Zdrav Vestn 2008; 77: 827–9 827 XII. KONGRES in 144. SKUPŠČINA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA STARANJE SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA -GERONTOLOŠKI IN GERIATRIČNI IZZIVI Ljubljana, 17. in 18. oktober 2008 Pismo uredništvu/Letter to the editor KOGNITIVNE IN DUŠEVNE MOTNJE V STAROSTI – OCENA POTREB COGNITIVE AND MENTAL DISORDERS IN OLD AGE – ESTIMATION OF NEEDS Aleš Kogoj Enota za gerontopsihiatrijo, Psihiatrična klinika, Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje Izvleček Izhodišča Metode Rezultati Zaradi podaljševanja življenjske dobe se bo povečevalo število starejših z duševnimi motnjami, vendar ne pri vseh diagnostičnih skupinah enako. S pomočjo predvidenih demografskih gibanj je podana ocena potreb po hospitalizacijah zaradi duševnih motenj do leta 2020. Število starejših se bo v obdobju 2002 do 2020 povečalo za 35,4 %, število bolnikov z de-menco za 60,1 %, potrebe po hospitalizacijah zaradi demence za 42,6 %. Še hitreje bodo naraščale potrebe po hospitalizacijah zaradi delirija, počasneje pa zaradi shizofrenije. Zaključki Ključne besede geriatrična psihiatrija; demenca; delirij; hospitalizacija; ocena zdravstvene oskrbe Rezultati nakazujejo strukturo hospitaliziranih bolnikov z duševnimi motnjami v prihodnosti in omogočajo načrtovanje potreb. Abstract Background Methods Results Conclusions Due to longer life expectancy an increase in mental disorders in old age is expected. However, not all diagnostic groups are expected to share equal increase. An estimation of expected number of hospitalizations in 2020 was made on the basis of demographic trends. In the period 2002–2020 the number of elderly will increase for 35.4 %, number of patients with dementia will increase for 60.1 %, and number of needed hospitalizations 42.6 %. Hospitalizations due to delirium are expected to increase even more, but smaller increase in hospitalizations is expected due to schizophrenia. Results are indicating future structure of inpatients with mental disorders and are therefore providing a basis for planning. Key words geriatric psychiatry; dementia; delirium; hospitalization; health care survey 828 Zdrav Vestn 2008; 77 Izhodišča Gerontopsihiatrija je področje medicine, kjer je bistvena celostna obravnava bolnikov, tako njihovega duševnega kot tudi telesnega stanja. Celosten pristop je pomemben tako zaradi etiologije duševnih motenj v starosti – bistveno pogostejše so organske duševne motnje (zlasti delirij) – kot tudi zaradi zdravljenja teh duševnih motenj. Včasih za uspešno odpravo duševne motnje zadošča že samo telesna obravnava (ozdravljena pljučnica odpravi delirij), pogosteje pa je potrebna premišljena uporaba psihotropnih zdravil, s katerimi ne poslabšamo telesnega stanja, obvladujemo številne interakcije in neželene učinke ter dosežemo hkrati izboljšanje duševnega stanja. To je sicer zahtevna naloga, ki pa je izvedljiva. V gerontopsihiatriji se ne zrcali le celotna medicina, temveč širše tudi problemi socialnega področja. Starostnik z demenco, ki mu je umrla žena, ne jemlje predpisanih zdravil, zaradi česar se mu akutno poslabša zdravstveno stanje. Takih in podobnih problemov je seveda precej, najbolj pereči pa so verjetno trenutno problemi glede možnosti nastanitve v zavode. Zaradi velikega povpraševanja in ponudbe, ki regijsko ne sledi temu povpraševanju, se stiske stopnjujejo. S pomočjo kakovostnih epidemioloških podatkov lahko za nekatere skupine bolnikov predvidimo število bolnikov v prihodnosti. Tak primer so demence,1 kjer bo število bolnikov zaradi podaljšanja življenjske dobe naraščalo še precej hitreje kot samo število starejših. Za druge skupine nimamo tako dobre osnove ali pa si podatki študij med seboj nasprotujejo. Tak primer so depresije, pri katerih ni jasno, ali se incidenca s staranjem povečuje ali se morda celo zmanjšuje. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti sem želel oceniti vsaj potrebno število hospitalizacij v obdobju do leta 2020. V prispevku je prikazana takšna ocena. Metode Za oceno potreb sem uporabil podatke o številu sprejemov na Psihiatrično kliniko Ljubljana. Kot izhodišče sem zaradi dostopnosti vseh potrebnih podatkov izbral leto 2002. Za zmanjšanje naključnih nihanj med posameznimi leti po starostnih skupinah, ki so zaradi majhnega števila primerov lahko precejšnja zlasti v skupinah najstarejših, sem za izhodišče upošteval povprečno število hospitalizacij v obdobju od leta 2000 do 2005. S pomočjo predvidenih demografskih gi-banj2 in podatkov o hospitalizacijah sem poskušal oceniti potrebe po hospitalizacijah zaradi duševnih motenj do leta 2020. Rezultati Iz danega števila starejših in prevalence po starostnih skupinah lahko izračunamo predvideno število bolnikov z demenco v prihodnosti (Razpr. 1 in 2). Iz podatkov o številu hospitalizacij in predvidenih demografskih spremembah podobno lahko izračunamo tudi potrebno število hospitalizacij zaradi duševnih motenj do leta 2020 (Razpr. 3). Ob tem sem predvide- val, da ne bo prišlo do res revolucionarne spremembe v možnostih zdravljenja. Razpr. 1. Predvidena demografska gibanja v Slove-niji.2 Table 1. Expected demographic trends in Slovenia. Starostna skupina Leto/ Year Age group 2002 2012 2020 30-59 836550 876119 979238 60-64 101716 124626 137549 65-69 94866 91162 128036 70-74 82343 82953 90217 75-79 57422 68400 71129 80-84 26735 47624 49695 85-89 13922 22829 28900 90 + 7423 8726 14681 Razpr. 2. Prevalenca bolnikov z demenco po starostnih skupinah. Table 2. Prevalence of dementia by age groups. Starostna Število bolnikov z de-skupina menco/100 prebivalcev Age No. of patients with group dementia/100 persons Število hospitalizacij zaradi demence/1000 prebivalcev letno No. of hospitalizations due to dementia/1000 persons per year 30-59 0,02 60-64 1,0 65-69 1,4 70-74 4,1 75-79 5,7 80-84 13,0 85-89 21,6 90-94 32,2 0,16 0,37 1,01 1,96 2,92 3,06 3,48 Razpr. 3. Predviden porast števila hospitalizacij med letoma 2002 in 2020 za posamezne diagnostične skupine. Table 3. Expected increase in number of hospitaliza-tions in the period 2002–2020 by diagnostic groups. Diagnostična kategorija Diagnostic category Izračun št. hospitalizacij (%) Calculated no. of hospitalizations (%) Število vseh hospitalizacij zaradi duševne motnje No. of all hospitalizations due to mental disorders Delirij Delirium Demenca Dementia Ostale organske duševne motnje Other organic brain disorders Stresne, somatoformne in nevrotske motnje Stress, somatoform and neurotic disorders Depresija Depression Bipolarna motnja Bipolar disorders Shizofrenija Schizophrenia Odvisnost od alkohola Alcohol induced disorders +38,1 +51,3 +42,6 +35,0 +33,5 +31,5 +29,1 +28,6 +27,4 Razpravljanje V obdobju od 2002 do 2020 se bo pričakovano trajanje življenja podaljšalo za približno pet let, število starejših pa se bo povečalo za 35,4 %. Samo povečanje Kogoj A. Kognitivne in duševne motnje v starosti – ocena potreb 829 števila starejših ne razkrije vse razsežnosti problematike zdravstvene oskrbe v prihodnjih letih. Najbolj se bo večala potreba po hospitalizacijah zaradi delirijev in demenc, ki sta pogostejši v visoki starosti. Omenjene številke so v resnici konservativna ocena potreb, saj je razvidno, da naj bi povečano število ho-spitalizacij zaradi demence (+42,6 %) zaostajalo za porastom števila bolnikov z demenco (+60,1 %). Dejansko število bolnikov z duševnimi motnjami se bo v resnici povečevalo hitreje, kot bi lahko sklepali samo iz predvidenega porasta števila hospitalizacij. Omenjena razlika je po eni strani posledica nespremenjenega števila postelj, ki onemogočajo, da bi število ho-spitalizacij sledilo povečanju števila bolnikov. Po drugi strani pa so posledica sprememb, ki so se dogajale v vsem preteklem obdobju, kot so uvedba programov za svojce, subspecialistične ambulante, dnevni oddelek in hitrejši odpusti, s katerimi smo povečali število obravnavanih bolnikov, vendar pa tudi nemalokrat povzročili hude stiske svojcem, ki niso imeli možnosti za pravočasno namestitev v zavod. Predvidevam, da bomo tudi v prihodnje poskušali z organizacijskimi strokovnimi spremembami slediti naraščajočemu številu bolnikov. Vprašanje je, do kdaj lahko potrebe po hospitalizaci-jah kompenziramo z organizacijskimi spremembami, saj so slednje z oblikovanjem dnevnega oddelka na Enoti za gerontopsihiatrijo ob nespremenjeni kadrovski zasedbi in nespremenjenih spremembah v socialnem okolju praktično izčrpane. Verjetno se s podobni problemi soočajo tudi na mnogih drugih oddelkih bolnišnic. V preteklem letu smo zaradi pomanjkanja prostora opustili čakalno listo načrtovanih sprejemov. V hospitalno obravnavo lahko sprejmemo praktično le še nujne primere. Deliriji so vedno posledica nekega organskega dogajanja. Zato lahko pričakujemo v prihodnosti ne le največji porast te skupine bolnikov, temveč tudi terapevtsko bolj zahtevne bolnike z večjim številom telesnih bolezni in posledično večjim številom predpisanih zdravil. Takim bolnikom pa večina slovenskih psihiatričnih bolnišnic ni prilagojena. Koliko izmed njih ima npr. centralno napeljavo kisika ali možnosti mo-nitoriranja? Ali bodo bolnike z delirijem v večjem številu sprejemale intenzivne internistične enote? Le v nekaterih diagnostičnih skupinah (shizofrenija) bo predvideno število hospitalizacij naraščalo počasneje od števila starostnikov. Počasnejši porast je posledica krajšega pričakovanega trajanja življenja za bolnike s shizofrenijo, saj ti bistveno prej, kot ostali starejši, umirajo zaradi samomorov, pa tudi zaradi posledic telesnih bolezni.3 Ob naraščajočem številu starostnikov je zelo pomembno primerno načrtovanje potreb. Del tega predstavlja predvideno število starejših z duševnimi motnjami, ki bodo potrebovali zdravstveno obravnavo. Pri bolnikih z demenco se po zaključeni zdravstveni obravnavi najpogosteje soočamo s potrebo in željo svojcev, da bi jim hitro zagotovili možnost dolgotrajne oskrbe običajno v ustreznem zavodu, redkeje pa na domu. Kako je s čakalnimi vrstami za slovenske domove starejših pa je dobro znano. Ob tem pa menim, da sedanji sistem, ki omogoča nekaterim brezplačno bivanje v bolnišnici tudi po končanem zdravljenju do namestitve v zavod, medtem ko drugi zaradi prezasedenosti ostanejo pred vrati bolnišnice, nikakor ni pravičen. Tudi če bi v kratkem prišlo do revolucionarnega preboja v razvoju diagnostike in zdravljenja demenc, število hospitalizacij ne bo hitro upadlo, ker je zaradi številnih problemov še vedno deležnih ustreznega in pravočasnega zdravljenja le majhen del bolnikov. Tako bi se v najboljšem primeru le počasi zmanjševale potrebe po hospitalizacijah, nikakor pa ne po zdravstveni obravnavi. Potencialne bolnike bo namreč potrebno pravočasno odkriti in jim pred prvimi znaki demence predpisati ustrezna zdravila. V prispevku sem poskušal prikazati predvidene trende potreb po hospitalizacijah zaradi duševnih motenj v starosti. Pomemben del zdravstvene oskrbe je tudi ambulantna obravnava, ki tu ni bila zajeta. Zaključki Kljub zelo grobemu poskusu nam ocena nakazuje, kakšno gerontopsihiatrijo bomo potrebovali v prihodnosti. Dejstvo je, da se bodo potrebe nedvomno povečevale in se zato ne bo mogoče izogniti celovitemu načrtovanju sistema dolgotrajne nege. Zdajšnje negovalne bolnišnice ne rešujejo tega problema. Za ustrezno rešitev bo nujno potrebno usklajeno delovanje obeh ustreznih ministrstev. Literatura 1. Rocca WA, Hofman A, Brayne C, et al. EURODEM Prevalence Research Group.Frequency and distribution of Alzheimer’s disease in Europe: a collaborative study of 1980–1990 prevalence findings. Ann Neurol 1991; 30: 381–90. 2. Statistični urad Republike Slovenije. Eurostatove projekcije prebivalstva Slovenije 2004–2050. Statistični urad Republike Slovenije Avg 2008. Dosegljivo na: http://www.stat.si/pxweb/Databa-se/Dem_soc/Dem_soc.asp 3. Auquier P, Lançon C, Rouillon F, Lader M, Holmes C. Mortality in schizophrenia. Pharmacoepidemiol Drug Saf 2006; 15: 873–9. Prispelo 2008-08-31, sprejeto 2008-11-06