Predsedniiki zbor JUU sekcije za dravsko banovino V soboto, dne 13. maja 1933 so zborovali v Ljubljani upravni in nadzorni odbor ter predscdniški zbor sekcije JUU za dravsko banovino. SEJA UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA. Točno ob 8. uri dopoldne sta v posvetovalni dvorani sekcije zborovala upravni in nadzorni odbor, ki sta odobrila zapisnik zadnje mariborske seje ter nato razpravljala o položaju in o korakih sekcije v stanovskem in šolskem pogledu. Podano je bilo poročilo o poslovanju stanovskega razsodišča v primeru, ki je bil prijavljen razsodišču na zadnji banovinski skupščini. V smislu čl. 40. pravil JUU je bilo lzžrebano razsodišče za obravnavo novega primera, ki je prijavljen sekciji v svrho razčiščenja v stanovskih zadevah. Napravljeni so bili še drugi sklepi in zaključki, ki so bili predloženi predsedniškemu zboru. ZBOROVANJE PREDSEDNIŠKEGA ZBORA SEKCIJE. Točno ob 10. uri je pričelo zborovanje predsedniškega zbora sekcije JUU v dvorani OUZD, na katerem so bili poleg upravnega in nadzornega odbora zastopani tudi predsedniki, odnosno namestniki sreskih društev JUU iz dravskc banovine. Predsednik sekcije Ivan Dimnik je otvoril zbor s sledečim nagovorom: Cenjeni zbor! . V današnji dobi vratolomnih pojavov širom sveta, ki preobračajo gospodarske temelje v njih osnovi ter nam donašajo vsak dan nove pojave tudi v nacionalnih smereh, ko se majejo temelji socialnih in kulturnih vrednot v starih državah, je dana posebna naloga tudi jugoslovenskemu učitelju, ki se je mora zavedati vsak dan bolj. Vsi ti dogodki in posebne naloge pri konsolidaciji razmer v lastni državi nalagajo tudi jugoslovenskemu učitelju dolžnosti, da stopi iz delokroga ožjega šolskega dela na širše javno torišče. Nalogo in smer jugoslovenskemu učitelju na tem torišču je začrtal naš hrabri in modri vladar Nj. Vel. kralj Aleksander sam v posebnem izročilu Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju. kjer pravi, da morajo biti učitelji graditelji narodove dušc, njegove narodne zavesti in kulture, Jugosl. ueitelj. udruženje, ki mora združevati vse sedanje in bodoče jugoslovenske učitelje, pa mora biti žarišče prosvete, steber jugoslovenskega nacionalizma in spodbuda za vse lepo stremljenje v bodočnosti Jugoslavije. Zvesti temu naročilu in globoko uverjeni, da je to edino prava pot za lepšo bodočnost nas vseh, je Udruženje delalo v tej smeri ter poglabljalo vse temelje, ki so spajali in utrjevali šolo in prosveto v narodu ter dvigali njega kulturno in nacionalno zavest. Vselej smo se zavedali, da je učiteljski stan sestavni del celotnega naroda in mu jc naloga oblikovati dušo in srce vsem delom naroda. Učiteljstvo je in hoče ostati element, ki bo spajal, ne pa razdvajal narod! Zato smatramo, da je učiteljstvu potrebno tudi udejstvovanje v javnem življenju in mu je mcsto v vseh odborih in vseh zastopih kjerkoli lahko pojnaga in utrjuje gornjo smer. Vsako izoliranje od sodelovanja pri javnih vprašanjih škoduje tudi stanu, Ne za.htevamo, da bi vsakdo delal na vseh popriščih, temveč je treba tudi javno delo pravič.no norazdeliti med vse dele našega stanu, da ne bodo le poedinci nosili vsega bremena; predvsem pa, da ne bo radi javnega dela trpela šola, ki nam mora biti prva skrb. Kjer se tira učitelj k javnemu — izvenšolskemu delu predaleč, na škodo šoli, smo vselej upravičeni izreči svoj — veto! Organizacija in stan sta pa upravičena zahtevati od vsakega učitelja, ki je v kateremkoli društvu ali ¦korporaciji, da ohrani in ne pozablja na svojo stanovsko zavest in da ob vsaki priliki, ki se mu nudi, odločno brani in zastopa tudi povsod skupna načela in interese prosvete, šole in stanu. V teh zastopih naj nc pozablja, da je učitelj vsega in ne le enega dela naroda. Potreba preorientacije v izvenšolskem delu. Pri proučevanjih javnega - izvenšolskega dela učiteljstva v zadnjem času, je odsek za izvenšolsko delo pri sekciji prišel do soglasnega zaključka, da je potrebna temeljita preorientacija v javnem - izvenšolskem delu učiteljstva. Od sedanjega individualističnega sistema javnega dela je treba pristopiti h kolektivističnemu, od nesistematičnega dela k sistematičnemu in programatičnemu, Od tratenja energij na stranskih panogah prosvete, ki se izgubljajo z odhodom učitelja iz kraja, je treba kot temeljni in osrednji problem javnega - izvenšolskega dela in programa postaviti gospodarsko - prosvetno delo, ki naj bo v najtesnejši zvezi s potrebami in nujni- mi interesi naroda. Vse drugo izvenšolsko javno delo naj služi le temu glavnemu problemu. Izhodišče za orientacijo pri izvenšolskem delu naj bodo gospodarske, socialnc in kulturne potrebe vasi z osrednjim problemom glavne gospodarske panoge dotičnega kraja. Za to delo pa jc potreba preorientacije tudi v dosedanji miselnosti učiteljstva v pogledu izvenšolskega dela in treba postaviti novega učitelja, izpopolnjenega v tch pogledih. Prve globlje brazde za to smer je učiteljstvo zarezalo že leta 1926. s pokretom kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva in vzgoje učiteljstva za to šolstvo v večjem stilu. Ta akcija je v lepem razmahu! Pred tremi leti smo pričeli s sistematično vzgojo učiteljstva v tečajih v pogledu zadružništva. Vzgojen je lep kader delavcev že tudi na tem polju. Letos bomo to akcijo izpopolnili s tesnejšim organizovanjem učiteljev zadrugarjev in gospodarskih delavcev, z evidenco in podpiranjem teh delavcev tudi s strani organizacije. Preorientacijo v javnem - izvenšolskem delu učiteljstva v gornjem pogledu pa smo tudi započeli in podprli lctos z akcijo sodelovanja s sreskimi kmetijskimi referenti v svrho povzdige kmetijstva ter sodelovanja s kmetijskimi strokovnjaki banske upravc. O tem problemu in o problemu osrednje gospodarske panoge in gospodarskem programu za poedine sreze so razpravljala letos na svojih zborovanjih vsa sreska društva sekcije JUU. Prihodnje leto bo treba to delo poglobiti in sistematično nadaljevati. Nekatera društva so izvolila tudi stalne odbore za to delo. Na oblasti bo treba apelirati, da bodo dale temu javnemu - izvenšolskemu delu učiteljstva več vrednosti tudi v službenih ozirih napram ostalemu izvenšolskemu delu. Popolne gospodarske prevzgoje članstva pa je treba, kar se tiče stanovskega gospodarstva in stanovskih gospodarskih problemov in vprašanj. V tem pogledu je treba doseči, da se pojmi in sedanja naziranja učiteljstva temeljito izpremenc. Gospodarska vzgoja članstva nam mora postati ena prvih nalog! S sistematično gospodarsko vzgojo učiteljstva bo treba doseči, da se bo članstvo v večji meri zavedalo pomena stanovskih gospodarskih ustanov in gospodarskega dela med narodom. Dvigniti je treba krog zadružnikov in članov pri stanovskih ustanovah. Ob vseh prilikah se je treba posluževati v prvi vrsti učiteljskih gospodarskih ustanov, pri nakupu, naročilih in pri nalaganju razpoložljivega kapitala. da se bo krepila s tem stanovska gospodarska moč. Tudi pri osebnih naročilih se bo treba ravnati po tem gcslu! V svrho okrepitve stremljenja za gospodarsko vzgojo in osamosvojitev učiteljstva se bo vršilo po vseh srcskih društvih prihodnie leto posebno zborovanje pod geslom »Gospodarski dan učiteljstva«, ki bo posvečeno samo gospodarskim problemom, informacijam in propagandi. V letošnjih počitnicah pa namerava prirediti sckcija poseben tečaj za učitelje in učiteljice, gospodarske delavce, ki mu bo namen ugotoviti načclno smer učiteljskega gospodarsko - prosvetnega javnega izvenšolskega dela. Organizacija zaščite članstva je izvedena! Vodstvo sekcije se je dobro zavedalo, da je predpogoj uspešnemu delu učiteljstva v šoli in izven nje mir ter vsestranska zaščita v pravnem in materialnem oziru. Zato je z vso siio izvedla sekcijo zaščite članstva po novem pravilniku o zaščiti članov JUU. Danes je organizacija zaščite učiteljstva izvedena! V članstvu se je dvignila potrebna borbenost in zavest, da si ne da vzeti brez odpora svojih pravic in stoji zvesto na straži, kadar kdo ruši interese stanu ali šole. Geslo »vsi za enega, eden za vse« dobiva vedno več tal v stanovskih vrstah. Disciplina v tem pogledu lepo napreduje. Sreska društva so se pričela s potrebno agilnostjo uveljavljati. bodisi kar se, tiče samostojne obrambe učiteljstva in šole, bodisi kar se tiče hitrega informiranja sekcije. glede pojavov, ki škodijo učiteljstvu ali šoli, da se napravijo potrebni koraki. Naše zahteve so jasne in upravičene! Ne zahtevamo ničesar drugega. kakor pravičnost in predvsem poštenost. Kdor je kriv, ga ne ščitimo in ne zagovarjamo. zahtevamo pa. da se njegova krivda prcišče in dokaže. Odločno pa je sekcija nastopila proti rovarjenju, naperjenemu proti učiteljstvu in šoli, četudi si je s tem nakopala neštete nasprotnike, ki skušajo sedaj izrabljati raznc korporacije proti sekciji in stanu. Članstvo naj se zaveda, da v tem pogledu nc smemo iti niti korak nazaj. kcr smo na pravem potu! Cetudi ne uspemo v vseh primerih, se z odporom zajezi val ki bi utegnil sicer postati usoden za stan. Težkoče borbe morajo uvideti tudi oni, za katere do danes ni uspeha. Interes šole in stanu nam morata biti vedno na prvem mestu in prepričani smo lahko, da nam končni uspehi ne izostanejo. Ne bojimo se strogosti, če vzpostavlja red in je pravična ter poštena! JNIaša borba za zaščito pa ne sme biti le osebna in individualistična, temveč tudi načelna! Kakor se je lcpo razvila akcija in organizacija oscbne zaščite poedinca, tako še ni zadovoljivo organizirana splošna zaščita skupnih interesov stanu od vsega članstva ter zaščita skupnih načelnih zahtev od vsakega posameznika ob vsaki priliki. V tem pogledu bo treba še prerojenja v učiteljskem stanu, da se bo vse članstvo zavedalo skupne borbe pri načelnih zadevah ter bo stalo kot en mož za organizačnim vodstvom, kadar je v borbi v zadevah, ki predstavljajo skupni načelni interes stanu! Tako načelno borbo je započela baš naša sekcija z akcijo za izpremembo disciplinskih predpisov, predpisov o stalnosti in o nameščanju učiteljstva. Akcijo smo razširili potom Glavnega odbora JUU na vso državo in v kratkem bodo morale započeti z borbo za te skupne zahteve hkrati vse sekcije in vsa sr&ska društva JUU v državi. Vsak član bo moral stopiti na vseh primernih mestih v borbo za te skupne zahteve. Tovariši prcdsednikii Glejte, da boste zainteresirali in zadostno informirali članstvo za to akcijo ter boste nastopili z vsemi argumenti za te zahteve. Z izvojevanjem teh izprememb si bomo prihranili dobršen del energij za sedanjo zaščito in zavladal bo red in mir, ki smo ga potrebni v interesu stanu, šole in splošne prosvete ter za utrditev zdravih državnih temeljev. Pri vsem težkem položaju moram pa s posebnim zadovoljstvom in v posebno zadoščenje učiteljstvu podčrtati dejstvo, da smo našli pri predstavnikih na najvišjih mestih banske uprave polno razumevanje za naša stanovska stremljenja in glede upoštevanja težkega položaja, v katerem je učiteljstvo posebno na deželi. Za notranji preporod učiteljskega stanu. Večje delo je započela sekcija, ker je položila temelje tudi za notranje prerojenje učiteljskega stanu in za povzdigo etičnih in moralnih vrednot članstva. V tem pogledu moramo vsi želeti notranje zdravega učiteljstva. V to svrho je treba dvigniti spoštovanje do resnice, pravičnosti in poštenosti. Poglobiti je treba tovarištvo. Utrditi je treba vsestransko strpnost. Temu cilju je namenjen novi poslovnik stanovskih razsodišč, ki jih bo treba prganizirati v bližnji bodočnosti po vseh sreskih društvih in pri vseh organizačnih instancah. Izboljševati in čistiti bo treba pričeti v lastnih vrstah, ako hočemo, da bo ostalo učiteljstvo moralno zdravo in na višini ter bo sposobno za zdravo borbo in delo. Nedostojno in netovariško nastopanje napram svojim sotovarišem naj najde v stanovskem sodišču razsodišča. Kratenje ugleda sotovarišem naj se sodi tu. Stanovskemu in organizačnemu ugledu škodljivo privatno življenje naj se čisti tu. Zadeve grobe kršitve stanovske discipline, neobjektivne in neosnovane tendenciozne in demagoške kritike ter nekorektnosti s strani članov, delegatov in funkcionarjev se bodo izboljševale pred stanovskimi razsodišči. Osebno žaljivi kritiki, ki ni podprta z dokazi in ni lojalna, ne sme biti mesta med učiteljstvom. Sabotaža organizačnih sklepov se ne sme dogajati. Za iznašanje stanovskih zadev v nestanovskih krogih na škodo tovarišev in organizacije mora biti vsak član odgovoren. O izrabljanju politične konjunkture, korporacij in vplivnih oseb v škodo ostalih članov in tovarišev, o podpiranju in povzročanju neobjektivnosti in nepravilnosti pri nameščanjih s strani članov, naj razpravIja tudi stanovsko razsodišče. Za pristrano in nevestno vršenje organizačnih funkcij, odrekanje zaščitc in kršenje dolžnosti po pravilih in drugih odredbah naj najdejo odbori in članstvo zaščito pred stanovskim razsodiščem. Stanovska razsodišča pa naj ne bodo policijski disciplinski forum in aparat učiteljstva ter strahovalno sredstvo, temveč častna ustanova za samovzgojo in dviganje notranjih vrednot učiteljskega stanu in za pošteno priznanje ter poravnavo zmotnih prestopkov, kakor se poravnavajo med poštenjaki. V ponovnih in zlonamernih primerih pa naj pomagajo razsodišča izčistiti tudi ono, kar ne spada v naše vrste in naš stan ter iztrebiti iz naših vrst gnilobo. Cenjeni zbor! To so vidiki in pota, po katerih moramo hoditi, ako hočemo, da bo zdrav in krepak naš stan in da bosta z njim zdrava in krepka narod in država! Zavedati se moramo, da smo učitelji vsega naroda. Smo državni uradniki, ki hočemo očuvati avtoriteto in dostojanstvo učiteljskega stanu, da s tem poglobimo in pridobimo zaupanje naroda do državc ter dvignemo njeno avtoriteto. Ves narod hočemo s konstruktivnim in stvarnim delom pridobiti za skupne državne potrebe in intcrese ter za tako drž. politiko, ki bodi iznad borb strankarskc poli- tike. Želimo si pota h konsolidaciji, ne pa povratka v strankarske borbe. Zelimo si močnega in zdravega učiteljskega stanu, ker si želimo z zdravim učiteljskim stanom močnega in zdravega naroda ter močne in zdrave Jugoslavije! Tajniško poročilo. Tajniško poročilo jc podal tov. Metod Kumelj, ki se je dotaknil sledečih vprašanj: spomenice predsedniškega zbora sekcije za dravsko banovino, ki je bila sprejeta v Mariboru 6. novembra 1932, napredovanj, učiteljske stanarine, pravilnika k zak. o narodnih šolah, oprostitve šol. upraviteljev od razrednega pouka in upraviteljske doklade, »Tcžke zadeve«, manjšinskega šolstva, učiteljske stalnosti, nameščanja in premeščanja ter razpisa službenih mest, zaščite članstva in častnega razsodišča sekcije. Debata se je vršila zlasti radi manjšinskega šolstva in anket sres. učit. društev z narodnoobrambnimi društvi ter radi »Težke zadeve«. Popolna solidarnost z vodstvom sekcije. Po vsestranskem poročilu o ukrepih sekcije in prečitanju načelnih dopisov in predstavk je sprejel predsedniški zbor soglasen sklep, s katerim je izjavil svojo popolno solidarnost z vodstvom sekcije in ugotovil, da se vrši vse delo v zmislu organizačnih načel v dobrobit države, naroda, šole in učitcijstva. Podroben sklep se odpošlje na merodajua mesta, kjer se bo tolmačilo stališče tudi po posebni dcputaciji. Proračun. Blagajnik sekcije je predložil predsedniškemu zboru proračun za poslovno 1. 1933./34. Tolmačil je postavko za postavko. Predsedniki bodo poročali o proračunu na svojih sreskih društvih, ki naj pošljejo predloge za banovinsko skupščino. Pravila JUU. Po sklepu glavnega odbora je razposlal izvršni odbor vsem sekcijam načrt izpremenjenih pravil. Sekcija je načrt razmnožila in razdelila vsem zastopnikom sreskih društev. Podroben referat tov. Kobala je moral zaradi pomanjkanja časa odpasti. Sklenilo se je, da sreska društva predložene izpremembe razpravljajo in pošljejo sekciji svoje predloge. Banovinska in glavna skupščina. Ker je sklenil glavni odbor, da se bo vršila letošnja glavna skupščina 19., 20. in 21. avgusta v Ljubljani, je sklenil predsedniški zbor skoro soglasno, naj bo banovinska skupščina tik pred glavno skupščino, to je 17. in 18. avgusta, za kar govore tudi gospodarski oziri. Če le mogoče, naj sreska društva izvolijo za obe skupščini iste delegate. Učiteljski dom v Mariboru. Tov. Hren je v kratkih potezah orisal položaj, ki se v njem nahaja Učitelj. dom v Mariboru. Apeliral je na navzoče, naj priporočajo svojim znancem in prijateljem, da dajo svoje otroke v prihodnjem šolskem letu domu v oskrbo. Ako bo dovolj priglašencev, bo dom dobro uspeval. Apelira na navzoče, naj prepuste domu ves čisti dobiček UGP iz leta 1931. Sklep: Končna rešitev se prepušča nadzornemu odboru JUU, da ga predioži skupščini. Zaključek. > Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je predsednik tov. Dimnik zahvalil vsem poročevalcem za njih poročila, udeležencem za njih intenzivno sodelovanje, za lepo vzajemnost in soglasnost ter je ob 18. uri zaključil zborovanje.