Razne vesti. 29
dejanja (§ 199. k. z.) kot hudodelstvo kvalifikovane. Nepravost takega nazora je očividna. Res je sicer, da postane krivoprisežtvo že po kakovosti dejanja in ne šele po visokosti škode hudodelstvo; presega-li pa povzročena ali intendovana škoda 25 gld., postane krivoprisežtvo hudodelstvo tako po kakovosti dejanja (§ 199., lit. d) k. z.), kakor tudi po višjem znesku (§ 200. k. z.) Le-ta interpretacija je pomena polna, kader zadeva kriva prisega 300 gld. presegajoče škodo; če bi bil nazor ničnostne pritožbe pravi, ne smeli bi kaznovati v slednjem slučaji hudodelstvo po višjem kazenskem stavku (5 do 10 let), kojemu je podvržena vsaka druga, zgolj po visokosti škode kvalifikovana goljufija. A tako povsem absurdno konsekvenco zavrača zakon tudi s pozitivnimi določbami, ker se vzklicuje v §-u 204. k. z., ki govori izključno o hudodelstvu goljufije po krivi prisegi, izrecno tako na kazenske določbe §-a 202., kakor tudi na one §-a 203. k. z.
ad b. Ničnostna pritožba zavzema nevzdržljivo stališče tudi, v kolikor izpodbija visokost po prvem sodniku izračunane, 25 gld. previšujoče škode. Kazenski sodnik se je moral vender ozirati na vse premoženjske škode, ki doletijo pravdnega nasprotnika za slučaj storitve krive prisege. Lete oškode je pa povzeti civilno-pravdni razsodbi z vso določnostjo; taiste vsebujejo, ne gled6 na interes, ki ga ima tožnica na obstoji z obtožencem (tožencem) za 1. 1893. sklenene zakupne pogodbe gledd travnika »Oplat« in ko-jega vrednost ne vstvarja predmeta sodnikove določitve, tudi še pravdne stroške in sicer tožničine in toženčeve, ki previšujejo daleč znesek 25 gld. Ker je bilo o času položitve prisege znano, koliko je teh stroškov in koga zadenejo za slučaj položitve prisege, je trditev ničnostne prisege, češ, da ni bil zloben namen obtožencev naperjen na povzročitev škode v točki pravdnih stroškov, nepravilna in ničeva. Trebalo je torej ničnostno pritožbo zavrniti.
— oe—
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. januvarija 1896.
— (Iz kronike društva „Pravnika".j Kakor smo naznanili že v zadnji številki lanskega letnika, vršil se je dne 18. decembra pret. leta prvi društveni večer v letošnji sezoni v prostorih Narodnega doma.
30 Razne vesti.
Naznanjeno predavanje je pa izostalo, ker je moral ravno ta dan nenadoma predavatelj odpotovati. Na prvem društvenem ve5eru zbralo se je nad 20 članov, kateri so, ker ni bilo predavanja, v prijateljskem razgovoru obravnavali pravna vprašanja, ki so nastala vsled potresne katastrofe v Ljubljani, in pravne zadeve, izvirajoče iz zakonov glede neobrestnih posojil, podpor in davčnih olajšav, ki se dovoljujejo vsled znanih zakonov ponesrečencem. Dne 8. t. m. bilje istotam drugi društveni shod, na katerem je predaval gosp. dr V. Supan o pravni instituciji „bližike" v Črnigori, in tej instituciji pristoječih pravicah pri kupnih pogodbah Shodu predsedoval je gosp. dr. A. Ferjančič. Na tem večeru zbralo se je nekohko manj članov, kar je le obžalovati. Predavatelj obljubil je svojo studijo ob svojem času priobčiti v našem listu. — Odbor imel je dne 11. t. m. sejo, ter sklenil, da se vrši letošnja glavna skupščina dne 27. t. m. ob '/28. uri zvečer v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red glavni skupščini priob-čujemo na drugem mestu. Razven te točke posvetoval se je odbor še o nekaterih drugih nujnih zadevah.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: dr. Friderik Ploj tajnikom v finančnem ministerstvu; sodni pristavi: dr. Anton Perišič v Lošinji, dr. Ciril Giacomelli v Pazinu in dr. Sbisa v Bujah, pristavi sodnega dvora in sicer prva dva v Trstu, zadnji pa vRovinji; avskultanti sodnimi pristavi: Ivan Guzelj za Buzet, dr. H. Pascolleto za Sežano, Anton Vi do g za Tolmin, dr. Anton Papež za Sevnico, Viktor vitez Frolich za Sevnico; pravna praktikanta pri deželnem sodišči v Ljubljani Fran Je r ali a in dr. L Sajovic avskultantoma za Kranjsko; pravni praktikanti dr. Viktor Biasotto, Zaharija Petris, Nestor Lavrenčič, Leopold Pavletič in Silvij Tujactz avskultanti na Primorskem; konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, Anton Janezič, finančnim konci-pistom. — Premeščeni so: okrajni komisar Ernest pl. Lehman iz Celja v Brežice, namestniški koncipist Adolf pl. Pichler iz Maribora v Celje, sodni pristav dr. Val. Issop iz Tolmina v Lošinj. — Umrli so: v Methki vpokojeni policijski svetnik Ivan Parma; v Trstu odvetnik dr. H. Feriancich in v Pazinu odvetniški kandidat dr. Anton Po drek a. — Odlikovan je okrajni komisar Leopold Golf v Zadru z zlatim križcem za zasluge s krono.
(Statistika notarjev.) Pričetkom leta 1895. bih so v okoliši vseh devetero višjih sodišč tostranskih kronovin 1104 notarji, torej za dva več, kakor leta 1894. Od vseh notarjev imelo je svoje pisarne 170 na sedežih notarskih zbornic, 237 na sedežih zbornih sodišč in 867 na drugih krajih. Na 21.580 prebivalcev pride en notar. Na posamezne zbornice porazdele se notarji tako-le: Spodnja Avstrijska ima 133, Zgornja Avstrijska 53, Sol-nograška 23, Praška 79, Liberška 17, Litomeriška 30, Budejeviška 16, Hebska 21, Hrudimska 30, Kutnogorska 16, Plzenska 34, Brnska 44, Olumuška 48, Sleška 25, Graška 33, Celjska 26, Ljubenska 25, Koroška 34, Kranjska 34, Inomoška 44, Tridentska 31, Tržaška 30, Rovinjska 14, Krakovska 43, Tar-novska 33, Lvovska 83, Pfemyšlska 48, Bukovinska 19, Zaderska 15, Kotorska 5, Dubrovniška 7, Spljetska 15.