Slovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scervsaki torek in petik. Cenazacelo letopopoštije4gold.40kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ene kvatre 1 gl. lOkr. Ako se pa i t. založnice v Lju-
Tecaj. III.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V torek 1. Prosenca 1850.
Kje naj se jugoslovanske vseučeliše napravi ?
Za to napravo se nam Zagreb naj pripravniši zdi. Mi Slovenci nimamo nobene prihodnosti ne v politiški, ne v slovstvini zadevi, ako se na druge Jugoslovane ne opremo; in mi vsi skupej bodemo svojo nalogo, ktero je nam zgodovina v sedajnih razmerah odkazala, le takrat vredno doveršiti zamogli, ako zjedinjeni severnim Slovanom bratovsko roko podamo. Vseučeliše je za nas conditio sine qua non, ako se hočemo med saboj dobro razumeti.
Za naše sedajne potrebe bi bilo dovolj eno vseučeliše, ktero bi se pa moglo, ravno zato ker bi bilo središe vsih Jugoslovanov, tako vravnati, da bi bilo spodoben sedež Vil, vert umetnosti in učenosti. Gerškiin vedno cvetečim cvetlicam bi se moralo skerbno prilivati, in starih Rimcev mlade drevesca v narodni vert presaditi; bogate zahodne učenosti ne bodemo smeli scer v nemar pustiti, tode varno izbrati, in orientalske čudopolne lepote ne zavreči, ako hočemo središe med ishodom in zahodom biti. Naša perva skerb pa bo mogla biti, se posebno na široko še neobdeljano polje domovine imrtm. .1 u^oalo»nnahn reč bo novo življenje r.Vnttrta od Triglava čez Ralkan. Vse tičice, ki zdaj žalujejo nad Grobnikom in Kosovim poljem, ker iz prelite kervi tako dolgo ne požene limbar mira in blagostanja, bodo v senci te lepe vejce slovanske lipe vesele pesmice zapele. Da pa Jugoslovan svoje dušne kreposti in telesne moči ne zgubi, kakor se večidel z južnimi narodi godi, bode pomoči iskal pri severnih krepkih bratih, da se krepko z mehčovino v dobro znanje zjedine. Le tisti, ki vse podpira, kar je slovansko polje rodilo, je v resnici koristil, njegovo delo ni zamuda. In ravno to je bilo, za kar smo mi Jugo- in Severoslovani le premalo skerbeli, to je bilo vzrok, da se raztergani v mnogo kosov sovražnim napadom nismo mogli braniti. Ako to moži, ki so obdarovani z duhovno krepostjo in terdno voljo po vrednosti cenijo, ako se na vso moč prizadevajo ta cil in konec doseči, pričakujemo zaupno tak izid , ki bode nas na dostojno stopnjo v zgodovini postavil. Čast in hvala Slave vam, mladi moži! ki ste pogumno novo stezo nastopili: ne strašite se nebrojno ovirkov — naj več sveta otrokom sliši Slave — tisuč in tisuč rok bode vam v pomoč seglo, in — prihodnost je naša! delo se mora doveršiti, ako le v resnici hočemo.
Tudi pri nas Slovencih se mnogo rok giblje. Kdor naše časopise bere, čuti povsod nov duh, kar nas z nepremakljivim zaupanjem na boljšo prihodnost navdaja. Da torej na pol pota za večno ne ostanemo, hočemo našim serbskim bratom do Zagreba nasproti priti, in ravno to tudi od njih tir-jamo. Zagreb je tudi v zadevi jezika središe med nami Slovenci in Serbi, je most od nas do njih. Vsake enostranosti se na tako vižo obvarjemo, in z zjedinjeno močjo bomo gotovše pripomočke našli,
ki bodo nas k zaželjenemu, velikemu koncu peljali. Boljše je eno popolnoma vseučeliše, kakor njih več, pa slabih in zapušenih. Vzajemnost je pervi pogoj našega obstoja, poje slavni Koiar — in mi Slovenci pričakujemo, da se nam bodo drugi južni Slovani tudi prijazno nasproti podali, mi jim že gremo; ker oni ravno tako naše pomoči potrebujejo, kakor mi njih. Kdor je v slovansko jezikoslovje le nekoliko pogledal, bo to razumil. To je tolike važnosti, da zasluži , da bi se na tanjko pretreslo, ker više oči, više vidi	(Sudsl. Z.)
Austrijansho cesarstvo.
Ljubljana 28. decembra 1849. Deželno poglavarstvo je mestne odbornike skupej poklicalo, da bi začasnega mestnega poglavarja izvolili. Prišli so skupej pa niso nič izvolili, ampak volitev deželnemu poglavarstvu pripustili.
* Ljubljana 28. Grudna 1849. Danes smo se podali v odgojivnico malih otrok, kjer je bilo velko ispraševanje; in kaj smo tukaj vidili in čuli? Razveselilo je nas se sopet prepričati, koliko koristniše da je, ako se mladina v domačem jeziku uči kakor pa. v tujem. Kdor okornost slovenskemu jeziku očrta, ga tukaj sem povabimo, in gotovo se bode prepričal, ako ima le ušesa, da naš jezik je lep in krasen, da je njegov glas sladek kakor med. Po molitvi so otročiči naj pervo zapeli pesem na cesarja po nemško in slovensko. Potem so slogovali iz pameti in tako lepo pravila posebno v slovenskem jeziku pri vsaki besedici raz-lagovali, da je bilo veselje poslušati. Povestice so brez spodtikleja v dveh dvogovorih „Bratec in sestrica" pripovedovali. Potem sta bila poklicana en fantič in ena prav majhna deklica. Fantič je po nemško rajtal, deklica pa po slovensko. Pervemu se je včasih en malo spodtaknilo, kar mu je pa toliko manj zameriti, ker je v tujem jeziku govoril; mala deklica je pa nam tako vstregla, da nikakor ne morama povedati. Govorila je bolj počasi ne pretiho pa tudi ne preglasno, tako prijetno in za-stopno, da se je vsaka čerkica po celi šoli na tanjko razločila. Celi dan bi jo bil človek poslušal, pa se tudi le enkrat ni spodtaknila. Ne moram jo dosti pohvaliti, le slišati jo jp bilo treba. Zdaj pride keršanski nauk na versto; tudi tu so se otročiči kaj dobro odrezali. Na zadnje so še tri slovenske pesmice zapeli: „Veselje", »življenje" in »pomladansko". Prav lepo so jo peli, obljubim, da se od tako malih otročičev več tirjati ne more. Kdor je zraven
0(1 te reči se je že pri nas mnogo govorilo in tudi mnogo že vpeljalo. Z žalostjo pa vidimo, da nam drugi južni Slovani v tej reči niso še v roko segli, marveč jo od nas odtegvali, akoravno imamo marsikaj boljšega in lepšega kakor naši sosedi. Upamo, da se bodo v tej reci zanaprej nekoliko na nas ozirali, ker je nam in tudi njim zlo koristno in potrebno.
bil se je gotovo čuditi moral, da se otroci od 4 do 7 let toliko naučiti zamorejo. Nov dokaz, da ima slovenska mladost bistro glavico in da se rada uči, ako se ji nemila nemščina preveč v glavo ne vbija. Mi nismo sovražniki nemščine, Bog obvaruj tega! Prav je, ako se tudi mladost nemško uči zraven slovenščine, tode le tam, kjer se potreba in korist spozna. Zatorej ne zamerimo verlemu gosp. Pfei-ferju, učeniku v odgojivnici, da je take, ki zraven slovenskega tudi nemško razumijo, to in uno po nemško vprašal; marveč ga pohvalimo. Vidili smo, daje njegovo naj večje veselje, se z otroci pečati, da ga otroci radi imajo in torej tudi radi vbogajo. Da bi vsi učeniki spoznali, da ljubezen do otrok več k učenju pripomore, kakor pa tamno oko in ošabnost in gosp. Pfeiferja posnemali. Obljubimo, da so bili otroci bolj mirni in da so več znali, kakor pa tam, kjer gospod učenik druzega ne zna kakor renčati. Mi ne bomo gosp. Pfeiferja na široko in dolgo hvalili, ker dobro vemo, da ga njegovo pridno delo naj bolj hvali. Da bi bili vsi učitelji tako pridni in marljivi in za slovenšino tako vneti, kmalo bi nam zlata zarja zasijala. Na zadnje so bili vsi otročiči obilno obdarovani. Slava milim podpornikom in podpornicam, ki to lepo naprav o tako močno podpirajo!
J* Iz Gradca 22. Grudna 1849. Javim vam veselo vest, da so tukajšni pravdoslovciprošnjo vložili do visokega popečiteljstva, da bi ono blagovolilo skoro naimenovati učitelje za kaznovav-no in deržavljansko pravo v slovenskem jeziku, ker ste stolice ovih dviuh predmetov sim bile preseljene iz Ljubljane, dokler se ne ustanovi jugoslavjan-sko vseučiiiše. Prošnja je pisana v slovenskem jeziku in se glasi od besede do besede takole :
Visoko c. k. ministerstvo javnega podučtva!
Visoko ministerstvo je po razpisu od 27. augusta t. 1. zaukazalo, da bi se kazenski in občno deržavijanski zakonik na vseučilišu gradečkem tudi po slovensko učila in zato dne 5. octobra natečaj (concurs) za ove dve učiteljske stolice razpisalo in naredilo.
Slovenski narod, ki je v burnih časih preteklih dveh let zvesto se deržal prestola in skupne deržave, ter nju, kar ponosno reči moremo krepko podpiral, spozna iz te naredbe, da si visoko ministerstvo prizadeva, to zvesto izpolnenje dolžnosti priznati, in ga deležnega storiti dobrot, katere izvirajo iz vstave od 4. marca.
On je hitro izpeljanje visokega zaukaza tim gotoviše pričakoval, čim se njegovim sinovom s tim jedina priložnost ponudi, se tudi po materinskem jeziku v vsih višjih vednostih naučevati, katere nje v smislu ustave pripravne storiti imajo, da kakor prihodni deržavni uradniki pravico ino red med svojim narodom vzderže. -—
Mi podpisani sinovi slovenskega naroda, dobro pomislivši vsa terjanja svojega prihodnjega namena in objednem pripravljeni narodu, katerega sini smo s besedo ino djanjem koristiti, smo prišli v Gradec s zaupanjem, da se o pravem času visoka naredha dopolni, ne glede na potne in druge stroške, ki so mnoge izmed nas težko stali, da bi tukej slovensko razkladanje kazenskega in občno deržav-ljanskega zakonika poslušali, ter sebi potem takem jedno izmed naj potrebniših znanosti za svoj prihodni namen pridobili.
Že sta dva mesca minula in še se ministerska naredba od 27. augusta ne izpolni; celo glasi se, da se čisto opusti.
Podpisani, navajeni vse stopnje visokega ministerstva soglasne najti s ustavoj od 4. marca, katera vsim narodom austrijanske deržave jednake pravice v uradih, učiliščih ino cerkvi zagotovi, ne-morejo verjeti glasu, po katerem bi se samo s slovenskim narodom nemilo postopalo in dobrote, ki so jo austrijanski narodi zadobili, njemu odtegovale, ter upajoči popolnoma v blage namene visokega popečiteljstva tudi glede svojega naroda, izrečejo tu silno prošnjo, da naj visoko ministerstvo s obzirom na njihove pravične želje in v soglasju s naredboj od 27. augusta blagovoli, kakor berž je mogoče, narediti in zaukazati nepoterpljivo pričakovano in neobhodno potrebno slovensko učenje kazenskega in občno deržavljanskega zakonika na vseučilišči gradečkem.
Podpisani so prepričani, da bode slovenski narod, ako se ta prošnja izpolni, ki se njega samega in učeče se slovenske mladeži dotiče, v tem radostno spoznal, da so obljube presvetlega Cesarja in Njegove visoke vlade resnične in da njena previdnost in pravica brez izneme vse austrijanske narode jednako obimlje, kar zaupanje, glavno podporo vlade, v sercih slovenskega noroda izno-vič oživi, ter njegovo zvestobo do prestola in vlade s novimi vezmi vterdi.
V Gradcu, 21. decembra 1840.
Sledijo podpis;.
Podpisalo je to prošnjo okoli 70 jugoslovanskih pravdosloveov. Če se naša mladež tak čver-sto uči vsega, kar nam je v podporo in v prid domovine, kakor se dela poprime, kadar velja svetu svojo odvažnost pokazati, onda se imamo vsemu dobremu nadjati. Vkljub vsim napotijani reč slav-janska vendar živo klije ino bode v svojim času "obilno obrodila žlahtnega sadu. Doba je zatsta ze tudi skrajna, ker smo posebno mi Slovenci ino Ju-goslavjaiiiju obče toliko zamudili, da moramo vse žile napeti, ako hočemo svoje nevtrudljive severne brate doiti. — V Gradcu se ietos mnogo Slavjanov znajde, alj ker nam središče manjka, katero bivše sile v jedno telo svezalo, se mi zdi, da le slabo napredujemo. Slovensko družtvo nemore vsim željam zadostiti,v ker ga izvanjski domorodci le slabo podpirajo. Žalostno je, če človek v zapisnik pogleda, pa najde, med dohodki za marskteri mesec — tri forinte. Za milega Boga! od kod stroške poravnati?! Kde so naši boljari, kde naši velikaši? „Postadoševroda izdaice" odgovorim s Petrom Po-trovičem. Če je taka, se tedej mi sromaki tini čver-steje spoprijeti moramo, da nas tuja sila ne razdrobi, da nas posebice ne premaga. Alj vendar še se tukajšno slovensko družtvo razišlo nebode, kakor smo onomad žalostno vest iz Celjovca zaslišali, marveč hoče životariti, dok Slovencom solnce popolnoma ne zaide, kar pa nebode ako Bog da i sreča junačka. — Domorodci! Vlastenci! Slavjanstvo je svoje korenike pognalo po prostranoj domovini otrokov Slave, skerbite marljivo za blago rosico , da nam se nikdar več ne vsuše. —
lstrija. V Rovinji je ministerstvo napravilo mornarsko šolo, za ktero so prebivavci zlo hvaležni. To hvalo so očitno v časopisih razglasili Prebivavci Rovinja so Lahi, in so se mende z i laško šolo zahvalili, al se ne bo tudi Ilircem ic Slovencem priložnost dala, za tako slovansko šolo se zahvaliti?
Horvaška. „Ivonst. B. a. B." piše, da je v vojaški meji zadna vojska 17.000 ženkam može vzela. Ako bi se to tudi v vojaškej meji na Slavon-
skem in v Vojvodini prerajtalo, kjer sta, kakor je znano, zraven vojske tudi legar in kolera mnogo vojakov pobrala, bi skupno število gotovo 50.000 zneslo, kar je za vojaško mejo gotovo velika zguba. Ako bi se vojska le še enkrat ponovila, bi potem vojaška meja svojega namena ne mogla več spol-novati. •—
Serbska. Že dolgo prepovedan časopis „Na-predak" je spet dovolenje dobil, da sme po novem letu ishajati,
Prebivavci Novisada so od ministerstva povelje dobili ostanke svojih hiš do aprila t. 1. podreti, in Novisad 600 sežnjev od tega mesta postaviti, da se ne bo moglo nanj streljati. To je res teško za prebivavce, Ki so že v vojski toliko terpeli. To se mora tudi z mestom Brod zgoditi, kjer zdaj strašno hud legar razsaja.
Češka. Mestni poglavar Wanka je 21. decembra mestnim odbornikom veselo novico naznanil, da je osnova srejnskih postav od ministra notrajnih zadev z malo premembo poterjena, tako, da smemo upati, da se bodo te začasne postave z novim letom v djansko življenje vpeljale. Da bo mogoče to doseči, je bilo koj popisovanjemestnjanovsklenjeno in vse v to potrebno pripravljeno.
Erdeljsko. Na Erdeljskem se kmetje vedno branijo, tudi za plačilo grajšinam pri polskem delu pomagati, ker mislijo, da bi se tako zamogla zopet tlaka vpeljati. Vojaški poglavar je torej razglasil, da se pri delu za plačilo ničesar bati ni, da se nobeden k temu ne sili, da je tlaka za vselej odpravljena, in da je le zapoved prijaznosti pri delu pripomoči.
Lombar do -beneško kraljestvo. V Benedkah je pijan prejšni delavec tamkejšne velike mornarske 'dT^avSnice, W Je Dll od tega dela izpušen, pritekel z nožem v delavšnico, nekega oficirja hipoma pre-bodel in drugega ranil, ker se vjeti ni dal, ampak dalje divjati hotel, ga je vojaška straža koj vstreiila.
Maršal grof Radecki je prišel v Benedke, je bil tam slovesno sprejet, in je daroval nekterim vojšakom zlate in sreberne svetinje.
Tuje dežele.
Bosnja. „Siidsl. Zeit." piše sledeče od bos-niških zadev. Gotovo je, da je v Bosni veliko vojakov na nogah in da se velike vojskine priprave delajo. Vsak dan novi vojaki v Bosno pridejo. Kam da vse to meri, se še za gotovo ne ve. Na vsako vižo se to godi zavolj rusko-turških še ne dogna-nili zadev. Mogoče, da je tudi kaka druga reč temu vzrok. Morebiti si mislijo Turki nepokorne Bošnjake podvreči, kar se na turško-horvaškem sploh terdi. Bosniški vezir je nedavno pet zaupnikov v vsa okrožja poslal, in za vojsko rabljivim ukazal, se z orožjem, konjem in drugo vojskino potrebo previditi. Verjetne novice pravijo, da se Bem z vojsko Hercegovini bliža. Turki pripovedujejo, da je Bem za deželnega poglavarja zvoljen, in da stoji pod njegovim poveljstvom velika armada. Turki ga zlo časte in mu v darila, konje, drage konjske oprave i. t. d. pošiljajo. Čudna osoda zares Bema spremlja; kaj seje že od enega leta sem z njim zgodilo! Pravi Ozmanli, to je, po veri in rodu Turki, so ponosni na tega moža in na vse ogerske begune. Košuta posebno zlo časte, od njega pravijo: „Naš Mohamed-Ali je nam umeri, pa namest njega je nam Bog poslal Košuta, čast in slava njegovi vsemogočnosti." Bosnjiški Turki pa, ki so slovanskega roda, tem tujim gostom le malo zaupajo, in glas,
da se bo on vHercegovino vergel, jim velike skerbi dela. Torej si na vso moč prizadevajo na vsako vižo s kristjani v zvezo stopiti, da bi gotovo pomoč na strani imeli. Tudi se čuje, da se v Hercegovini za vojsko pripravljajo, in da v Albanii topove vlivajo. To vse so Černogorci zapazili, in tudi ne derže križem rok, da bodo pripravljeni, ako bi treba bilo. Na turško - horvaškem komej potolažen punt spet svojo glavo dviguje. Vstajnikov se na kupe zbira, ki so pripravljeni raj umreti kakor težavne davke plačati. Vse kaže, da bode v vshodu skorej hudo zavrelo.
Od ruske meje 15. decembra. Zvedlo se je, da so na ltuskem skriven punt ovohali, kterega glavni sedež je bil v Moskvi. Poglavarji njegovi so bili v Petrogradu, med njimi več udov starašinstva. Namen tega punta je bil sedajno rusko vladno ro-dovino prekucniti. Na novega leta dan bi bil car napaden in umorjen. To je pripravilo vlado v veliko skerb, ker so zarotniki osebe višjega stana. — Zlo ojster ukaz vlade zapove vsim v zunajnih deželah prebivajočim Rusom se v domovino verniti, sicer zapadejo svoje posestva.
Nemška. V Stuttgardu je bil deržavni zbor 22. decembra razpušen. Nove volitve se pričnejo 1. julia t. 1.
Laška. V Rimu se nova armada zbira z imenom „katolška armada", ki ima iz celega ka-tolškega sveta sostavljena biti, iz ljudi, ki bodo le papežu pokorni.
Sardinia. 22 decembra je bila pervikrat seja v starašinskem poslopju. Veliko gledavcev seje zbralo. Kralj je bil pričijoč z celim ministerstvom. Ljudstvo je kralja s veselim klicom: „Živio kralj Viktor Enia-nuel! sprejelo.
Francozka. V Parizu bodo začele ishajati slovanske novine pod naslovom: „Ljudomir" v poljskem, češkem, ilirskem in rusinskem jeziku. One se bodo ozirale na vse Slovane v vsih imenovanih jezikih, priporočevale bodo mirna sredstva za pov-zdigo človeške sreče. Približvanje slovanskih narečij in vseslovanska vzajemnost bo njih glavni namen.
Vonder je enkrat francoski narodni zbor v zadevi pijačnega davka kaj gotovega sklenul. Večina 332 poslancev je za davek glasovala.
Engleško. Engleški dopisi pripovedujejo od strašno velkega magacina za blago, ki je iz železa zlitin vKalifornio namenjen. Bolg je 60, širok40 in visok 30 čevljev. Kdor ga je vidil, ne mora verjeti, da so ga v treh tednih zdeljati zamogli.
Časopis „Times" naznani, da na Francoskem zanaprej ne bo več tujcain posa treba. Engleški potniki bodo Francosko obiskovali, brez da bi s temi sitnimi opravili se muditi morali.
Perzia. Časopis „Konstantinople" od perzijan-skih zadev sledeče pripoVeduje: Nektere mesce sem se v Perzii večkrat vstaje pokažejo, zdaj na tem, zdaj na unem kraju. Naj novejše novice nam povedo, da je nek imeniten mož iz Ispahana deželnega poglavarja v svojem stanju zagrabil in premagal. Pripovedujejo, da je poglavar in trideset njegovih služabnikov umorjenih bilo. Brezpostavnost je zavolj tega prigodka v mestu začela vladati; vojaki se mestu bližajo, da bi ga umirili.
Popravek.
V zadnjem listu na drugi strani v drugem priseku tretjej versti od spodej beri namest „transpressenu— ,,Transgres-siv". — Manjše očitne tiskarske pomote prosimo, naj blagovo-Ijijo častiti bravci vselej sami popraviti.
Slovenija Slavi.
Stara, preljubljena mati, o veličastnica Slava! Nad oblaki si dom zbrala, nad soncem prestol, Gledaš z obnebja rodov neizmerno s skerbnim očesom , Kamor se koli ozreš, tvoja je zemlja povsod , Od ledenih vetrov na Sevru do mokrega Juga. Smem pred mili obraz ti pokleknuti z zvestim zarodom? O ne zaverzi nikar hčerke zgubljene do zdaj, Ki ti žezla zares in krone ne more podati, Žezlo mi zdrobil vihar, krono mi vrag je razmel, Tvojih neskončnih darov me obropal kervavi protivnik. Me v tainoten oblak zavijalo nesrečno je vreme, Vidila nisim dobrav svojih predragih sinov, Mraz mi je terel kosti, soparca me strašna morila, Desne v preserčni pozdrav lastni mi sin ni podal, Tujka sim bila doma, v domačih ravninah sirota! Tuje mi oklenul roke je, me v ječo stoletno je pahnul, Vrata železna zaperl, teški zarinul zapah , Serca jekleni oklep mu tožba ni mogla predreti, Merzla pretakala kri v žilah njegovih se je , Kril je ledeni okov neusmiljeno dušo njegovo. Klicala dolgo zastonj sim sinove na svoje naročje, Ki so zgubljeni naprej tavali v brezden gotov; Terdi zid odgovarjal mi je na klaverno tožbo, Mojega klica ni sin, mojega joka ni čul, Tujka vabila ga je pod svoje golfive perute. Sužnosti jarm dovolj globoko mu rane je vsekal, Z ram otresti verig silnih ni bilo mu moč, Stegnuti nježnih ročic ni hčerka do matere mogla, Ne ji potožiti tug , ne razodeti nadlog , Samši solzice pretakala je na velih cvetlicah. Zerla si mojih solza potoke, o ljubljena mati, Zerla si mojih otrok jarma jekleni oklep , Cula od Visle do Pada rodov si tožbe pravične
V	dušo to tebe boli, žalost ti serce topi —
Toda brez strašnih dogodb ni morala boljše postati. • Divjo gromeči potres prekucnul je staro poslopje, Padel v neskončni posip siva *) zidovja je dom , Tresk je vžigal z neba in grom , razvaline domovja Ljuti pretulil vihar, piskala černa je noč, Svada divjala v raspor nesrečni narode budivši. Vname v zapadu požar kervavo mračivno obnebje, Bojno orožje rožlja , grom se razlega topov;
V	istoku čelo prostre serdito nebrojno sovragov; Vmora in klanja vale reke valove kervi,
Zemlji slovanski grozi potop in — Avstriji klenka. Tvojemu klicu pospem pokorno na boj se kervavi, Hrabro za pravdo povsod sukala ojster sim meč, Trumam protivnint obup in groza mertvaška sim bila, Plah me obup ni rodil, nisim poznala strahu, Zraven sim bila povsod, kjer žvižgala smertna je krogla. Močno deržala vsakod sim sc dvoglavnega orla, Ne zapustila takrat, zvesto sim branila ga, Ko ga je černi kavran ob uri polnočni zalezval, Černi, ponočni kavran , tamnega gojzda porod , Zlomiti mu hrepeneč širokomračivne perute. In zasijal veličanski je dan rešitve in mira Kakor rumenkasti žar , ranega jutra porod. — Drenja nebrojno sinov se k mojemu sedežu hipno, Radostno vriska odmev z gor mi orjaških doni, Tresejo petja ravnine se zlate in beli gradovi. Po staroslovansko in ilirsko namesti sivega.
Toda neskončen napuh, ostudnega gnjezda izveržek, Ropa mi sveti oltar, skruni prečisti mi dom , Gnjusnim inalikom kleče kadilo zažiga prederzno;
V	prahu se valja povsod, med se iz ust mu cedi'v
V	sercu pa gnjezdi mu gad, stanujejo z duši mu Certi. Mnogo še mojih sinov zapeljanih sramuje se mene, Tujki v naročje hiti, matere še ne pozna,
Ji ne gleda v obraz , ah njen h pravic ne poštuje ! — Doma ne najde nikjer, kdor ga ne iše doma, Slabe ostanke dobi, ki vrine za tujo se mizo. Stara, preljubljena mati. o veličastnica Slava! Kači zaverženi ti moje domovje zapri! S serčnim veseljem podam pravičnemu tujcu desnico, Ne zaničujem nikdar njega , njegovih pravic , Duri gostivne odprem mu, ter ga za mizo povabim. Daj mi sinove nazaj, pokaži zgubljeno jim stezo, Strebi zarašeno pot k mojemu sedežu jim , Zjasni temačno nebo, da prijazno sonce posije : In radovala s taboj, s svojimi sini se bom Stara , preljubljena mati, o veličastnica Slava !
Fr. Cegnar.
~ Die Sudslavviselie Zeitung
(Redakteur u. Herausgeber: Josef Praus),
erseheint in deutscher Sprache in A gram (mit Ausnahme der Sonn- und Feiertage) taglich und bespricht als Organ der national-liberalen Ilichtung bei den siidslavvischen Volkern vorzugsvveise die speziellen und Gesammt-Interessen — die Angelegen-lieiten derselben sowohl in ihren inneren Verhalt-nissen, als auch in ihren Beziehungen zur Gesammt-monarchie und zum Auslande. — Auch alle ande-ren vvichtigeren politisehen Tagesfragen werden darin vom slavvischen Standpunkte in leitenden Ar-
tikeln erortert.
Die Redaktion war bemiiht, ihre alten Ivorre-spodenz-Verbindungen mit den wichtigsten Punkten in den siidslavvischen Landern noch zu erweitern, und wird im kommenden Jahre Beriehte vom allge-meinen Interesse aus den bedeutenderen Orten Ivroa-tiens und Slawoniens, aus der Wojwodschaft, der Militiirgranze, von der bosnisehen Granze, ferner von den slowenischen Zentralpunkten Gratz , Zilli, Laibach, Ivlagenfurt, danil aus Ungarn, Wien &C. bringen.	,
Die sonstigen in- und auswartigen Nachnch-ten und Ereignisse vverden ebenfalls schnell und mit štetem Ueberblicke des Ganzen mitgetheilt.
Auch fur ein Feuilleton mit belletristischer, literariseher und national-historischer Lektiire wur-den tiichtige Krafte gevvonnen.
Die Bedaktion wird von mehreren der ausge-zeichnetsten heimisehen Schriftsteller unterstiitzt, und wird wie bisher unablassig bemiiht sein, ihren Wirkungskreis noch zu erweitern.
Pranumerationsbedingnis.se: Halbjahrig (bei taglicher Zusendung) 5 11. 40 kr. Vierteljahrig " dto.	2 H- 35 kr.
Die Pranumerationsbetrage vvollen direkte an die Expedition der Sihhtawi.se/ten Zeitung in Agram, und zwar mit der Bemerkung, dass der Brief „Žeitungsgeld" enthalte, — unfrankirt ein-gesendet vverden.
Auch besorgen alle Postamter die Bestellungen.