaterih krajih je telvtw!, že nad 50 odstotkov prekoračila svoj Uaje Jjlni načrt, kar dokazuje veliko zrelost Ratn^ ^Jmc, ki se zaveda, da s tem, ko poma-SOvnjj^Banom naše narodne oblasti pri prema-'-aftio a gospodarskih težav, najbolj jasno izpri-slavijj pVS6111 svetom našo pripadnost k Jugo-Pa Se • >*ePi 50 že uspehi tekmovanja, vendar C* d®* ue smemo zadovoljili samo s lem, kar }• maj napravili. Prav v zadnjih dneh pred C yj?,vi moramo napeti vse sile, da dosežemo Pia v I® uspehe, predvsem pa zato, da odpravi-j, napake, ki smo jih storili v našem delu. Cega j i izmed točk v načrtu našega prvomaj-Cejjg j^ovanja, je tudi utrditev naše organi-Pe. (;e,n s tem v zvezi utrditev enotnosti mladi-Pa eimt Ì® čvrstost naše organizacije in popol-Pspag ,nosl mladine predpogoj vsega našega j®m j)(Jpa dela, moramo ugotoviti, da se je na-ao S(0.. m dosedaj še najmanj napravilo. Danes, P&ko,! uh zaključku našega tekmovanja, je po-Je bjlaasa organizacija še ravno tako šibka kot •>° stan" Zavedati pa se moramo, da ta- ,® s'ne^ naših sestankih se razpravlja o vpra-C še ,.ri ®Knitve vse one mladine v Organizacijo, "P dos^5. stoji pasivno ob strani, kljub temu P je presekal cilj tov. Peter. Takoj nato so sleo> še ostali. Vsi rdeči, zasopli in nasmejani 50 V potem zbrali skupaj in opazovali nadaljnji te.,j V dekliški skupini je bil zabeležen najboir. rezultat v času 1,49 min. Sicer so se deklice seboj tiho prepirale, češ da se nekatere nl! vedle tovariško in so na nedovoljen način P1® hitevale druge, pa to je bilo seveda le holj z’ tolažbo, tako da ni motilo veselega razpelo®6®^ Nazadnje je tekla vojska, ki je seveda i® • daljšo im težjo progo. Zanimanje med gledal«.^ ponehalo ter so vztrajali ves čas od 10. do ure dopoldan, ko je bila tekma zaključena- ^ Ta fizkulturna prireditev je lepo uspela, navdušila tako mladino kakor tudi odrasle./* mladina je pokazala, da je krepka in zt*rill.;ie V polni svobodi razvija in uri svoje mlade za boljšo bodočnost nas vseh. Alb® 12. maj — dan Rdečega križa Dne 12. maja t. 1. bo v našem okrožju Rdečega križa«. Za ta dan bo organizirano ® v, žično vpisovan je v RK in za šolsko mlad®® |. Pomladek RK. Predvsem bomo pa izvedb na ralno akcijo v denarju in blagu za otroške P” čibriške kolonije, v katere bodo prišli re'®1 bolehni otroci ter vojne sirote. ..n>; Posebno se mora ta dan izkazati organizirajo naj se kulturne prireditve in ® e žične nabiralne akcije, izdelajo naj se P®5enro-značke, katere naj pionirji im mladina ra2'’ dajajo po hišah. lU Zbrani denar naj mladina izroči kraje®*®1 ■ odboru RK. o tem pa pošlje poročilo na 0’;I‘ odbor ZMJK. Poverjeništvo ,«;ui Pokrajinskega odbora RK v Ajde'’1 Invalidski teden Dne 7. aprila se je zaključil invalid®*'1,5. den. Mladina Ilirske Bistrice je v prejšnjih u ^ vil marljivo nabirala prostovoljne prispe''^ ^ tako ponovno dokazala razumevanje do on® ^ varišev, ki so toliko žrtvovali za našo boli®0 lepšo bodočnost. . '1 Skupno je bilo nabranih 2000 lir, 72 J®) 1 zavoj slaščic in 4 pakete UNRRA. i Pred odhodom naših invalidov na kong®^. Postojni so mladinke okrasile z zelenjem ®, ^ stavami kamijon, s katerim so se odpeljn*1 kongres. (Iz »Snežniške mladine« št. 3 — glasilo P nega odbora ZMJK Ilirska Bistrica.) Pogovor z dopisniki Tov. Albina — Okrajni odbor ZMJK Hcrp®,j*' Kozina. Dopis, ki si ga nam poslala, je zelo ^ bro sestavljen ter ga objavljamo v danaSni1, v vitki »Vestnika«. Veseli bomo. če nam bo® bodoče še kaj pisala. . z-.-oj Kacin Zlatka — Herpelje-Kozina. Tudi ^ dopis je dober, zato ga danes prinašamo v ‘jo-Upamo, da nam boš tudi v bodoče pridno pisovala. Pošlji nam tudi kakšno reportažo^ ^ kor je to storila tov. Albina o teku čez d1® ,, strn. Take oblike dopisovanja so zelo zaz«1 ^ ker ne prinašajo samo sulioparniih številk 111 [it> datkov, temveč nudijo pravo sliko nekega godka. , .Ja- fi. S. — Spodnja Idrija. V Tvojem dop®11 ' p-nak borbe — junak dela« opisuješ nekega Vlf. dinca-udarnika. Ne poveš pa, kaj vse je ta j*', nik napravil in zakaj si je zaslužil ta n‘ p-Važno je n. pr. vedeti, v čem se je posebno p kazal, ter navesti konkretne podatke o njefPb i delu. Praviš nadalje, da je mladina skup® pH ženami v 8 urah pripravila 50 kub. m pesk® .jij tem si pa izpustila važen podatek, t. j- slto(e' vseh delavk, kar je seveda merodajno z n ^ njevanje njihovega uspeah. Želeli bi, da bi ^,,0 še kaj pisala, ker iz vašega konca ne d® nobenih vesti. Urcdm®'