Leto LXXm, st. 11 Puttnios plačana « gotovini. - UU PostgebQkt trni beaaUt PreU • Cena L 2 DradmUi*« urrb ujubljan*. KepIMrjOT t 1'etefoa n-n-uu. UortM •aratataa D lu - Ock. ra*. Idnbljana 10-tm m oaroAnlo« U UJM u UM*r*t» UklJotao u •top« t ve u wum u luiijt u UMMMtTtl 0P1 & A. U ll«DO. Rokopisov ao Tratimo. Erbittertes Ringen an der Ostfront Durchbruchsversuche der Ameriknner siidlich Malmedy sowie beiderseits Bastogne verhindert — Fortdnuer der schweren Strassenkampfe in Budapest — Schwere Kampfe im Einbruchsraum zvvischen der Weichsel und den Siidhangen der Lysa-Gora — Erneute Durchbruchsversuche der Sowjets im ostpreussisclien Grenzgebiet geseheitert Wie erwartet, erdffneten die Sowjets ihre Offensive narh mehrsiiindigen Trommelfeuer auch aus ihren W e i c h-selbriickenkopfen bei P u 1 a w y nnd W a r k a . aus dom W e i c h s e I -Bug-Dreieck nordlich Warschnu sovvie aus den N a r e w - Briickenkbp-fen beiderseits Ostenbnrg. Erbitter-te Kiimpfe sind an der gesamten Front entbrannt. Im Einhrurhsrniim zwisclien der W e i c h s e I und den Siidhangen der Lysa Gora dauern die schweren Iviimpfo mit den iiber die N i d a narh VVesten vorgedrungenen Infnnterio- und PancerkriiftCD der Bolschewisten an. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 15. Januar. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Im Westen lageu auch gestern die Brennpunkte der Ahwehrschlacht im Gebiet siidlich M a 1 m e d y, zwischen S a I m und O u r t h e sovvie beiderseits Bastogne. Unsere tapferen Verbiindo verhinderten, sich erbittert zur Wehr setzend. den erneut mit stiirkstem Ein-satz auf <>dročja pri Bitscbu in ob zagozdi, ki m) hi pri Riitershoffnu zabili v ulzaško Maginotovo črto nemški oklepniki grenadirji Vsi sunki so se izjalovili. Amerikanci so že štirinajstič v poslednjih 60 urah napudli oporišče Rittorshoffen. So predno pa so se mogli razviti močni oklepniški pehotni oddelki južno od vasi v napad, jih je nemško topništvo že razbilo. V Ritters-hoffnu samem se v nekaterih hišah ob zahodnem robu kraja še branijo manjše sovražne skupino. Silovitost borb zn Rittershofen nam pojasnjujejo izjave ujetih ameriških častnikov ki so izpovedali, da jo izdala 7. severnoameriška armada / zagrozitvijo najtežjih kazni povelje, da je treba Maginotovo črto za vsako ceno držati. Zato fo Amerikanci tolikokrat napadli ta kraj. Tudi Hatten so ponovno naskakovali, vendar j i mdoslej ni uspelo odstraniti Nova Stalinova ofenziva Berlin, 14. jan. Nemško vodstvo te glede namenov nemških sovražnikov ni motilo: kot je pričakovalo, je izdal Stalin povelje za novo sovjetsko ofenzivo, ki se je pričela s predmostja zapadno od Baranova po bobnečem ognju, običajnem za tako širokopotezno vojaško aktivnost Iz cevi nemškega težkega orožja je takoj udaril nasproti nemški ogenj, ki je pokazal boljševikom, da je nemško vodstvo prav tamkaj pričakovalo novo sovjetsko ofenzivo ter da tudi silovito sovražno obstreljevanje ni moglo izločiti nemške obrambe. Na novem bojišču na vzhodu se je torej te z vso silovitostjo razvnela bitka. Zaenkrat moramo počakati, kak razvoj namerava dati sovražnik svoji ofenzivi v fiodrobnostih in kako sc bo bilka nada-je razvijala. Iz izkušenj vemo, da mora preteči vedno najprej uekaj dni, predno )e mogoče presoditi mero in obseg napadalnih nasto-pov. Vendar lahko že sedaj ugotovimo, da so trenutni pogoji za boj. ki je razplamte! na vzhodu, drugačni, kot so bili v prejšnjih zimskih bitkah, ali pa v preteklem poletju. Pomembno je predvsem dejstvo, da so nemški pro-tinastopi na področju zapadno od Budimpešte vplivali na pričetek sedanje sovjetske ofenzive zapadno od Baranova, če jo niso celo pospešile. V zadnjem času je nemška vojaška pobuda, h kateri spada tudi delovanje okrog Budimpešte, vplivala na celotni boljševiški ofenzivni načrt, iz česar izhaja, da so Nemci računali s to novo sovjetsko zimsko ofenzivo ter si bili na jasnem tudi glede njenega izhodišča. Misli nemškega naroda so sedaj posvečene bojišču na vzhodu, koder so se pričele nove težke borbe te vojn«. Z vernim eaupanjem gledajo Nemci na svoje junaške vojake, ki so v preteklih petih vojnih letih napravili že nadčloveške stvari ter stoie sedaj znova v težkih bojih. Lahko so prepričani, da se bo izkazala nemška domovina kot še vedno doslej, vredno tega boja m niegovih žrtev, da bo videla v tem nov vzpon za podvojitev svojih bojnih naporov v oborožitvi ter da bo tudi drugod naredila vse. kar bo služilo ojačenju nemške bojne moči. Sovražniki, katerim so sc v preteklih mesecih vsa upanja žalostno izjalovila, poskušajo znova, da bi z divjim navalom vdrli v nemško utrdbn. Tu vidimo, kako enotni so sovražniki nemškega naroda kljub vsem različnim političnim debatam v preteklih dneh v svojem skupnem cilju totalnega uničenja Nemčije. Ko si je Nemčija na zapadu pred božičem zopet iztrgala pobudo, so se pričeli dnevno dvigovati v nebo vpijoči britanski in ameriški pozivi Moskvi, naj Stalin vendar že prične s svojo nameravano zimsko veleofenzivo. Ta je sedaj tu. O njenem razvoju p« bodo odločali nemški vojaki, nemško orožje in vea nemški narod. Berlin. Bitka na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju je veljala sovražnika od pricetka zelo visoke izgube na ljudeh in gradivu, ker je nemško vodstvo tudi tukaj pravočasno spoznalo njegove namere. 12 do 16 sovjetskih strelskih divizij, ki so prešle po dve in polurnem bobnečem ognju v napad, jo naletelo na takojšen osredo'očcn uničevalni ogenj vsega orožja. Bitka ob kolenu Visle je v polnem teO že kar v naprej odklonila vse eventualne zahteve, ki bi jih Italija znova stavila Franciji. »United Press« opozarja, da nima Francija v Rimu nikakega diplomatskega zastopnika V dobro poučenih krogih pravijo, da bi bila obnovitev diplomatskih odnosov z Italijo v bližnji bodočnosti zelo neverjetna. Na poročanje Stockholm, 15. ion. Kakor javlja nn-gleška poročevalska slti/lm, se jo podalo odposlanstvo francoskega delavskega združenja na |xit v Sovjetsko zvezo, dj bi vrnilo obisk zastopnikov sovjetskega delavskegu združenja v Franciji. Istočasno je prispelo v Stockholm od[»oslaustvo britanskega parlamentu. V nedeljo je nadaljevalo to odposlanstvo svojo pot z letali v Helsinke in nalo v Moskvo. Premirje v Atenah - k začasno Stockholm, 14. jan. Premirje, ki so ga podpisali v petek ob 1.30 britanski vrhovni poveljnik gen. Scobie ter ELAS-ova generala Zsvgos in Partsalides v Atenah, določuje, da se boo-vsem edinstven dogovor glede ujetnikov. Uporniki naj takoj izpustijo vso vojake, uradnike, policiste ter orožnike, za kar bodo Angleži spustili odgovarjajoče Ste-' vilo upornikov. Od civilniii internirancev I pa bodo spustili snmo britanske dtžav-I ljane, medtem ko bodo ostali grški ci-' vilni ujetniki do nadaljnjega še v ujotni-| štvu. Grški regent, nadškof Damasldnos , se je v četrtek zelo razburjeno priložil I nad tem, da ne bo-lo izpustili tisočev mož prvič kot zakonita in ustavna kraljevska jugoslovanska vlada ter da drugič brezpogojno soglaša z dogovorom med Šubašičem in Titom. Kraljevo izjavo smatra vlada kot neveljavno in nemerodaj-no, kajti po ustavi morajo vsako tako kraljevo odločitev potrditi odgovorni ministri,« ugotavlja dopisnik zaključno. Bern, 15. jan. Spora, ki je nastal med londonskimi begunskimi Jugoslovani, ni več moči prikriti, šubašič se je s svojo begunsko vlado odkrito odvrnil od Petra. V radijski izjavi so zavrnili Petrove ugovore ter skušali v ostalem po možnosti bagatelizirati spore. Iz izjave je razvidno, da je Subašič močno pod pritiskom, kajti njegovi svojci v Beogradu so v Titovih rokah. Da ne obstaja za njega nobena alternativa več, je razvidno iz namigavanja v izjavi, da jugoslovanski državljani nikdar več ne bi mogli odločati o svoji usodi, če bi zapirali oči pred osnovnimi načeli »demokracije«. Kot poslednje delo samostojnega ravnanja je torej lc še podreditev nuyikovsko-Tlto-vim zahtevam. Tito pa bi tudi brez tega koraka ravnal po svoje. Spričo tega razida med kraljcrti in v!ndo se obnaša London zaenkrat pričakujoče ter čaka na nadaljnjj razvoj položaja. Gotovo pa je, da bodo poskušali pritiskati na kralja, na kar že kažejo stalna opozorila na njegovo visoko apa-nažo. Britanska kdojalska politika pa 6i zvesta svojemu ravnanju v poljskem vprašanju tudi ne bo prav nič očitalo, če bo rešila zadevo brez kralja. Ženeva. V zvezi z odklonitvijo sporazuma mod Šubašičem in Titom s strani kralja Petra, izjavljajo po nekem londonskem poroč lu, da bo Subašič kmalu kon-leriral s Churchillorti in Edenom. 0 eventualnih predlogih bodo razpravljali s Sovjeti in z ameriško vlado. in žena, ki so jib odvlekli uporniki s seboj kot lalce. Vendar je izjavil, da je pripravljen pomagati in pričeti s pogajanji ined uporniki in grško vlado. Pri teli pogajanjih bodo igrali srrški civilni ujetniki gcV.ovo važno vlogo. Vojaški pogoji premirja predvidevajo demarkacifsko črto, za katero se mora jo umakniti uporniki. Ta demarkacijska črta leži nekoliko za sedanjim bojiščem. Da pa igrajo britanski interesi v vsej zadevi glavno vlogo, jo razvidno predvsem iz tega, da morajo uporniki izprazniti tako vse otoke kot tudi širok pas na obeh straneh Korintskega preliva ler luko Solun. Ker pa potrebujejo voditelji upornikov gotov čas, da lahko S[>oročijo svojim različnim skupinam, kdaj naj se ustavijo sovražnosti ter jim dajo odgovarjajoča navodila, stopa premirje v veljavo šele opolnoči v noči na 15. januar. Uporniki j>a morajo izprazniti določena ozemlja do 17., 18., 19. in 24. januarja. O političnem ozadju premirja javljajo, da so nastali pod vtisom britanske nad-moči med uporniki spori. Potem, ko sla se demokratska skupina ELI) iu marki-|t«na skupina SKE ločili od gibanja KAM, je postalo to cibanje povsem boljševiska organizacija, ki se je pod temi okolhoslmi odločila za sklenitev pre-mirja Da pa tudi v tem (K)ložnju niso bili brez nadaljnjega sprejeti vsi angleški pogoji, je razvidno predvsem " iz povsem edinstvenih določil glede civilnih ujetnikov. Ravno ta dogovor glede civilnih ujetnikov pa dokazuje, du doslej še ni bila doseženo rešitev notranjepolitičnih težkoč, ki so dovedle do upora. Amsterdam. Bivši poveljnik poljskih izšel jeniških čet general Knzlmlerc Sowikowskl je prispel 10. januarja v n»i«. I to, javlja londonski radio. Siru g »SLOVENEC«, torek, 16. januarja 1945 Stev. 11 Prezident obiskal Notranjee V soboto popoldne je g. prezident odšel na obisk med Notranjce. da bi se sam prepričal o novem življenju Notranjske pod domobranskim varstvom. Takoj ua Rakeku je našel veselo presenečenje. l'o bližnjih strminah so .-r: živahno smučali domobranci. 0. prezident je nekaj časa opazoval drzne fante, nato pa tudi sam naročil vojaške smuči. Takoj je odšel med fante tn so z. njimi smučal po vseh strminah, kjer koli so brzeli oni. V dolini so se med-Icm zbirali številni ljudje in opazovali svojega prezidenta. Po končanem smu-č.inju je g. prezident stopil med gle-(.ilce in se z njimi pogovarjal, se zanimal za njihove težave, svetoval, tolažil in tudi gmotno pomagal. V nedeljo pa se je general Rupnlk < Ipeljal na saneh na položaj bojne .- .upine svojega sina Vuka. Bojna lupina je svojega generalnega inšpektorja čakala v troredih. Ko je g. pre-7 lent prišel na položaj, je stopil k njemu poveljnik bojne skupine sin Vuk iu poročal svojemu generalnemu inšpektorju o stanju skupine. Domobranski borci so bili ginjeni, ko so videli, kako sta si oče in sin stala nasproti ne kot sorodnika, temveč kot vojaka, oba trdna, izklesana in vo-,i?ko strumna. Po poveljnlkovem poro-rlu je general Rupnlk pregledal bojno -kupino, nakar so domobranci v polni I ojnl opremi korakali mimo njega. V liojnl skupini je kot posebna edinica korakal tudi smučarski vod v belih oblekah s smučmi. Po mimohodu je generalni inšpektor sprejel častnike, se z njimi prijateljsko razgovarjal in se živo zanimal za njihove vojaške uspehe, za življenje domobrancev in za njihovo udarnost. Posebno živo je generalnega inšpektorja zanimala zadnja domobranska akcija, ki jo je vodil poročnik Kranjc. Ta častnik je z maloštevilno izvidnico prejšnjo noč vdrl k Sv. Ani, kjer je presenetil 4. čelo koinunističnoga Notranjskega odreda in jo uničil. V boju je obležalo 32 komunistov, 16 pa je bilo ujetih. Na koncu je generalni inšpektor poklonil častnikom velik dar cigaret za vse domobrance. Pa razgovoru s častniki je g. prezident odšel med domobrance, se z njimi nekaj časa pogovarjal in se nalo podal k domačinom, ki so se v gručah začeli zbirati okoli njega. Z vsakim vaščanom je izmenjal nekaj besed, ki so takoj navezale 6rca Notranjcev na prezidenta. Ko se je končal razgovor, je gospod prezident odšel na ogled razdejane Cerknice, katere razdejanje eo zakrivile komunistične tolpe, in se nato odpeljal na bližnjo Slivnico, kjer mu je cerkniški upravitelj Kristan pripravil majhen lov na zajce. Pri lovu so sodelovali tudi domobranci. Zelo so občudovali gibčnost in vzdržnost svojega generalnega inšpektorja, saj se g. prezident v prenašanju naporov ni prav nič razlikoval od inladih fantov, polnih mladostne moči. Na koncu svojega bivanja med No-tranjci ei je g. prezident ogledal tudi porušene Begunje in razbiti Martinjak, se zanimal za življenje prebivalstva, mnogim pomagal in jih tolažil v boli, ki so jo ubogemu prebivalstvu pripravili zločinski komunisti. V nedeljo popoldne Je g. prezident končal s svojim obiskom notranjskih naselij ln se zopet vrnil v Ljubljano, da Bvež po dvodnevnem oddihu nadaljuje težko delo za obnovo domovine. Ta obisk g. prezidenta Je med Notranjci pustil lep vtis in trdno zavest, da je danes slovenski narod med seboj živo povezan v skupnih naporih za boljše dni po uničenju komunizma. Takšen je domobranski odgovor za 15. januar 2e dni traja po Dolenjskem velika ofenziva proti komunističnim tolpam, ki so v boju z domobranci samo prvi teden imele okrog 330 naštetih mrtvih muniste, kjer koli so se upirali, uničili, ostale pa pognali v beg. Komunistični VDV bataljon, ki je štel okoli 50 tolova- SJa sledovi krvavega boljseviškega divjanja Nemški časnikarji so obiskali obsvobojene madžarske vasi Dunaj 14. Jan. Ceste v pogorju Vertes južno od Koinarna na Madžarskem še ka-/-Io sveže 6ledove boja, v katerem so nemške oklepniške edinice odbile tn po-li>lkle boljševiške sile. OsvolK>jene vasi pričajo o divjanju boljšo viski h hord, ki .•o prineslo prebivalstvu smrt in strah. Pred nemške časnikarje, ki so obiskali Is vasi, so stopali ljudje s še vedno od strahu razoranimi obrazi. Prebivalci teh krajev so doživeli grozovite stvori. Z lastnimi očmi so morali gledali, kako so sovjetske tolpo breasmkelno uaičevalis njihovo imetje, kako so morile, ropale, od-vlačevale moške in otroke ter posiljevale žene in dekleta. Z bledimi obraizi stoje žene ▼ žalnih oblekah pred razvalinami svojega imetja. Najdražje, kar so imele, jim je bilo vzeto. Tam sedi neka mati bleda in s trdim pogledom ter drži v rokah sliko svojega sina, ki so ga boljševiki polemiko eo ga v njeni prisotnosti grozovito mučili, ustrelili. Prsti krčevito držijo sliko in jok stresa njema prsa. Pretočila je že preveč solz, da bi še imela solze v očeh ob spominu na grozovite dni, ki jih je doživela. Stare žene in mlada dekhta je vedno znova stresla groza, če 60 pripovedovale o tem, kar so doživele. Pred nemške časnikarje je stopil župan vasi Agostyan, Franz VVetech ter z njim krajevni župnik Martin Pregler. Njim je sledilo nekaj žena. Zupan je poročal o divjanju poživimjene boljševiške soldate--kc, ki je vdrla opoldne 27. decembra v s as. S tem se je pričel križev pot prebivalstva. Sovjeteke horde 60 najprej se-gnaile skupaj vse moško prebivalstvo, ne glede na to, ali so to bili starai ali otroci. Kdor se je tudi najmanj branil, je bil grozovito tepeo ali kratkomnlo ustreljen. Nato so jih pod udarci bičev ln 6unki puškinih kopit odgnali iz vasi. Kdor ni vzdržal te hitre hoje. Je bid takoj ustreljen. Nato so vdrli boljševiiiki v hiše, izropali V6a stanovanja, brezsnviselno uničili pohištvo in vse predmete ter nato hiše zažgali. Nato je sledil pravcati lov na žene in dekleta, ki eo se skrile deloma pred divjaki v kleteh ali vinogradih. Kjer 'O našli kakšno prestrašeno ženo ali dekle, so jo prisliii z orožjem, da je šla z njimi v kakšno hišo, kjer so jo posilili. Pri tem te bestije niso delale nobene raz- vrgli njegovo truplo v goreč soniik. Zone, ki so morale same gledati, kako so bili njihovi možje aLi sinovi pregnani ali umorjeni, so doživele noto isto usodo kot žene in dekleta v vseh ostalih vaseh, v katere je prišla boljševiška kuga. Oni, ki so prestali te dni groze, še ne morejo verjeti, da so zopet osvobojeni ter da 60 pod varstvom nemške vojske. Pre-grozovito jo bilo trpljenje iu prestrašili so spomini na preživete dni, da bi se že drznili svobodno zadihati im upati. Njihova edina želja je, da ne bi niiikdar več doživeli tako grozovite usodo t Moskva zahteva slovaška ozemlja Stockholm 15. 1 Kakor poroča ameriška agencija »Associated Press«, je naslovili rutenakii komunistični voditelj Ivam Pet ruška na češkega begunskega predsednika Bemeša zahtevo, da se združi Ru-tenia in velik del Skvaške s sovjetsko Ukrajino. Pri tem ee sklicuje na nekakšno ljudsko glasovanje, na kateTem da je zahtevala večina ruteniškega prebivalstva združenje z Ukrajino. Istočasno je razširil pojem Rutenije na velike dele Slovaške in Visokih Tater. Nadalje namigujejo, da Je Molotov pred kratkim v neki noti češki begunski vladi odobril te načrte. Poročilo ameriške agencije Je velik dokaz za svarilo Nemcev vsem evropskim narodom To poročilo znova potrjuje vse nemške napovedi o brutalnosti sovjetskega imperializma, čigar cilji so vedno enaki, čeprav se poslužuje pri tem različnih kritij. Po zgledu potlačenja baltskih držav uporabljajo Sovjeti tudi tukaj tako imenovano »ljudsko mnenje«, da bi tako po kosih izpolnili boljševiške želje po nadvladi. Stockholm. Članek britanskega tednika »Catholic Heralda^ potrjuje poročila, o novem ozemeljskem ropu, ki ga organizira moskovska ukrajinska podružnica. Beneš se dosedaj ni upal objaviti poslanice pod sovjetskim vplivom stoječega takozvanega podkarpatskega narodnega odbora. Dobil jo je prav v trenutku, ko je bil Benešev opolnomočenec Nemec na poti k Molotovu. O predzgo-| dovini piše angleški list, da Je hotel l izvesti Nemec v Podkarpatski Rusiji na Čeprav so domobranci že ob prodzad-nem komunističnem Izzivtnjv za IS. september dali tolovajem edino primeren odgovor l zmagami pri Brezovem in Višnji gori, si komunistični k'atežl nikakor niso mislili, da bo zanje okrog 15. januarja tako hudo. Domobransko bojne skupine so hotele komunističnim izzivačem za 15. januar krepko odgovorili. Zato so že ob vstopu v novo leto 1945 pričele z velikimi akcijami, ki s«, še rrzširlle svoj obseg, ko so posegli v boi proti komunistom tudi nemški vejek* z oklepniki in številni protikomunistični oddelki Uspeh te velike ofenzive je še toliko večji, ker so se komunisti prav v tistih dneh v velikem številu zbrali okrog domobranske postojanke na Občinah. Tako je ofenziva proti to'ovajem takoj zadela v polno. Boleči trn so hoteli uničiti, pa so si povzročili smrtno rano Po štirinajstdnevnem odmoru so se komunistične tolpe že na prvi dan uovega leta v velikem številu približale domobranski postojanki, ki komuniste najbolj boli — Občinam. Poskušali so uničiti ta trn, ki jih ob vsakem premiku živo za-skeli. V okolici Občin so se zbrale skoro vse komunistične brigade, kar se jih klati po Dolenjskem, V večernih urah so pričeli! z močnim topovskim streljanjem. Domobranske topniške baterije so pričele takoj odgovarjati. Divje streljanje je trajalo vso noč. Komunisti so se skušali približati postojanki, a domobranske strojnice so jim vsak poskus uničile. Boj pred postojanko je trajal do naslednjega jutra, ko so se domobranske edinice že pričele premikati v napad. Islo noč eo komunistični tolovaji na-padaill tudi Trebnje, kjer je prenočevala domobranska bojna skupina. Seveda je bilo vse komunistično početje brez pravega uspeha. Srednje močna domobranska izvidnica pa je takoj v velikem ovinku prišla tolovajem za hrbet V tem boju so tolovaji izgubili 20 pajdašev, izgubili pa »o tudi cii top in nekaj avtomatičnega orožja. Tako se je komunistov že prvo noč prijela smola. Naslednji dan so se domobranske edinice iz vseh strani pomikale proti bojišču. Pričela se je oieiuiva, ki še vedno traja. Ostri boji v obkoljenem prostoru V dnevu po nočnem komunističnem napadu na Občine, so odšle v boj bližnje domobranske bojne skupine. Vsi i boji so bili v okolici Občin, a so se takoj ' premaknili v Suho Krajino, kjer so protikomunistični oddelki tolovaje stisnili v krog. Da bt se domobranska obltoljevailna akcija posrečila, je takoj v prvih dneh skupina domobrancev krenila tudi v smeri proti Zaplazu Posrečilo se JI Je Iz tega predela izgnati vse tolovaje. Najhujši boji na tem odseku so bili na Kamnem vrhu pri Čatežu, kjer Je padlo 37 tolovajev, 4 tolovaji pa so bili ujetL Vse ostale akcije so se vršile po Suhi Krajini. Tu so imeli domobranci mlade novomeško bojne skupine prav lepe uspehe. V prvih dneh bojev so ti domobranci trčili na baterije neke topniške brigade, ki je imela s seboj en top, proti kateremu so domobranci usmerili vso ost svojih napadov. Čeprav so tolovaji pričeli takoj bežati s topom, konji, ki so vozili top, niso mogli iti tako hitro kakor bežeča brigada. Tako so domobranci top zajeli. V boju ie padlo '.u nekaj tolovajev. Boj se Je nadaljeval Se isti dan po- bude .boje, a njih napori so imeli tudi velike uspehe. Tako so domobranci Colove bojne skupine uničili 65 tolovajev, 12 pa jih ujeli, pred strelsko linijo Meničani-novih borcev pa je padlo 60 tolovajev. Domobranci so nekaj tolovajev tudi zajeli. Boji so se vršili v okolici Žužemberka iu po dolini Krke. V istem času ko so prodirali proti tolovajem domobranske bojne skupine, so imeli hude boje tudi številni nemški oddelki, ki so s tanki in težkim topništvom prodirali v osrčje komunističnih tolp od zahoda in severa. V prvih dneh novega leta se je namreč končala velika ofenziva nemške vojske proti tolovajem na Štajerskem Nemški oddelki so kar nadaljevali s pohod proti do'enjsklm komunistom. V dolenjski pro'ikomunistični ofenzivi so se dobro izkazali tudi oddelki Vlasovljeve ROA in tudi bratski protikomunistični oddelki. O vseh njihovih uspehih pa bomo poročali šele, ko bodo svoje boje končati. Uspehi velikolaškik domobrancev Ob uspehu domobranskih bojnih skupin naj omenimo tudi uspelo akcijo domobrancev velikolaške postojanke. TI domobranci so v tej ofenzivi imeli čisto posebno nalogo — zasledovati tolovaje VDV, ki so se,v tistih dneh potikali po Suhi Krajini. Domobranci so svojo nalogo dobro izvršili. Na bataljon VDV "o naleteli v Hinjah. Razvila se je izredno ogorčena borba, kajti v tem bataljonu so bili sami zagrizeni komunisti. Najhujši so bili boji, ko so domobranci uničevali posamezna jev, je v hoju izgubil nad polovico mož, namreč 29. Domobranci so Imeli le dva mrtva Kljub snegu naprej do izrednih uspehov V dneh okrog praznika Sv. Treh kraljev je začel nt bojišču padati sneg. Sneg je naletaval nekaj dni po vrsti, kar Je seveda domobranske oddelke na pohodu zelo oviralo ni pa jih zadižalo pri napredovanju Domobranski borci so vedeli, da morajo maščevati tolovajska izzivanja za 15 januar Kijuh skoraj meter visokemu snegu so dosegli velik uspeh. Domobranci so v prvem delu svoje ofenzive dosegli naslednji uipeh: 333 naštetih mrtvih tolovajev, okrog 50 ujetnikov, zaplenjena dva topa, veliko število avtomatičnega in navadnega orožja. Si bodo še kdaj upali pozivati? Ta velika domobranska zmaga je pokazala, kakšen odgovor so domobranci pripravljali Titu za njegov »zadnji« poziv. Domobranska ofenziva je zaslepljenim tolovajem gotovo pregnala vsa pričakovanja o domobranski predaji, Ko morajo komunistične tolpe sedaj že štirinajst dni^ neprestano bežati, jim je gotovo žal, da so sploh kdaj klicale domobrance k sebi. ' 15. januar je v resnici velikega pomena, kakor je dejal sam Tito. Domobranska ofenziva pred 15. jaunar-jem ie namreč pokazala, kaj mislijo odporna gnezda, ki so jih komunisti imeli | domobranske bojne skupine v tem lepo hišah in kleteh Domobranci so ko- tu napraviti s komunističnimi tolovaji. Prostovoljci v Idriji Prvo srečanje prostovoljcev s tolovaji na slovenskih tleh Pri zadnjih uspešnih vojaških nastopih proti tolovajem na Primorskem 6o sodelovali tudi prostovoljski oddelki. 0 njihovem prvem srečanju s komunističnimi tolovaji na slovanskih tleh prinaša »Naša borba* z dne 13. januarja daljše poročilo, v katerem pravi med drugim: »V vojašnicah našega polka Je vse živo, kakor pred prazničnim dnem. Vse dela. Fantje, skoraj otroci, hite, da spravijo svoje stvari Čimprej v red. Na njihovih obratih lahko opaziš neko notranje veselje. Mitraljezci čistijo svoje orožje nežno, kakor da bi ga božali iin kakor da bi jim v duši lahko bral misel: »Ne odpovej mi tudi to pot.« Vod metalcev granat biti z nakladanjem svojega orožja. Vod topov pa nekam žalostno zre na svoje topove, ker bo tokrat njihova udeležba izostala. Ura ena, dve in vse je gotovo. Pešoi, topo razvrščeni, pričekujejo svojega poveljnika, da ga pozdravijo in da se skupno z nJim podajo v borbo. Glej ga, že prihajal Vse še hitro urede im že čuješ povelje: »Pozdrav na levo!« Radosten smehljaj na njegovih ustih im topla beseda delujeta kot baizatn na rano. Se nekaj povelj ln koloma je že na pohodu. Iz prsi mladih junakov se iz vi je pesem. Prostovoljci gredo v boj Druga kolona 6e neslišno približuje neki vasi, da se 6kupno s tovariši nekega drugega polka spusti v boj, ker tudi te Junake prešinja in dviga isti duh, Ista misel, ista ljubezen im ista vera v konč- no zmago im pravilnost naše poti. Dve kolona se pomikata iz Preetranka. Prva proti Sv. Mihaelu, druga pa proti . ..,.r,.i Stramam, kjer bo prenočila im se pripra- poldne, ko so domobranci zopet dohiteli viila M jutrišnje težke, toda Častne naloge, tolovaje. Brirada i« bila kmalu Dreklama I Jutranja svežima je božala lica mladih ike med sedemdesetletnimi ženami in ^ M je5ko najemniSko vojsko. Toda majhnim nedoraslimi otroki. Zupanovo izpoved je v vsem potrdil župnik. Podčrtal je, kako so boljševiki slabo ravnali ravno z ženami ter jih pretepali, predem so jih vsi pijani posilili. Neka mlada žena, katere mož je že več let na bojišču, im ki hodi od onih grozovitih dni okrog bolna im bleda, jo pričela svojo izpoved z besedami: »Boljševiki so hujši kot živali! Bi ž ko 60 6to«pi'li v mojo hišo, so pometali vso opravo skozi okno, navlekli v hišo slame ter jo zažgali. Zvečer sta prišla dva boijševiika ter me z naperjeno pištolo prisilila, da som se jim vdala. Salo sta poklicala pri-bl'\iw> še deset tovarišev, ki so me prav tako posilili, medtem ko so mi ves čas grozili s pištolo ter me tepli s pestmi.« Tako in podobno 60 se glasile vse izpovedi ostalih žena iin deklet, ki so vedno ■/.no™ prestrašeno izpraševale nemške časopisne zastopnike: »Ali bodo te živali zopet prišle? Povejte nam to, raje umremo. kot da bi jim še enkrat prišle v roke.« Vas Versteetolna je bilo lepo im urejeno naselje a premožnimi kmeti. Danes je samo še kadeč se kup razvalin. Kakor je izjavil župan Georg Bunčun, so vdrli boljševiki v ta kraj 20. decembra okrog poldneva ter pričeli takoj ropati po hišah. Prebivalci vasi 60 ee morali zbrati na vaški cesti, kjer eo jim odvzeli vse njihove vrednostne predmete. Možem so slekli celo škornje ter jim trgali obleko s telesa. Nato eo izgnali vse moško prebivalstvo i® vasi. Kdor ni takoj ubogal, naenkrat se je pojavil narodni odbor, ki je novačil vojake za sovjetsko armado. Nemec je prišel v težak položaj, ker so mu kratkomalo prepovedali izdajati pozive. Dejali so mu, naj se pelje v Moskvo. Medlem ko ie bil na poti, Je sporočil narodni odbor Benešu v London, da se hoče Podkarpatska Rusija priključiti Ukrajini. Tudi >Sunday Times« javlja, da so prispela Iz Podkarpatske Rusije v London poročila, ki govore o priključitvi sovj, I H Ukrajini. tolovaje Brigada je bila kmalu preklama na dvoje. Boj je traja' dve uri. Komunisti so morali zopet bežati, na bojišču pa so pustili 66 mrtvih. Ob strani novomeške bojne skupine so se bojevali domobranci velikolaške bojne skupine. Imeli so hude boje, a ostali so povsod zmagovalci. Boji so se vršili globoko v Suhi Krajini pri Ajdovcu in Dvoru. Na praznik Sv Treh kraljev je bila razbita X komunistična brigada. V teh bojih je padlo 38 tolovajev prostovoljcev. Po krivutjasti stezi nad Sv. Mihaelom smo sc plazil: še po mraku Kolona se je pomikala po ozki gozdni stezi med smrekami in borovoi. V nas 60 ee vzbujali spornimi na domače kraje. Ah, kako lepi ln sladki so li spomnil Svežina zraka im širina razgleda sta vzbujala občutek svobode, ta pa željo po svobodi drage nam domovine. Molčo smo hodili dalje. Vsak se je pogreznil v svojo misel. Vse te misli so pa zopet ena sama in ena komunistka. 8 tolovajev je bilo misel im želja im hrepenenje po doma-zajetib. Naslednji dan je bila izredno ži- čem kraju. Vsak je razmišljal o težki - - - - ! usodi svojega naroda ter si je v domiš- ljiji 6iiikal njegovo lepšo in boljšo bodočnost. Samo še nekaj časa hoda Jn prišli bomo na cesto. Zaradi odpočitka smo se malo ustavili. Patrulja treb tovarišev je odšla naprej, da pregleda teren. Za njimi je vzdrževalec za zvezo Malo pod cesto je obstal ter je čakal, da odide patrulja malo dalje do prvega ovinka Nenadoma se je na tem ovinku pojavil tolovaj na kolesu. lava borba za Vinkov vrh pri Dvom. Komunisti se niso hoteli umakniti, domobranci pa so hoteli vrb na vsak način osvojiti. Pri tolovajih je v tem boju pa del komandant bataljona in z njim vred še 22 tolovajev. V prvem delu bojev so veliikolaški domobranci imeli 5 mrtvih. Pritisk t druge strani Z druge strani so prodirali v sredino tolovajskih brigad Meničaninova ta Co- 0 .j je to,Variša in spustil narnj rafal. Odločilna borba za Filipine Tokio, 15. jam. Od sovražnikovega Izkrcanja na Luzonu dalje je pričelo uporabljati japonsko letalstvo vsakega posameznega letalca kot »Taitai lja«, to je borca, ki z žrtvovanjem samega sebe uniči sovražnika. Celo izvidniška letala nosijo sedaj naboje razstreliva, da bi se lahko pognala na sovražnika, ki bi tim prišel nasproti. To tolmačijo tukajšnji vojaški krogi kot dokaz resnosti položaja na Filipinih, obenem pa kot dejstvo, da hoče japonsko vrhovno poveljstvo nasprotniku z vsemi sredstvi preprečiti uspeh. Skoro tri leta po Mac Arthurjevem begu iz Corregidorja in dva meseca ln pol po prvem sovražnem izkrcanju na otoku Leyte, Je sovražnik sedaj napadel s tako močnimi silami na novem bojišču, da so se prlčole najtežje bil brez usmiljenja potolče® e puški- \ ln za ob« strani najvažnejše borbe vse nim kopitom. Nekega starega kmeta eo j vzhodno-azijske vojne, pred očmi njegove rodbine ustrelili ter 1 Po krajevnih bojih na oddaljenejših pacifičnih otokih, si stojita nasprotnika sedaj prvič drug proti drugemu na bojišču, kjer bosta lahko v večji meri preizkusila moč svojega orožja in način modernega kopnega vojskovanja Japonska se bori za eno svojih najvažnejših trdnjav v notranjem obrambnem pasu ter za varnost dovoznih cest z južnega področja Velike vzhodne Azile. General Mac Artnur in admiral Nl-mitz pa stavljata na kocko vprašanje svoje oskrbe, kl Jima bo kljub t varni premoči Združenih držav prinesla izredno težavne probleme. Jakost sovražnih Invazljsklh sil, ki so se nn približno 300 prevoznih ladjah približale Luzonu, cenijo na 4 divizije. Proti dvema nadaljnjima ladijskima spremljavama, kl nastopata v zelo močni zaščiti zapadno od Luzona ta Stihijskega morja, vrši japonsko letalstvo neprestano najhujše napade. Obradovič Dragan. Tolovaj je pobegnil v gozd. Kolo je pustil na cesti. V duši smio iskreno žalovali za padlim tovarišem. Cutlili smo bol zaradi njegove prezgodnje smrti, toda tudi ponos, da te svete žrtve padajo zaradi višjega ideala, za katerega 6e izplača tudi umreti Brez besedi je stopala kolona dalje. Z mrtvega tovariša so se prenašale misli na legijo padlih junakov v tej sveti borbi. Krožila eo nad njihovimi grobovi in kakor da nas je njihov duh opominjal pred novimi borbami, naj vztrajamo im dokončamo njihovo započeto delo. Brez ovir, toda vedno previdno, smo napredovali proti Colu. Na dva do tri kilometre ee nam je prikazala vas med griči im nekaj sto metrov zatem eo jo zakrile strme stene Napredovati smo morali previdno, da nas ne bi sovražnik presenetil. Navzlic temu smo šli hitro dalje. Strel ln svetlobni znak sta nas obvestila, da je prispel na določeno mesto tudi drugi oddelek naših borcev. Drugače je povsod popoln mir Izgledalo j^, kakor da v vasi ni žive duše. Naenkrat so pa zaregljale etrojnice. Prva četa je naletela na tolovajsko patruljo. Rezultat nekajminutnega streljanja je bil ta, da smo ujeli Italijana-tolovaja. Priznal je, da je bil v tolovajski patrulji. Naši so pa pohiteli z zasedbo vrha nad vasjo, da bi sovražniku preprečili obrambo vhoda v vas Nekaj minut nato 60 bile naše čete že na vrhu, od koder so imele lep razgled lm nadvladujoč položaj nad vasjo. Borba se je pričela. Naši hrabri prostovoljci so imeli težko nalogo. Prispela je tudi prva skupina ter je takoj posegla v borbo. Bombe'št> pokale, strojnice regljale, v gorah se je pa lomil odmev metaJoev granat im topov. Novica, da naši prodirajo že v vas. Je vlila vsemi novih moči im dala nov zalet. Pričeli so se' napadi. Zavzemati siuo morali hišo za hišo. Sovražnik se je branil ter se je umikal s težkimi izgubami. Trdovratno ie branil vas, tuda vedno bolj je izgubljal teren Za sabo ;e pustil močne enote v bunkerjih nad vasjo ki o zopet zbral. Težko je tudi verjeti, da se bo še kdaj podal tja, kjer so srbski prostovoljci. Zatišje so naši tovariši porabili za to, da so pogasili požar, ki je izbruhnil v neki kmečki hiši. Pogledali so tudi, če ne bi bil kdo od domačinov ranjen ali na kak drug način poškodovan. Hvala Bogu, vsi so ostali živi in zdravi v kleteh. Tudi strah jih je hitro zapustil. Videli so, da imajo opravka z vojsko, ki je na mestu. Vojaki se navadno nikogar ne boje, toda ti, katere so pravkar spoznali, ti se res ne boje tolovajev in tudi ne kake druge človeške sile, toda boje se Boga in spoštujejo njegove zakone. In pravijo, da človek, ki se Boga ne boji, ni junak, temveč razbojnik. Vaščani so takoj uvideli, da takim vojakom miren in delaven narod lahko zau.pa. Naslednjega dne smo pregledovali teren. Naši tovariši so našli 11 tolovajskih trupel, nekaj tolovajev so pa zajeli še živih. Gotovo je, da so imeli tolovaji še neprimerno več mrtvih ter so jih odpeljali s seboj. Ljudje so pripovedovali, da 6o tolovaji mrtvece i" ranjence vozili s seboj. Za tolovaje je bil 19. december vsekakor črn dan. Te-; ga dne so bili namreč napadeni od več strani ter so imeli velike izgube. Na našem od-eku so videli, da imajo opravka z vojsko, ki se je odločila, da se bo borila ao končne zmage in osvoboditve svojega naroda. Na naši strani je hrabro padel, sledeč vedno svojemu poveljniku, na3 mladi tovariš Desimir Jankovič, medtem ko so bili lažje ranjeni štirje tovariši. Tako 6o ti hrabri junaki s svoj'o krvjo napojili ljubljeno zeihljo ter 5 tem dokazali, da prav tako ljubijo to lepo grudo, kakor svojo lastno Srbijo-ker pred njimi vedno lebdi vizija nč srečne domovine.« Komunisti zažgali Hinje in Hrib Strašno dejanje Titovih tolovajev na predvečer 15. januarja 11. januarja je Hinje in zraven ležečo vas Hrib zadela največja nesreča, kar sta jih ti dve vasici doživeli v treh neznosnih letih komunističnega divjanja Ta dan so namreč komunisti izgnali iz obeh vasi vse vaščane, vasi pa zažgali Tako komunisti osvobajajo slovensko zemljol U. januarja je v Hinje prišla VID. komunistična »brigada«. S seboj je privlekla izredno število praznih voz, od katerih so nekateri prišli celo iz Bele Kra- tine. V opoldanskih urah 10 komisarji in comandanti pričeli hoditi po hišah in La&ae novica Vse prijatelje In snanee obveščamo, dn s« bo vrSil pogreb gospoda Galjota Simona dne 18. t. m. ob 11 ls kapele sv. Antona na Žalah Knjižica »Duhovni koledarček 1145« se dobi na Rakovniku, v Mladinski založbi (Start trg 90) ln v drugih knjigarnah. Cena i lire. Zobozdravnik dr. Verfton ordinlra do nadaljnegu od 8 M do 14. Predstojnlstvo Interno klinike javlja, d« ostane ambulanca Interne klinike do nsd.lj nega zaprta. Predstojnlstvo Interne klinike ge zahvaljuj« tvrdki Chemolabor v LJubljani za snesek 1000 lir, katerega Je darovala kliniki v počastitev .pomina pok. ge. liane Frolih. V vsaki trafiki zahtevajte najnovejši gorenjski ilustrirani časopis Z I a t o r o n. Bolniškemu skladu Zdrutenja gledaliških Igralcev Je poklonil rožl.er K. Frelih 500 lir T počastitev spomina blngopokojne Ione Ha ne, za kar se mu društvo najlepše zahvaljuje. IKIt« se strojepisja! Novi tečaji pričenjajo 18. In 17. Januarja. — Praktično »nanje, koristno v.akomur sedaj Id v bodoče. Učn« ar« dogovorno po teljl obiskovalcev. Vpisovanj« dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko uflllftče »Cbrlstofov učni savvd«. Domobranska II. Zla I o rog — najnovejši eorenjski ilustrirani časopK Zahtevajte ga v vsaki trafiki. Slane 2 liri. V Ljubljani so nmrll od S,—II Januarja: Fajfar Frančiška roj. Šolar, 77 let, luna po sostnlka, Frankepanska 28; Dl«lwei(-Tn>teui-Skl Janko, 79 let, višji meiitnl nad.votnlk v p., Pod Turnom 8; Pste Ivan, 7h let, »klad. v p., Krakovska 15; Juvan Franc, f>2 lot, trgo-vco ln posestnik, Smaitln.ka 26; Plro Srečk«, 74 let, trgov.kl sotrudnlk, Gosposka 4; Blz aW Martin, 59 l«t, glavni blagajnik Pokrajinske uprave, Zarnlkova 7; Glatschnig Marija roj. Erjavec, 77 let, hlSnlca zasebnica, Metcljko-va 15: Hayne Adela roj Wci.eltl, 86 let, vdova držav, uradnika, Zarnlkova 15; Mozetič Franc, 88 let, poŠt. zvanlčnlk v p., Vorstov-flkova 7 a: Staro UrSula, M let, blvSa kuharica, Japljeva 2; Suhadolc Marjanu. 79 let, biv-8a poatrotnlca, Vidovdanska 9; ftostarlč Ana roj. I.aurln, 74 let, hiSna posostnica. Ktuni-čeva 22: SuStorSI« Jože. 44 let. pos , Vrhnika (umrl v LoonlSču); Brudar Viktor, 85 lot, biv-61 krojaški pomočnik, Vidovdanska 9; Kle-meno Marija roj. Dolltiar, 78 lot, sasebnira. Trnovska 5; IrklS Marijo roj. Golo, dO let, žena ključ, mojstra. Sv. Petra cesta 85; Ur-bič Terezija roj. Grllo, 78 lot. zasebnica. Cl-glarjeva 18: Pečnlk Marija, 81 lot, ta.chnlca, japljova 2; Zsjo Marija, roj. Koprivo, 81 lat, vdova strojevodje, Vidovdanska B; Volk Marija roj. Zltko, 78 let. vdova tol. nsl., Jenkova 9; Rott Leopoldlna, 59 let. Sol. upravtto-ljlca ▼ p., Scopolljeva 12; Karu Jožef, 77 let, strojarski pomočnik, fikofja 10; Bsjtelj Jo-lef, 58 lot, ateklarskl mojster. Hrenova 17: Fatilnger Ellznbet« roj. Kenda. 87 let. vdova sodnega uradnika, Vldovdaa»kn 9; Ha*ler Jakob, 80 let, delaveo, Cpsta dveh cesarjev 2W; NabergoJ Ivan, 52 let, knjigo*, poni. Fran-kopanska 20; ftiSka Amalija roj. AVcbor, 87 let, soproga Industrije«, Ilirska 18 1.; lira-Sovoc Marija roj. Fink, 71 let, soproga viS. •votnika drž. žel. v p., Malgajsva ulica 12. — V ljubljanski JiolnlSnlel ao uoirll: Avmnn Ivan. R2 lot, ključavničar, Blclvrelsova 42; Cekič Peter, 85 let, policijski vpokojonec, ObrtniSk« S; Hočevar Ivan, 65 l«t, davčni nadupravitelj v p., Prijateljeva 14| Udranc Alojzij, 73 lot, blvSI rudar na Nemškem; Novak Matija, 51 let, hrlveei Itačlč Ivan, 56 let, pa.arskl pomočnik, Hrenova 12; Watzak Emcrlk Evgon, 59 lot, vpokojenl žel. uradnik, Pugljeva 28; Vzbirallk Frančiška toj. Bon čina, 59 let, žen« uradnika dri. Sol., Rožna dolino, Cesta XX1-18; Pintarlč Marija, 68 let, žona kočarja, Mitna va« 10, Rtzeljsko; Piro Frančiška roj. ZanoSkar, 57 let. žena orožn. narednika, Vir pri Domžnlahi Lovstlb Jernej, 87 lot, dninar. Šola na Ledini; RcSek Jn-lljana, 63 let, zasebnica, Novo moeto, Trdinova 9, Go.lnr Vida. 45 let. žena dri. tožilca, Prlvos 13; Morel FrančiSka. 7« let, hlfinrlca, Zollmlje 39; Frelih Hana, 24 let, žena opernega rožiserja, Hrenova 19; ftinkoveo Karla. 48 lot, učiteljica, Ciril Metodova 66; Nemec Frano Radoslov, 14 let »In tesarskega mojstra. Dovinska 2; Modle Jože. 84 let. Velike Brusnice 61. Novo mesto: Zuro Josip, 56 let, umotul slikar, Poljanski nasip 40. KULTURNI OBZORNIK Nova oltarna slika sv. Miklavža v ljublj. stolnici Za praznik sv. Miklavža smo prinesli v našem Kulturnem obzorniku kratek ikonografski pregled slikarskih upodobitev sv. Miklavža na slovenskih tleh od srednjega veka do srede 19. stol.; pri tem smo se dotaknili tudi starih veltko-oltarnih slik ljubljanske stolnice, zlasti Langusovih. Danes pa hočemo spregovoriti nekaj besed o novi sliki sv. Miklavža za veliki oltar v ljubljanski etolnlci, ki jo je naslikal akad. slikar Riko De-benjafo. V mesecu avgustu preteklega leta Je začel slikar s prvimi pripravami za sliko; ustvaril je kompozieionalno sliko, ki jo je cerkveno vodstvo odobrilo (slike skic je prinesel letošnji Slovenčev koledar I), toda trajalo je še pol meseca, da je oglje začrtalo prvo risarsko osnovo na temno okrasto podloženo platno, ki meri 3,95X2.25 m in Je zgoraj ločno zaključeno. fn spet je trajalo dobra dva meseca, da je slikar po prvi potezi z oljem (26. septembra) bila konec novembra končana in 6. decembra dvignjena v oltar. Debenjak je ustvaril svojega sv. Miklavža v baročnem duhu, kar je pač najbolj ustrezalo baročni okolici cerkvenega prostora Ij okrasju, pa tudi slikar-jevemu lastnemu razpoloženju. Pri tem se narh nehote vriva vprašanje, v koliko je našel v Debeniakovem delu odzivka eden naših največjih umetnostnih zakladov — Tintoreltov sv. Miklavž v kapi- teljski cerkvi v Novem mestu, ki smo ga že zadnjič omenili. Debenjaikov sv. Miklavž se pravkar dviga v nebo. Vse zemsko je izginilo, le v desnem spodnem kotu so se (nekam nasilno) razmaknili težki oblaki ter kakor skozi okence odprli pogled na Ljubljanski grad in stolnico pod njim, osvetljena z žarki luči, ki lijejo z neba. Svetnik sam stoji na oblaku; desna noga mu je močno iztegnjena proti levemu spodnjemu oglu slike, leva pa Je dvignjena in v kolenu skrčena; na nogah ima svilene šolne in rdeče nogavice. Zgornji del telesa mu je nagnjen vznak kakor v zavzetju nad močno, lahko rečemo, eksplozicijo bele svetlobe, ki je raztrgala oblake, kajti pravkar se je sprostil proti svetniku iz nebes sv. Duh v podobi goloba. In v tej viziji Boga Je svetnik dvignil desnico, dočim mu levica drži veliko knjigo in na njej tri jabolka (partija, ki je samo po sebi polnovredno tihožitje in tehnično najbolj spominja na Debenjakovo delo prejšnjih let). Asketska, koščena glava sv. Miklavža z visokim čelom, izrazitimi brki, belo dvodelno brado in zadaj vencem las pod plešo, z vdrtlmi očmi ln močnim orlovskim nosom žari v nebeški luči. Zdi se, da se je celo zagon navzgor za trenutek ustavil, le zlati brokatni plašč (s podobami svetnikov: sv. Barbare, sv. Andreja, sv. Simona In sv. Katarine na robu In t vinskordečo podlago) mn še vihra ob ramenih in bela alba se mu vrtinči ob nogah; skozi njene bogate čipke pro-seva vijolična barva škofovega talarja. Nad svetnikom lebdita v zraku dva put-ta: levi drži z dragimi kamni okrašeno škofovsko palico, desni pa svilenobelo mitro z velikim safirjem na prednji strani ter z intenzivno čefinjerdečo podlago Ob levi svetnikovi nogi plavajo še tri angelske glavice. V primerjavi s Tintoretfovo sliko se nam pokaže slednja vsebinsko bogatejša od Debenjakove. V obeh imamo opravka s prikazom vstopa sv. Miklavža v nebo. toda od Tiniloretove sv. Trojice, ki se spušča k svetniku (njen globlji svebin-ski pomen je v tem, da je sv. Miklavž branil na cerkvenem zboru v Nicejl leta 318. skrivnost sv. Trojice), je ostal pri Debenjaku le še golob, ki pa je važen bolj kot slikarski pripomoček, kot svetlobni pojav ln neposredni izvir svetlobe; Tinlorettov sv. Miklavž razširja obe roki, Dcbenjakov izteza le desnico; tam svetnik mirno In prepričljivo kleči na oblaku — tu se v labilni stoji in »figuri serpenlinati« dviga v nebo; Tintoreltova putta z mitro in pastoralom so podrejata prostorninskl diagonali iz ozadja desno zgoraj v ospredje levo sj>odaj — Debenjakova sekala s pastoralom skorni vodoravno osnovni princip diagonal. In končno — pri Tintorettu še čutimo zem ljo; zvezo med nio in vizijo na nebi posredujeta klečeča oglejska patron sv. Mohor in Fortunat, pri Debenjaku p zavzema skoraj celo ploskev svetnike lik, ki vse podreja edino svojemu gib;! nju. Med Tintloreltom in Debenjakot lahko torej domnevamo kvečjemu kaV zunanjo vsebinsko pobudo ne pa več; kompozicionalne ln oblikovne, še manj pa stalne naslonitve. Kompozieionalno se slika oslarija ns princip diagonal, vendar e tendenco iz osi slike. Prva, močnejša diagonala poteka iz levega spodnjega ogla po škofovi desni nogi, desnem boku, prsih in glavi na mitro in noge desnega putta zgoraj, druga, prvo Bekaioča na Miklav-žovih prsih, pa od Ljubljane na veliko svetlobno cezuro v oblakih, oziroma preko treh angelskih glavic na zadnjo gubo albe, čez levi bok in prsi na dvignjeno roko in na sv. Duha in rob temnega oblaka levo zgoraj. Ta diagonalnost pa omiljajo horizontalam se prtbližajočo smeri, ki so izraženo najmočneje v plašču in svelnikovih ramenih ter v pasto-ralu. Vertikala in gibanje navzgor pa sta močno poudarjena z izredno vitkostjo svetnikove figure. Normalni lepotni ka-non 1:7 Je že zdavnaj prekoračen, kar naivnega gledalca prvi trenutek lahko celo preseneti, saj celo za razmerje obraza ln telesa 1:7 meni Pomponius Gauricus, da »učinkuje skoraj kakor disonanca v muzlkU; skoraj se bližamo že grecovskl proporciji 1:9 in več, ki že v ničemer več ne spominja na naravno mero zemskega človeka. Debenjak je sv. Miklavža do skrajnosti po-duhovil, v čemer se močno približuje manierištičnemu r. '"nju. Telo se izgublja v bogati d ji, ki se sama K tudi osvobaja leanuoliiih zakonov, le 'evo koleno se šo odraža izpod nje. \sketski izraz obraza negira zadnjo led voaelja nad zemskim življenjem, le amaknjenost je še v njem. Celo pro-lora ni več ali bolje — prostor je ne-»mejen; oblaki se razgrinjajo na vse -I rani, celo svetnikov plašč Je n6 levem robu slike odrezan; nikjer ni konca, vse je en sam neskončen vizionaren, čudežen proelor, ki ga ustvarja svetloha brizgajoča od sv. Duha. Prav ta svetlo- I ba Je glavni nosilec prostorninskega občutja. Vidimo jo za svetnikovim hrbtom (contre-iourl), kjer lije v silnem slapu med oblake ter spreminja ozračje v otožno muzlko modrozelene. pastelno učinkujoče barve, le tu pa lam se po-blisne tudi v ospredju: na Miklavževem obrazu, rokah, levem kolenu, na plašču itd. Stolnica v spodnjem kotu nI nujen del prostora v sliki, (kot je to slučaj pri Tintorettu in celo pri Grecu), temveč le še Izgubljen pogled na svet. Omenili smo manieristično noto, ki veje lz Debenjakove slike in ki ni morda v toliko plod sliltarjevega prvotnega eklekticizma, kot bi radi videli površni pre — in obaojevalci, ampak mnogo bolj izraz njegovega globljega duhovnega razpoloženja. In resnično, po tem svojem duhovnom in lormalnem razpoloženju je Debenjak gotovo blizu največjemu manieristu — Grecu; toda pri tem, ko Greca mika bolj duhovna, mistična stran upodobljene snovi in se mu tehnična stran popolnoma uklanja duhovni, se mi zdi, da je pri Debenjaku ravno narobe. Mikavno bi bilo poiskati neke skupne jx»dzavestne praosnove pri obeh slikarjih: ali ni neke sorodnosti med grško bizantinsko tradicijo Krele, ki je bila domovina Greca In mod trpko kraško zemljo, ki je rodila Debenjaka In še med beograjsko akademijo in Srbijo, polno bizantinske dediščine, kjer Be je slikarsko šolal mladi Debenjak'? Prepričan sem, da bi po tej plati lahko razjasnili mareikak doslej nerazumljen ali površno ocenjen problem Debenjakove umelnosli. S svojim >v. Miklavžem stopa Oe-benjak v novo dobo svojega dela, v ka-Nadaljevanje na 4. strani. Kaj je novega pri naših sosedih? /: 1iuvK'<' Idrija. Težke dneve preživljajo komu-ni>.;li v močno zasneženih hribih nad Idrija, kjer jih neusmiljeno prepibavu burja. lii>kuz temu >o izjave pribtinikov, ki z vso j/ro?.o opisujejo obupno razpoloženje mod komunisti Najbolj j ii muči neprestan ,-trali pred domobranci. Po zadnjem či-čcnju so morah p udi iti skrbno priprav-iji'uu prezimovališča in beiitti v sneg in n;raz. Slabo «o oblečeni, Je slabše obuti, viuhio precaniaiu tn iu čuda, da jih mno-zmrzne. Ljudje iz bi&njih krajev vedo ■'.'.vedali. da jih je zmenilo nad dvajset. i\cr 60 razmere tako obupne, ne beže iz jo du samo pr>6ilui mobiliziranci, ampak udi sturi partijci. V okolici Črnega vrha « skri-va več domačinov, zelo zaslužnih . ;\t>'oodr!el|ev<, ki ob skrbni podpori tu-reiicsv pričakujejo toplejših dni. Žalosten konec prisilnih mobiliziran- rije jo svoje hrbte in jih je tako pad'o i • Ti. OMaii se ialoetno epraiujejo, kdaj bi.Io oni ua v itti. NOVO! P. V. FABER NOVO! ."ul. razvoj in globino duhovnega življenja je čudovito napisal znameniti Faber v svoji knjigi: Bifiisvitfl rast ftpščansluga človeliit !> 'lo jo prevedel Fr. Terseglav, ki je doli ' s« svojo studijo o krščanskih mistikih. i\ .!i n obsega 11«, je bila privezana k ograji, pa 6e je odtrgala in zbežala. Dne 4. januarja so jo Še videli na neki okoliški cesti, a nato je izginila ko kafra. Vsakdo, ki bi kravo videl ali sicer kaj zvedel o njej. mora to javiti beljaški kriminalni policiji, ali na bližnji policijski, ozir. orožniški |>ostaji. — (Kiirtner Zeitung.) tUiUltUUIM Spori v- 0 mladih športnih talentih tfojoiea dokaz « življenjski sili nemila 5por!a je. da s® po petih tako težkih :. ki » 7a naraščaj, knjli za ta naraščaj je v ■ dovolj dobro poskrbljeno. Co pogledamo no Dunaj,, vidimo, da to se v lom mostu vrgli s polno vnemo na nogometno Šolanje. I>unnj ima že od nekdaj inočno nogometno irudicijo, njegova nogometna Soln j« slovela liliji daloč čes evropsko mojo. Od mladih ijriailecv, ki igrnjo letos prvič v prvih fmr'tvib, uaj omenimo le nnslednje najboljše: Zemann (Wlen), Musil, Itibitzki (olia lltUiilll. Gerhard (Admiral, posebej pa so punsjčanl ponosni na Izredno talentiranega, i''prav najmlajšega igralca Ocvirka, člana J iorid.sdorfa. Kakor vidimo. Dunajčant niso «if,ustili vzgajali nogometni narnSčsj. Spet bojejo, da bi njihovo nogometne enajsto- rite »jovelo kot nedavno lega. • Švicarski nogomet. Po prekinitvi prven-sivenlb tekem za prvenstvo Švice vodi po desetih kolih Yonng Boys is Bcrna z Kl lučkami, pred večkratnim prvakom Orass-bopersota iz Curihs. kl Ima točko manj. ti nenehen .ie na tretjem mestu r. 18 točkuml. Preteklo nedeljo »o odigrali v SvicI trening tekmo dveli moštev državnega *a»top-.« v.-i V prvem moStvn so igrali izbranci Iz nemško Švico. To moštvo Jo premagalo zn-• Ino Švico kar z 8 :1. V Curibn pa jo pre-i:in«ra!o zastopstvo prve lige drugo ligo «1:1. Ena najboljših nemških lalikontlrtlnj jo prav gotovo Mngdcburžanka Crebenova. Minul« loto je vrgla kroglo 13,22 m daloč, v molu dlskn je dosegla <1,55 m, v petoboju je dosegla 303 točk. Crebenova jc tudi dobra telovndkinja. V Krakovn bodo priredili II t. m. gozdni tek In sicor na 3 km dolgi progi. V T.lpskem pravkar prirejajo tekmovanj« rokometnih družin v pokriti dvorani. Portugalski nogomet. V tekmovanju za portugalsko nogometno prvenstvo je uspolo pokalnemu prvnku Bcnfiii v sedmem kolu okrepiti svoje vodilno mosto na tahelicl in to z zmago nad Viktorijo v Betuhalu z re-znltatom 813. DozdaJ si je Bcnfici nabral 11 točk. Z Gorenjskega Nesrečno je padla šivilja Marija Zorman z Jesenic. Smrtna kosa. V Žirovnici je 3. januarja t. I. umrla posestnica Terezija Dol'žun; v Prečki pa Janez Košenina. V Radovljici je 4. januarja t- 1. preminul posestnik Zalokar Mihael, v šmart-nen, pri Litiji Josip Pevec, a v Lescah Andrejaš Omerza, v Kranju vodja glavnega zastopstva zavarovalnic Mirko Rus. Nn zahodnem bojišču je padel Jože Jeglič, grenadir iz Ilrušice. V cerkljanski občini so se rodili v decembru 1944: Ivan Fon, Sp. Bruki; Marjeta Zrimšek, Cerklje; Viktor Zaje, Grad; Marjeta Jenko, Sp Bruki; Cecilija Železnikar in Vida Bobnar iz Vaši^ V Medvodah so bili rojeni v decembru 1944: Franc Čarmun iz Žleb in Lazar Ropret iz Senic. Iz Spotlnje Štajerske V Ptuju je bilo veliko zborovanje, kjer je govoril okrožni vodja Bauer, ki je pohvalil krajevno delovanje v minulem letu in je sklenil svoj govor z besedami: »Novo leto nam bo prineslo mnogo preizkušenj, vendar smo na vse pripravljeni, saj trdno zaupamo v bodočnost in smo zvesti.< Slovesen pogreb v Krškem. Dne 28. decembra 1944, poroča >Tagespost«, se je krško prebivalstvo udeležilo i>ogreba krškega zdravnika in njegove ženo dr. Jurije Rothela, ki sta na sveti dan padla kot žrlvi letalskega napada. Po žalostnem naključju sta ob istem času preminula ludi njuna dva sinova, ki sta bila prišla na kralifk oddih za božič k staršem, in sicer dr. Krik Rolbel, glavni urednik »Deutscher Zeitung« na Hrvaškem, in Gerhard RSthel, vojaški pod-zdravnik. Pogreba teh štirih žrtev so se udeležili tudi kočevski, zda.1 v krški okolici bivajoči preseljene!. Pri pogrebu fo bili številni zastopniki oblasti in vojaštva, ki so z več govori počastili lako hudo prizadeto družino. . Nesrečen padec na cesti. 59 letna Marijana Boršlnar iz Maribora je tako nesrečno padla na cesti, da si je zlomila nogo in se zdravi v holnišnici. Umrla jc Kristina Kranjc, vdova šolskega ravnatelja, in je bila 12. t. m. pokopana v Brucku ob Muri. Padel jc kul letalec pilot Viljem Ko-nečnik iz Gradca. Umrl je upokojeni generalni major Anion Lesič pri Sv. Pelru pri Mariboru. Gospodarsfco Sardinija brez iveze z Italijo. Od Bo-nomija nameščeni komisar za Sardinijo Pinna je izjavil, kakor pravi neka vest iz Rima, da je od septembra 1943 promet Sardinije s kopnino popolnoma nemogoč. Razen nekaj poletov z letalom v Cagliari sploh ni nobene zveze. Preskrba z živili in oblačili jc zaradi tega izredno težavna. Uvoz bombaža v Francijo. .Severnoameriška vlada je izjavila, da je sporazumna s tem, da izvozi v Francijo 180.000 bal bombaža, katerega bi potem v Franciji predelali francoski tekstilni delavci, javljajo iz New Yorka. Obtok bankovcev na Danskem. Po izkazu danske narodne banke se je v prvem tednu novega leta zvišal obtok bankovcev za 40.2 odstotkov na 1617,8 milijonov danskih kron. Obtok bankovcev v Franciji. Izkaz Francoske banke 7. clne 28. decembra 1944 izkazuje obtok bankovcev v višini Nadaljevanje s 3. strani, tero uvajajo tehnično premnoge njegove študije zadnje dobe že po zadnji razstavi, ko je v svojih tihožitjih in krajinah iskal z impresionistično in kar pointilistično tehniko novega ole-mentarnejšega izraza, združenega z no-vini, globljim doživetjem barve in nje harmonije in pastoznejsim čopičem. In zdaj se mu je s sv. Miklavžem izpolnila davna želja, da je te evoje pridobitve polnovredno izkoristil nu velikem formatu. Nekdanji gladki čopič in izrisana poteza se je umaknila vehe-mentnejši potezi, ki je prišla do polnega izraza zlasti v svetlih delih slike (prim. Miklavževo levo koleno); nekdanje detajliranje, združeno z rahlo patiniranostjo (česar je še največ v roki in kn jigi z jabolki) je nadomestila široka barvna ploskev, ki jo slikar odlično porablja celo pri tako fini partiji k«t je zgornji del škofovske palice ali čipke na albi; sveži barvni efekt, ki ga slika vzbuja, pa je dosežen s svojstvenim sprotnim podslikavanjem (podobno nanašanju ometa pri fresko tehniki), tako da je slikar nanašal vrhnje barve vedno na še svežo osnovno plast ter tako obe barvi med seboj IKivezal (prim. čipke), prav nazadnje i>a nanesel še najvišje svetlobe (golob, brada, koleno, oblaki |>ri stolnici). Ce-loinu slika je držana v toplih barvah, ki v celoti zvene v malce otožni, molovski melodiji. Toda prezreti nc smemo Se neke komponente: grafične. Debenjak, danes gotovo eden naših najpomembnejših grafikov, te svoje note ni mogel zatajiti. Udarila je na dan zlasti v ostrili razsvetljavah in konturah oblakov in v kar geometrično strogem izrazu s iw)bledom na stolnico. Tudi v celoti si Debenjakovo sliko prnv lahko (in z istimi svetlobnimi učinki) zamislimo preneseno v grafično tehniko, saj niso vrednote linije nikjer tolikanj zabrisane, da bi prevladalo nad njimi izključno na barvni lisi temelječe izrazilo, kot je na primer slu- čaj ravno pri Grecu. Naloge, ki so sc stavile slikarju in sliki, niso bile majhne: treba je bilo upoštevati visoki oltarni ciborij, polmrak, ki vlada v prezbiteriju in intenzivno, veliko belo ploskev zadnje stene, ki vpija vase vso svetlobo ter tako oziromasi svetlobne efekte na sliki sami; povrhu vsega pa se je moral slikar pokoriti še zakonom baročne arhitekture same in Quaglievih fresk na stranskih stenah prezbiterija, da ne omenim še l judskega okusa, ki temelji še v cerkvenem slikarstvu na baročnih in klasicističnih predstavah Kako je slikar rešil zadnje vprašanje — na to odgovarja vse, kar smo povedali do sedaj; vprašnnje ciborija je rešil s tem, dn je pomaknil spodaj svetnikovo figuro na levo, tako da ob vstopu pod kupolo opazovalec vidi celotni lik sv. Miklavža. Težja je bila borba s svetlobo. ki ob zimski dnevni luči ni pustila sliki, da bi polnovredno zaživela. Toda upoštevati moramo, da je slikar imel za svoje delo odkazan zelo nepriličen »atelje« na levem stranskem kom stolnice, kjer je vladala popolnoma drugačna, severna svetloba in kjer je lnliko celotno sliko pregledal le z — obrnjenim daljnogledom. Prepričani pa smo, dn bo ob polni poletni svetlobi slika prišla vse drugače do izrnza kot pa v zimskih mesecih, saj se tudi prej- šnji, l.angusovi sliki ni godilo bolje — zaradi premočnih svetlobnih refleksov v nekaterih delili cerkve sploh ni bilo videti drugega kot svetle lise. S polnim prepričanjem lahko zapišemo, da se je Debenjak s svojim sv. Miklavžem izvil iz dosedanjega intimnega slikarstvu v monumentalno, da je dokazal, da bom« morali prenehati pri oceni njegovega dela porabljati zastarele, komodne rpitetone eklekticizma itd., ter gledati v njem močnega, dozo-revajočega mojstra, ki bo ustvaril še pomembnejše umetnino tudi — in prav v religioznem in zgodovinskem slikarstvu, kar ie bila njegova davna želja in kateri je prav s to sliko zdaj prvie našel uresničitev. nc. MALI 0 i Službe I I dobe g Brivsko POMOČNICO vajeno britja in strt. žci.ji, iSčeiu zu takoj. Celotna oskrba in pla ča. Ponudbe z našlo, vom pod »Sposobna« oa upravo »Slovenca« pod it. 195. ISfEM PERICO plačuin dobro. Vozelj Ana, llerbersteinova 4 i Službe I 1 icc O | KUHARICA srednjih let, ki oprav, tja vsa dela, išče službe pri manjši diužiui. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« >35. _(„ | Poizvedbe | MUK - ZAJfKA sive barve, »eni izgubila * nedeljo, 14. t. m. v bližini Sokolske-(■a domn v Šiški. Pro. sim poštenega najditelja, da ga odda v Si* ienskem župnišču. OSEBNO IZKAZNICO iu potno dovoljenje na iinc Bedcnčič Antonija sem irpubila. Najditelja prosim, naj vrne v pisarno drž. nčiteljišča, Rešljiva št. 10. OSEBNO IZKAZNICO propnstivico, beležnl-co in drupe dokumente sem izgubil od Ižanske milnice do Velike čolnarske. Najditelja prosim, dn mi. jill vrne proli lepi ua. ffradi. Naslov: šver Sc Kosi, Rimska ccsta lfa. ZAPESTNO URO krom, >cni zgubila od Dalmatinove, Javnrni. kove ulice proti Beži. (tradu. Najditelja pro-sim, da jo proti na-(rradi odda v mlekar, ni, Miklošičeva 7. IlMielt KNI1RK slovenske i» nemSentpetrska fara« 341. Opremi ieno SOBICO ifče boljSa gospodična, če mogoče v sredini mesla. Plača v naprej. Ponudbe na upravo >Slov.« pod >Cislo< 346. (n Pouk | INŠTRUKTOR se sprejme za rs© predmete nižje trgov_ ske Sole. Ponudbe nn unravo »Slov.« pod >fnžtruklor« 349. MSad pes volčjnk se je zatekel ob Karlovškem mostu ob Dolenjski cesti. Kdor bi vedel kaj o njem. naj blagovoli sporočiti na naslov: KAREL CEC — Gruberjevo nabrežje 6. 572 milijard frankov napram 5"V4 milijardam frankov dne 13. julija 1944. Svetovna letina pšenice. Kmetijsko ministrstvo Združenih držav je prineslo podatke o letini pšenice za leto 1944. za 45 dežel, ki predstavljajo 9? odstotkov jetine na svetu, brez vpo.Mevanja SSSR in Kitajske; letina nnj znaša po tem izkazu 5850 milijonov bušljev ali 3 odstotke več kakor leta 1943. Sedanje zaloge pri štirih največjih proizvajalcih, namreč Kanadi, Argentini, Avstraliji in Združenih državah, znašajo, kakor navaja ministrstvo, 1050 napram 1167 milijonov bušljev v zadnjem juliju. Proizvodnja pšenice v Evropi pa znaša, tako navaja ministrstvo, 1460 milijonov bušljev. Zaplemba inozemskih elektov v Franciji. Iz Pariza javljajo, da je gaullistični finančni minister podvzel ukrepe za zaplembo vseh inozemskih efektov. Govori se že o tem, da bo tovrstna odredba izšla do konca tega meseca. Popolnoma na jasnem pa si še niso, ali bodo ludi inozemski bankovci podvrženi tej uredbi. Poslabšanje prrlirane v Belgiji. Tz Bruslja javljajo, da je prehranjevalni minister v Pierlotovi vlodi z veljavnostjo od 15. t. m. najavil zmanjšanje doslej le še formalno obstoječega obroka mesa od dnevnih 55 nn 20 gramov. Praktično pa je tudi dvomljivo, ali bo možno dati prebivalstvu teli 20 gramov, ker ne bo na razpolago nobene klavne živine, zaloge pa so ali popolnoma izčrpane ali pa tako neznatne, da ni z njimi nikakor mogoče računati. Umrla nam je naša mama, gospa TURK ANA ROJ. TOMC bivša gostilničarka in posestnica dne 15. t. m. po kratki, mučni bolezni. Pokopali jo bomo v sredo, dne 17. januarja 1945 ob 9 dopoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja k sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 22. januarja 1945 ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Petra. Venci se v prid dobrodelnim ustanovam hvaležno odklanjajo. LJubljana, 15. januarja 1945. Vlado, sin; Pavla por. dr. Gori= far, hčerka; snahe; zet; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. m KINO »M rut Krasna ljubezenska drama z divoinii narav, n iui i posnetki »VZNEMiKJbNA SRCA« Lotte Korh Rudoll Prack Ernsi v Klipsteia. Predstave ob 1» ■■ i«l 111 KINO »SLOG4» u" Zabavna komedija v filma .ZA MOJIH DNI« Hannelore Schroth. Ilarald Holberg Predstave ob U ia 18. ,El KINO or\JIO\* Izvirna ljubezenska romanca »MOJA f iti J Al ckJiCA JOŽICA« Hitele K rabi. Paul Hubschmid. Fita Benkboff Predstave ob It In 18 + Dotrpel je naš ljubljeni mož, oče, brat, svak in stric, gosp. RAVNIKAR IVAN domobranski podnarednik Pogreb bo v sredo 17. t. m. ob 3 pop. z Zal, kapele sv. Marije k sv. Križu. Žalujoča soproga, sinova in oslalo sorodstvo. Sporočamo, da nam je umrl v nedeljo, 14. januarja naš ljubljeni, dobri mož in oče, gospod Stanovnik Ivan posestnik, bivši župan in narodni poslanec Pogreb dragega očeta bo v sredo, 17. januarja ob 10 dop. na larno pokopališče v Horjulu. Horjul, Ljubljana, dne 15. januarja 1945. Neža, žena; dr. Ivan, Francc, Jože, sinovi in ostali sorodniki. Zahvala Ob težki izgubi, ki nas je za-? dela s smrtjo naše predobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe KLEMENC MARIJE izrekamo prisrčno zahvalo za izraženo sožalje in vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili., na njeni zadnji poti. so " Bog plačaj I i'j Maša zadušnica bo v petek, dne 19. L m. ob pol 8 v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, 15. januarja 1945. 2ALUJ0CI OSTALI. Umrla je naša zlata mama, gospa roj. Terzon vdova žel. uradnika v pokoju 14. t. m., previdena s tolažili svete vere. Pogreb bo v torek, 16. januarja 1945, ob 9 dopoldne z Zal, kapele sv. Jožefa na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, 14. januarja 1945. Globoko žalujoče rodbine: Krainer, Florjančič, šušteršič. K. Struppc: ^ 1 ■ a i a * S s k B ^ ^ i i m W «1 e a i « & 1 17 Ta in še druga vprašanja si je stavil Mallet. Odgovori, domneve in verjetnosti so napolnjevale njegove možgane. Manjkalo mu jc še mnogo podatkov... Nenadoma je naročil kočijažu, naj ga pelje na mestno pokopališče. V pisarni je prosil, naj mu povedo, kje je pokopan Ahil Kadczinski. Na koncu dolge, ravne steze, daleč od razkošnih nagrobnikov, ki so spominjali na milansko pokopališče, je bil oddelek za tujce, pozabljene in samomorilce. Tukaj je našel gomilo, kjer je na leseni tabli bilo napisano ime Ahila Kadczinski ja. Stal jc ob zapuščenem grobu, ki ni hotel izdati svoje skrivnosti. Nenadoma pa se je zdrznil in njegov pogled je obvisel na številki 366, ki je bila zaznamovana na leseni tabli. Bila je številka groba... Toin Stcrner in njegov spremljevalec Broivn sta bila že ves teden v Aleksandri ji, kjer sta si najela mirno in udobno stanovanje. Sterner-Sly ie le malokdaj prišel iz svoje sobe; zadovoljil se je s tem, da ie pisal in prejemal pisma in brzojavke. Medtem je Brown-Heter imel dovolj časa, da si ogleda zanimivosti v mestu in se poglobi v študij v knjižnici arheološkega društva. >Kako dolgo bova še ostala tukaj?« je vprašal nekega dne tovariša. V nje-govem glasu je zvenelo začudenje nad tem življenjem brez pomembnih dogodkov. Sly nm je smehljaje odvrnil: »Jc mar moja krivda, da je karantena trajala toliko časa in bo ladja dospela šele nocoj?« »O kuleri ladji govorite?« >0 malem italijan-kem parnikti, s katerim bosta dospela neki grof (.'liam- fort in njegova spremljevalka. Danes bi vam bil na vsak način zadevo pojasnil, ker bom potreboval vašo pomoč. Poslušajte torej o zadevi, kolikor sem jo mogel ugotoviti s pomočjo izvrstnih sodelavcev. Jela in Anicet de Chirolin nista odšla iz Mentona v Da-vos, kakor sta povedala v hotelu, ampak v Marseille. Iz različnih razlogov se jima je silno mudilo, da sta se vkrcala. Ladja, ki sta jo v nervozni naglici izbrala, ni bila najboljša in njena pot ne najprimernejša. K temu se ie pridružila še karantena v Tunisu, k! za naju pomeni veliko pridobitev. Skrivnostni par bi bil medtem že bog-vekje in le malo upanja bi imela, da ga doliitiva. Zdaj pa ju lahko priča-Kujemo tukaj. Imam namreč dobre razloge za domnevo, da bosta prispela semkaj. Bržkone oba. Anicet de Chirolin ali baron Chamfort, kakor se zdaj imenuje, je namreč res bolan na pljučih in sicer ne več v začetnem šta-d:ju. Zdravnik v Mentonu mi je povedal, da mora iti v Egipt, čo hoče preživeti še to zimo.« Nekdo je potrkal. Vstopil je sel in oddal brzojavko. Sly jo je prebral in dejal Mannelu: »Oba sta odpotovala iz Tunisa. Ladja bo prispela lele jutri pouo'dne. 3'a (>ova v pni-tanišfe Vi. gospod Brovvn, boste našli mojega varovanca sredi množice.« »l jfltv« UkkvM« — Z« Loudako tukaiftoi Jot« Kiainarifi — Ilerausgeber, Izdajatelj: Jo&U Grošelj — SclirlflleUoi, oreduft: Jankti Ualnet