IBM V	POŠTNINA	PLAČANA V GOTOVINI
MLADI	BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO UIJASTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, N EDI JAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEČ KOT 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR - UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO ni.	LJUBLJANA,	PETEK,	24.	MARCA	1939.	ŠTEV.	28.
V ODPOVEDI REŠITEV
TEMNA DOBA
Človeštvo je globoko zagazilo. Ljubezen in pravičnost, obe temeljni zapovedi družabnega življenja, se korak za korakom umikata v ozadje, na njuno mesto pa so vdrle razne vrste materialistične miselnosti: liberalni kapitalizem, brezbožni komunizem, poganski rasizem.
Vsak izmed teh sistemov je prejšnjemu navidezno nasproten, vsi pa enodušno preganjajo Cerkev ter njen verski in moralni nauk.
Prva dva »rešitelja človeštva« sta že v razkroju, tretji pa se bliža svojemu višku, če ga ni že dosegel.
DOBA RAZKROJA
Ta blodna miselnost razkraja nravnost človeške družbe. Družine propadajo, rojstev je vedno manj, nerazveznost zakona se ne upošteva več. Nesramne razvade se vedno drzneje uveljavljajo v zasebnem in javnem življenju.
Krivica, laž in nasilje se proglašajo za dobro in dovoljeno, da le služijo določenemu posamezniku, sloju ah rasi. Malikovanje telesa hoče nadvladati duha, poganstvo skuša znova zmagati nad krščanstvom.
Te razmere bridko občuti tudi dijak. Šola mu ne daje zadostne opere, tovariška družba ga čestokrat zavaja in slabi. Z neštetih kioskov, papirnic in trafik reže brošure in časopisi, polni dvomljive vsebine in spolzkih podob, ki izzivajo prekipevajočo mladost...
NAŠE MOČNO OROŽJE — ODPOVED
Mi hočemo znova priboriti zmago Kristusu in njegovemu nauku. Ker pa je sovražnik močan in nasilen, se moramo tudi mi posluževati najučinkovitejših sredstev. Surovemu materializmu moramo postaviti nasproti najmočnejše orožje duha.
Tako orožje, ki ga spremlja božji blagoslov, je odpoved. Odpoved nazivamo dejanje, s katerim se nečemu, kar mi je drago, odpovem, ali pa storim kaj neprijetnega, česar sicer nisem I
strogo dolžan. Vse pa iz ljubezni do Boga ali bližnjega.
VSAK DAN BOREC!
Takim dejanjem pravimo tudi zatajevanje, pokora, žrtev. Taka žrtev je, če n. pr. zjutraj brez oklevanja vstaneš, če se odrečeš kakemu priboljšku ah potrpežljivo prenašaš sitnosti drugih, če tovarišu brez nevolje razložiš, česar ne razume, če stopiš v cerkev in izmoliš desetko rožnega venca, mesto da bi šel v kino. Prilik je dovolj, če jih le znaš in hočeš izrabiti. Taka dejanja sicer še daleč niso junaška dela, vendar kažejo našo dobro voljo in pričajo, da skušamo iskreno ljubiti Boga in z žrtvami podpirati pokristjanjenje sveta.
POSMEHOVANJE NEUMNIH LJUDI
Moderni svet se vsemu temu posmehuje. Odpoved se mu zdi poniževalno trpinčenje duha in telesa, zapoznel preostanek iz »temne« dobe. Toda to ni Kristusov duh, ampak materialistična miselnost, ki je človeštvo oropala pravega miru. Speljala jo je tako daleč, da mora medsebojne odnose urejati le še z materialnim nasiljem in z vojnimi grožnjami.
ODPOVED JE SODOBNA
Proti temu moramo očitno poudariti resnico, da je odpoved prav v našem času nad vse sodobna in potrebna. Z njo najučinkovitejše zatiramo neredna nagnjenja in tako že od rane mladosti polagamo zdrave temelje za svoje bodoče poklicno, družinsko in družabno življenje.
APOSTOLSKA MOC ODPOVEDI
Dela odpovedi pa imajo tudi veliko apostolsko moč. Rad bi pridobil tovariša, ki je zašel. Če ne zaleže beseda, ne zgled, če ne izda navadna molitev, potem se velikodušno žrtvuj in dosegel boš, česar prej nisi mogel.
REŠILNO OROŽJE
Oboje je lepo potrdil pokojni Pij XI., ki je v okrožnici »Caritate Christi« zapisal: »Pokora
je tisto rešilno orožje, ki ga rabijo vsi vrli vo- i	BODIMO	VELIKODUŠNI!
jaki Kristusovi za obrambo in obnovo družab- ; Doživljamo postni čas, ko nas Cerkev posebnega reda; tisto orožje, ki... izruje pohlep po j no vabj zatajevanju in ko nas prav posebno minljivem bogastvu in vse grešne naslade živ- i vzpodbuja zgled trpečega Kristusa samega, ki ljenja... Če pa je gorečnost njegove (kristja- j se je žrtvoval za nas. Bodemo velikodušni nove) ljubezni tako velika, kakor se zahteva, ■ ge mj jn ge žrtvujmo, da bo Kristus še bolj se bo rad podvrgel pokori ... in posnemal ; 7rastel v naših dušah, zaživel znova tam, odko-vzglede svetnikov, ki so pogosto delali pokoro (]sr so ga pregnali in znova zavladal svetu, ki za vse grehe svoje dobe.«	tone v poganstvu in materializmu.
Nacionalizem in krščanstvo
Prav v sredo slovenskega in svetovnega kulturnega življenja je posegel naš priznani filozof dr. France Veber s svojo knjigo o »Krščanstvu in nacionalizmu« (Kulturna pisma Slovencem. Ljubljana 1938. Str. VIII + 239).
Človek, ki ga je volja, resno misliti, zavzet prisluhne njegovim mirnim in stvarnim besedam o tem važnem vprašanju in si naravnost oddahne od vsakdanjega besedičenja o naciji in nacionalizmu, ki se v frazah — puhlicah pri nas vsiljivo ponuja.
SKUPNI SOVRAŽNIK — MATERIALIZEM
Materialističnega mišljenja je v našem času sicer izredno mnogo, vendar ni zanj nikjer nobene opra-vičbe. Najpogosteje životari to na-ziranje pri takšnih polizobražencih, ki capljajo svojih 70 let zadaj za moderno znanostjo. Mnogi prirodoslov-ci so namreč pred kakimi 70 leti res zagovarjali materializem, toda novejša dognanja so ga docela izpodrinila.
Preočitno je nasprotje med krščanstvom in materializmom, ki priznava samo snov in zanikuje Boga, ki je najvišji Duh in najč!stejša Ljubezen in zanikuje človeško dušo, ki je duhovna in podoba božja.
Nič manj ostro ni nasprotje med nacionalizmom in materializmom. Ob samem materialističnem gledanju na svet in življenje je priznanje posebne človeške narodne ali nacionalne skupnosti nemožno in kar nesmiselno. Saj materializem ne prizna nič, kar bi bilo nad stvarjo in nad prirodo, narod pa je vendar nekaj višjega kot je gola tvarna priroda.
Materializem je skupni sovražnik krščanske in nacionalne misli.
POJMOVANJE ČLOVEKA
Popolnoma jasno uči krščanstvo, da je človek mejaš dveh svetov, tvarnega in duhovnega. Po svojem telesnem ustroju je drobec in člen vsemirja, vezan na prirodne zakone
o	življenju, o dednosti in smrti. Po duši pa se dviga iznad prirode in živi svojevrstno duhovno življenje, ki ga vodijo zakoni nravnosti, vesti ln ljubezni.
Prav takšno naziranje o človeku podaja tudi čista nacionalna m’sel. Nedvomno so za narod tako važni telesni pogoji, kakor podobnost v stasu in obličju, slične šege, skupno bivališče, dostikrat skupen izvor iz istega rodu ln plemena. Vse to pa še ni zadosti, treba je še duha in duše. Za človeško družbo je značilno ravno to, da jo tvori razumno hotenje, večkrat tudi svobodna odločitev.
Tako je v družini poleg krvnega sorodstva še močnejša vez skupni duh in medsebojna ljubezen. In za narod je odločilne važnosti vprav živa duhovna in osebna zavest posameznikov, da hočejo biti ena celota, en narod.
RASIZEM SE DALEČ NI PRAVI NACIONALIZEM
Goli rasizem, ki upošteva pri ljudeh samo nagonsko biološko plat nič pa duhovno, še zdaleka ni pravi nacionalizem. Plemenita narodna skupnost je zlasti duhovna, rasizmu pa je samo skupnost krvi In plemena in tako rasizem poniža človeško občestvo na stopnjo živalske črede.
KRŠČANSTVO JE NAČELNA OSNOVA NACIONALIZMA
Krščanstvo se pokaže kot nujni predpogoj zdravega nacionalizma. Takole namreč:
Ko bi krščanstvo ne poudarjalo duhovne narave človeka, bi ostal nacionalizem le nizki rasizem in bi se ne mogel dvigniti do plemenite človeške skupnosti.
Ko bi krščanstvo ne poudarjalo vrednosti poedinega človeka, bi tudi množica ljudi, ki so narod, ne imela posebne vrednosti in pomena, saj ostane človek v množici isti, kot je bil prej.
Med krščanstvom in nacionalizmom ni nobenega nasprotja. Prava nacionalna misel je ravno prenos krščanske misli na človeško življenje na zemlji. Pravi nacionalizem je torej nemogoč brez krščanske osnove.
VA2NE POSLEDICE
Ostra nasprotja, ki se javljajo med narodi, more končno ublažiti edino krSčanstvo, ki za vsako osebo
in za vsak narod neizprosno zahteva resnično duhovno svobodo in spoštovanje njegovih pravic.
VPRAŠANJE MALEGA NARODA
Zlasti pa varuje krščanski nazor slabotne male narode. Le-tl po številčni in fizični moči prav malo pomenijo v svetu, njih včliko življenjsko vprašanje je ravno v tem, kako bodo obstali v boiu s krepkejšimi sosedi in sovražniki. Rasizem, ki zida vse samo na plemensko moč, jih izroča na milost in nemilost močnejšim in pomeni dobesedno samomor malega naroda.
Mali narod more kaj veljati samo po svoji notranji duhovni rasti in moči in samo po duhovni vrednosti se more kosati z vel'kimi nacijami. Zanj je naravnost življenjske važnosti, da se z vsem svojim bitjem oklene krščanske misli, ki zahteva ravno to, da bodo vrhovno merilo vprav duhovna in notranja vrednost poedinca. in naroda.
To je tudi edina pot, ki more Slovence in Jugoslovane povesti v lepo bodočnost.
ODKOD NASPROTJA MED KRSCANSTVOM IN NACIONALIZMOM
»Vsa nasprotja med pravo krščansko in resnično nacionalno mislijo delajo samo taki ljudie, ki jih vodi le ozir na same zasebne koristi in ki v najboljšem primeru sploh ne vedo, kaj delajo. Tudi taki ljudje so in biti morajo: ali vsaj iz javnega žaljenja bi morali biti definitivno izločeni!« (Str. 131).
Ta opomin naj si nujno vzamejo k srcu vsi tisti, ki bi hoteli v imenu nacionalizma napadati krščanstvo. Vsakdo se lahko moti in to opravičuje tudi nje. Toda, ko so opo^o-ie-ni ln ne samo s kratko prijateljsko besedo, ampak celo s tako sijajno razpravo in podrobno razlago, potem je konec opravičevanja.
Kdor svojo maiev časti, fe kakov oni, ki zaklade nabira, siv 3, s.
Z naših
1. drž. realna gimnazija v Ljubljani
Zapet se oglašamo z našega zavoda, ki je, kar morda mnogi, zlasti tovariši izvenljubljanskih gimnazij ne vedo, obenem realna gimnazija in realka. Vsak razred višje gimnazije ima poln realčnl oddelek. To je zadnji ostanek realke na Kranjskem in tisti, ki hoče študirati na realki, se mora po končani nižji gimnaziji vpisati na naš zavod v realčni oddelek.
Poleg vsedržavnih orgarrzacij JS, PR.K in Pomladka Aerokluba, obstaja na naši gimnaziji še prirodoslovni krožek in literarna družina »Polet«, ki je, kakor smo že poročali, priredila agitacijsko predajanje o »mlad'nskih problemih«. Očitajo nam (zlasti tisti, ki so za predavanje zvedeli šele v »Borcih«), da je poročilo neobjektivno. Tudi obljubljenega predavanja o »kulturnih problemih mladine« še ni bilo, najbrž zaradi tega, ker »mladinski problemov« n!so zadovoljivo rešili. Prirodoslovni krožek obravnava pri-rodopisna, mineraloška ter geološka vprašanja in prireja debate. Tudi plesa, ki je s postom prenehal, je obiskovalo precej osmo- in sedmošol-cev. Najbolj navdušeni pa še sedaj goje to umetnost kar v pavzah in dvigajo prah, ki so ga deležni tudi tisti, ki nimajo daru za tako umetnost.
V	višji se tudi vedno bolj križajo mišljenja. Malokdo se še udaja visokoletečim nestrokovnim frazam komunistov o strokovnosti, neodvisnosti, duhovnem nasilju itd., pa tudi takih ni dosti, ki jim je Ljotič gibalo vsega njihovega delovanja in nehanja. Katoliški dijaki se pa z resn m delom pripravljamo na življenje, da bomo ogreli današnji rod za poštenje in značajnost in ga navdušili za delo Zato si z brezpogojnim krščanskim življenjem utrjujemo svoj značaj. Naša doba potrebuje doslednih ljudi. Zato smo brezpogojno katoličani, ki se popolnoma pokoravamo cerkveni hierarhiji. Le tako bomo prerodili današnji svet.
Mariborska klasična gimnazija
Ker že dolgo niste dobili glasu od nas, gotovo mislite, da smo vsi pomrli. A še živimo: tiho sicer, a žilavo in pogumno se bojujemo za svoje vzore. V sledečih vrsticah bi rad opisal naše življenje, da boste videli, kako je z nami.
ŽIVLJENJE V DRUŠTVIH
Najmočnejše društvo na zavodu je P. Z., v katerega vstopajo zlasti višješolci. Društvo je na dobrih nogah, saj ga že nekaj let sem vodijo po svobodni volji članov izvoljeni to-
gimnazij
j variši iz naših vrst. J. S. je sicer j številčno močnejša, vendar zadnje ! čase nima pravega življenja. Tret-! jega društva, R. K. se oklepajo zla-j sti nižješolci in priredijo vsako leto I božičnico revnim obmejnim šolarjem.
MARIJINA KONGREGACIJA
Ta je pa žarišče, kjer se v Mari-; jinem varstvu vzgajamo v načelne | katoličane. Vsak je vesel in pono-! sen, da je Marijin otrok in to tudi rad prizna.
li; bolj ukaželjni pa so z vnemo se-. gli po »Ciljih in poteh sholastike«. ; Sedaj pa težko čakamo prepotrebne ; knjige »O indeksu«.
KNJIŽEVNO DELOVANJE
Med nami je razvito tudi zanimanje za pisateljevanje in mnogoštevilni so literarni krožki, pri nas in pri nasprotnikih, kjer se vadimo v j sukanju peresa. Katoliški dijaki se .' zavedamo, kako je za našo akcijo ! potrebno, da je vsakdo kolikortoli-
i	ko podkovan v tej stroki in zato se vsi trudimo, da bomo imeli od literarnih krožkov korist:, in še bolj pa, da bomo pripomogli k razširjanju katoliške m'sli med izobraženci in
Pa ne iščemo samo zase pomoči pri Mariji, nego hočemo kot zvesti
med ljudstvom. Kdor pa že ne piše sam, pa mnogo čita in zasleduje raz-
dani Katoliške akcije vse tovariše ] voj sodobne književnosti, zlasti ka-pritegniti k verskemu življenju za I toliške. Zdi se nam, da bo v krat-Kristusa. Zato smo letos vneto raz- ! kem tudi literarni večer mladih pi-prodajali tudi »Naše poti.« Z veli- i sateljev, ne vemo pa, če samo dija-kim uspehom smo razdelili knjigo: ' kov klasične gimnazije, ajli vseh O čtivu, katero vsak odkrito pohva- j srednjih šol.
Za materinski dan
Iz vsega svojega srca spoštuj svojega očeta in bolečin svoje matere ne pozabi. Spominjaj se, da brez njih ne bi bil rojen, in povrni jima, kar sta zate naredila.
Sir 7, 29.
*
Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki zgarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl Itak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj. Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane.
Dr. Ivan Tavčar.
*
Spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja! Ne žali je in stori ji vse, kar ji moreš razbrati iz oči.
Tob 4i 3»
D kratkem izide
DR* M. ODMR CERKVENE DOLOČBE O TISKU
NP XVIII.	Cene	5*-,	!■-,	10*-	din
lil
Francis Finn:
Tom Playfair
Ploha kep se je vsula na trdnjavo, in dva izmed najmanjših sta se zgrabila za nos ter stekla v bolnico.
»Sedaj pa mi!« zarjove Tom medtem, ko so se veliki sklanjali, da obnove strelivo. »Ogenj!«
Kepa za kepo je odbrzela na napadalce. Navdušenje med velikimi se je nekam poleglo. Veselju je sledilo začudenje, začudenju skrb. Le z veliko težavo so se branili pred srditim streljanjem malih bojevnikov. Še preden so se zavedeli, je zadonel presunljiv krik: »Napad!« Petindvajset najboljših strelcev izmed malih, elita, mlada garda, se je vrglo naprej kakor levi, vsak s polno čepico kep.
Kepe so začele deževati.
To je bilo prehudo. Sredi vpitja malih, med ropotanjem bobna, petjem trobente, ki jo je iznajdljivi Conway prinesel iz glasbene sobe... so se začeli veliki umikati; končno so se obrnili in zbežali.
Toda ne vsi. V zmedi bojnega meteža so se Faning in kakih deset dru-g.h poslužili zvijače. Obšli so boreče se vrste ter se vrgli od zadaj na trdnjavo.
Toda tam jih je čakala močna rezerva. Tom je pustil v trdnjavi kakih trideset najmanjših. Ti so bili prežeti z junaškim duhom svojega poveljnika ter se krepko branili. Vendar ni bilo dvoma, kdo bo zmagal. Počasi toda gotovo je raslo upanje velikih. Faningov glas je bil hripav od veselja, še nekaj minut, in on bo gospodar trdnjave.
Spodbujal je svoje naprej k zmagi, ko je zaslišal za sabo Tomov glas:
»Pogum tovariši, mi prihajamo.«
In res, Tom je že položil roko na Faningovo ramo.
»Ali se vdaste?«
Faning in njegovi so se obrnili: od vseh strani se je dvigalo nanje petdeset drznih rok.
»Nikdar!« je zavpil Faning. »Rajši umrjemo!« In prekotalil je Toma na kup snega.
»Dobro, pa umrite!« zavpije Keenan. Takoj se je štiriindvajset urnih rok lotilo teh junakov. Rezerva iz trdnjave je prihitela na pomoč ter prinesla vrvi. Malih je bilo pet ali šest proti enemu. Brez strahu in brez očitka so končno veliki podlegli: bili so vrženi na tla, zvezani ter sramotno odpeljani v trdnjavo.
Zmaga je bila popolna. Ostanki sovražne vojske, oropani svojih voditeljev in najboljših strelcev, so bili nesposobni za nadaljno borbo.
Vselej ko so mali uprizorili napad, so veliki obrnili hrbet in sramotno bežali.
Na igrišče so prišli tudi prefekti in profesorji ter opazovali borbo. Pater Beahey je bil zelo nemiren. Opazil je, da nekaj njegovih fantov manjka. Kje so ? Verjetno, da so izkoristili priliko ter naredili izlet v kako gostilno.
In vrnili se bodo pijani! Pater Beahey je s strahom mislil na posledice.
.»In to so fantje, v katere sem imel največ zaupanja. Upam, da ne bodo šli predaleč. To bo škandal! Grozno! Morda bo treba celo enega ali dva izključiti. Morda pa so kje v kakem kotu; najprej se bo treba o tem prepričati.«
Prav takrat se je podil nedaleč od njega Tom Playfair na čelu sijajnega izpada. Pater Beahey je pristopil k njemu, ne da bi se menil za kepe, ki so švigale mimo njega.
»Playfair, kje so Carmody, Ryan in drugi?«
Pater je to vprašal ves zaskrbljen. Tom je to videl in mislil, da je prefektu hudo radi poraza njegove divizije, »če mu povem vso zgodbo zdaj, ko je razburjen, sem prepričan, da bom kaj iztaknil,« si je mislil. Zato je odgovoril:
»Pater, raje ne povem.«
Prefektove sumnje so narasle v neizmernost. Nobenega dvoma: fantje so šli v vas. Da se le ne bi preveč napili!
Pogledal je na uro in se zdrznil: pet minut čez pol. Hitro je pozvonil. Tedaj je zadonel zmagoslavni krik iz grl dečkov, ki so bili pijani zmage, še en izpad, ki je vrgel velike prav na njih lastno igrišče. Vse je bilo izgubljeno, tudi čast.
V	tem je Tom med zmagoslavnim vpitjem, ki je pretresalo hišo, zletel kot volk naglo in tiho po stopnicah ter nalahno obrnil ključ v vratih razreda, kjer je bil zaprl svoje tovariše. Prav tako previdno je odšel ter mimogrede izročil ključ enemu izmed velikih, ki ga je srečal. Nato se je vrnil v svojo divizijo, kjer so ga pozdravili navdušeni vzkliki tovarišev.
In kaj se je dogajalo v razredu? Gotovo ni bilo tam nobenih zgodovinskih dogodkov. Carmody in Ryan sta kuhala jezo v kotu in strmela v steno. Ziegler je pisal na tablo besedo »Izdajstvo« s kar se da najbolj umetnimi črkami. Cleary je žvižgal neko pogrebno popevko, Miller pa se je sprehajal med klopmi kakor tiger v kletki.	(Dalje	prihodnjič.)
PO BOŽJIH POTEH
Francija se vrača k Cerkvi. To se je videlo zlasti zadnje dni po-smrti Plja XI. Vara se, kdor misli, da dela to Francija v svojem težkem položaju zgolj iz kakega političnega oportunizma.
Da temu ni tako, nam pravi sam kardinal Verdier, ki je pred kratkim na duhovit način primerjal svojo domovino z apostolom Pavlom.
Savel je bil ognjevit, idealist do skrajnosti in viteški: po značaju popolnoma sličen Francozu. Z vso svojo močjo je šel v boj proti Kristusu in proti majhni krščanski občini v Jeruzalemu. Toda ravno, ko je mislil, da je delo Kristusovo uničil, ga je Bog premagal, postal je Gospodov prijatelj in največji apostol narodov, katere je prej kot Jud stTastno sovražil. Fanatični židovski rasist je postal prvi glasnik katoliškega univerzalizma.
Tudi Francija doživlja svoj Damask in razmišlja o resnicah, ki ji kažejo pot nazaj k Bogu. Sedaj Francija uvideva, da je kultura, ki so jo širili skozi stoletja največji vladarji, državniki, pisatelji in učenjaki, bila res prava kultura in da je danes zopet poklicana, da brani isto kulturo in da se sama v njej. prerodi.
»DIVINI REDEMPTORIS«
V	MALGA8ČINI
Tudi na Madagaskarju ni bila papeževa okrožnica o komunizmu neopažena. Brž ko jo je La Cro'x objavila v francoski prestavi, je Four-cadier ukazal prav vso prevesti v malgaščino. To pač ni bilo lahko, ker je okrožnica mestoma zelo abstraktna. Toda eden domačih duhovnikov, Emanuel Andrianasy se je z vnemo lotil dela in čez 14 dni je bila okrožnica že tiskana v domačem jeziku in izdana v obliki brošure. Natisnili so 500 izvodov Kljub temu, da je prodaja v mestu bila zelo težka, ker so komunisti prodajalce terorizirali in grozili z represalijami, je brošura neverjetno hitro pošla. Morali so jo ponatisniti, tako da je bilo vseh izvodov skupaj 4000, točno toliko kot slovenskega prevoda. — Za Evropejce so izdali francosko prestavo. Tako važna poslanica pokojnega papeža torej ni šla mimo tega zgubljenega koščka sveta. Neki visoki francoski uradnik je ob tej priliki dejal: »Z eno besedo, danes je samo še en mož in to je papež.«
Tudi okrožnico o rasizmu so prestavili v malgaščino in jo objavili v posebni brošuri.
Tamkajšnjim kristjanom je kar vidno zrasel ponos, da so otroci katoliške Cerkve.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna. Groblje - Domžale (A. Trontelj).