Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trcjovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LBTO X Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 9. avgusta 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 90. Pasivnost nemške zunanje trgovine. Nemška trgovina, ki je bila lani v ravnovesju, je od jesenskih lanskih mesecev naprej trajno pasivna. Pasivnost je rasla od meseca do meseca in je dosegla v juniju 450 milijonov mark; to je povzročilo veliko vznemirjenje in je neugodno vplivalo celo na borzo. S to junijevo pasivnostjo je dosegla nemška zunanja .trgovina prvega letošnjega polletja pasivnost ca. dveh milijard mark. Če bo šla v tej smeri naprej, bo dosežena do konca leta rekordna pasivnost, kakor je nemška zunanja trgovina doslej ni še nikdar doživela. Znani »Economicus« pripoveduje o tem: Da si dobimo kolikor mogoče pravilno sliko o pomenu te pasivnosti, je na mestu, da napravimo najprvo primero s predvojnimi leti in pa s povojnimi leti stabilizacijske dobe in da nato premotrimo vzroke najnovejšega razvoja; iz tega bomo mogli napraviti nekaj zaključkov za bodočnost. Najprvo moramo ugotoviti, da je bi-a nemška zunanja trgovina v zadnjih Predvojnih letih vedno pasivna, razen leta 1913, ki je izkazalo eksportni previšek. Tako na primer je znašal leta 1909 import 8 milijard in pol, eksport 6 in pol, pasivnost 2 milijardi, leta 1910 9 in 7Vs, pasivnost IV2, leta 1911 9% in 8, pasivnost 1%, leta 1912 10% in 9, pasivnost 1% milijarde. Povprečno govorimo torej lahko o pasivnosti 1% milijarde, kar bi dalo po sedanji vrednosti ca. 2% milijarde. Dosedanja povojna stabilizacijska >eta kažejo sledečo sliko: L 1924 pasivnost ca. 2 milijardi, 1. 1925 skoraj 3 milijarde, leta 1926 približno ravnovesje. Te številke se v nekoliko razlikujejo od onih, ki jih je objavil Nemški Statistični urad, in sicer, kakor je priznal statistični urad sam, zato, ker vsebujejo številke za 1. 1924 bi 1925 lahko nekaj napak; pri uvozu J3.' bilo mogoče pripisati 5%, ker na-Cln cenitve ne more zmeraj pravilno označiti kvalitetnih razlik v ceni bla-fv ’zvozu bi pa lahko odšteli '2%, ker so deklaracije včasih pod resnično trgovsko ceno. Na podlagi teh korektur smo dobili zgorajšnje podatke. Kot povprečnost stabilizaci jskih let bi se izkazala torej pasivnost od ca. 2 milijard do 2% milijard mark. s predvojnimi leti nam cira h:iaVe’ d? ima ta pasivnost trgov-ske Mance tendenco do povrnitve k prejšnji konstanti. Brez dvoma je v tem oziru bistvena razlika med predvojno in povojno dobo. Takrat je bila Nemčija dežela, ki je kapital izvažala danes ga uvaža in more kriti svojo Pasivno trgovsko bilanco le iz dotoka inozemskih kapitalij, zlasti iz inozem-skih posojil. spričo tega dejstva se je razvila v emških strokovnih listih diskusija in “la nastala dva nasprotna si tabora. ' tezo zastopa večina teoretičnih narodnih gospodarjev, tako zlasti Gustav Stolper, izdajatelj lista »Der Deutsche Volksvvirt«; pravi, da živi na ta način Nemčija gospodarsko čez ?Y°je razmere in da bi blo dobro, če I,1 se omejili in danim razmeram pri-j’^°di]j. Drugo tezo zastopa večina o,rza’wnikov (med njimi tudi državni ^°spodarski minister dr. Curtius) in stah gospodarski voditelji; pravi, da L zl,asti v svrho zaposlenosti riem-, p.delavstva — potrebno, obdržati radicronalno nemško gospodarsko strukturo, tudi če je za njeno vzdrže- vanje začasno potrebna zadolžitev v inozemstvu. Drugi nazor računa menda s tem, da si bo na eni strani v tem oziru nemško gospodarstvo v bodočnosti samo napravilo potrebni korektiv, na drugi strani pa da more ta metoda učinkovito pripomoči k prepričanju sveta, da se Dawesov načrt ne da izpeljati v polni meri. Ta diskusija nas spominja na nazore, ki so se javili svojčas v inflacijski dobi o smotrenem postopanju nemške vlade in nemških gospodarskih voditeljev. Kakor takrat se zdi tudi sedaj nemogoče, da bi dali zamotanemu ustroju gospodarskega življenja iz političnih vzrokov gotovo smer; vsekakor je pa mogoče, da naravnega gospodarskega razvoja zato ne oviramo, ker se more ta razvoj politično izkoristiti. Preidemo na vzroke rastoče pasivnosti. Če razvoj nemške zunanje trgovine v prvi letošnji polovici natančno analiziramo, vidimo zares, da ima več znakov svoj izvor v naravnem razvoju zadnjega časa. Predvsem je treba ugotoviti, da se je skupni promet zunanje trgovine v prvem polletju 1927 v primeri s prvim polletjem 1926 zelo dvignil, kar je seveda izključno le posledica pomnoženega uvoza. Dočim je znašal uvoz v prvi polovici lanskega leta 4% milijarde mark, je narasel v prvih šestih mesecih letošnjega leta na 6% milijarde, se je dvignil torej za poltretjo milijardo. Uvoz živil je narastel v tej dobi za pol milijarde, uvoz fabrikatov za ravno toliko; uvoz surovin pa za ogromni znesek poldruge milijarde. , Dvig pri nakupu živil ni fabrikatov nam govori v prvi vrsti o zvišani nakupni moči nemškega prebivalstva; lahko so zraven tudi še drugi momenti, pri živilih na primer posledice slabe letine, pri fabrikatih na-raščujoče zadolžen je v inozemstvu, ki je navadno v zvezi z zvišanjem uvoza fabrikatov. Kar se tiče izredno pomnoženega uvoza surovin, je irfogoče deloma odvisen tudi od naključnih momentov; tako na primer so morebiti izjemoma nizke cene na koncu preteklega leta (za bombaž, lan itd.) dale nagib za nakup teh surovin na zalogo. V prvi vrsti je pa zvišani uvoz surovin brez dvoma v zvezi z dobro industrijsko konjukturo, kar je tudi v skladu s poročili o zaposlenosti nemške industrije. Gotovo je tudi, da bo del tega uvoza surovin, povzročenega po dobri konjunkturi, porabljen doma; za to govori ojačena kupna moč raznih slojev nemškega prebivalstva. Težko si je pa tudi misliti, da ne bi velik del tega pomnoženega uvoza surovin prišel v dobro dvigu izvoza nemških fabrikatov; ta izvoz je bil v Prvi letošnji polovici na višini zadnjih dveh odnosnih letnih polovic in je zaostal za izvozom zadnjih predvojnih let povprečno za 15 odstotkov. Zato moremo z veliko napetostjo pričakovati, kakšna bo slika nemške zunanje trgovine, ki^nam jo bodo prinesla mesečna poročila bodočih mesecev. Na Nemškem traja diskusija naprej, in vsaka stranka brani trdovratno svoje mnenje. štajerska jabolka so povsod jako priljubljena in se razpošiljajo zgodnja jabolka v Monakovo, sedaj se pa pošiljajo skoraj vsak dan po eden ali dva vagona v Rrenien in Hamburg. Avstrija letos ne l)o ynela mnogo sadja in zato bodo posebno na Dunaju zelo v skrbeli, odkod na] bi ga dobivali. Nelegalno trgovanje z molitveniki. Prejeli smo: šušmarstvo tudi v trgovini raste, zlasti se je nelegalno trgovanje z molitveniki v zadnjem času tako razpaslo, da moramo mi v obrambo naše trgovine zavzeti svoje stališče in proti temu javno protestirati. V prejšnjih časih je bilo razpečavanje molitvenikov v Sloveniji važna pridobitvena panoga založnih knjigarn, knjigovezov-založnikov, trgovcev s papirjem in tudi drugih- trgovcev. Ko se je v Ljubljani ustanovilo Katoliško tiskovno društvo, oziroma, ko se je to povečalo v največje knjigotrško podjetje v Sloveniji, je to društvo polagoma izpodrinilo skoro vso založbo in prodajo molitvenikov s strani ostalih trgovcev ter jim je s tem prizadelo ogromno škodo. Katoliško tiskovno društvo razpošilja in proda letno na tisoče molitvenikov, ki jih tiska, veže in razprodaja v lastni režiji. V svrho razpečavanja svojih ogromnih naklad se to društvo ne poslužuje samo svojih proda-jalnic, temveč uporablja v to, n. pr. po deželi zlasti duhovnike. Trgovanje z molitveniki se je po župniščih silno razpaslo, tako, da ljudstvo molitvenikov ne kupuje drugje, kakor izključno samo v župniščih. Našim trgovcem, ki imajo velike zaloge molitvenikov, pa se s tako konkurenco prizadevajo občutne škode. Po informacijah, ki smo jih prejeli, so vse pritožbe s strani trgovstva na merodajne oblasti ostale brezuspešne. Konkretnih slučajev o taki nelegalni trgovini bi imeli nešteto na razpolago. Prodajo molitvenikov s strani duhovščine občutijo naši trgovci najtežje v času birmovanja. Prihodnji mesec se vrši birmovanje na Dolenjskem in se bo trgovanje z molitveniki po župniščih vršilo brez dvoma z vso vnemo. Prosimo zato knezoškofijski ordi-narijat, da blagovoli temu vprašanju posvetiti vso svojo pozornost in odrediti potrebno, da se trgovanje z molitveniki od strani duhovščine v vsej Sloveniji preneha, ker so legitimni trgovci, ki se morajo za svoj obstanek težko boriti in ki so navezani le na svoj zaslužek, s tem občutno oškodovani in ogroženi. Naši trgovci morajo nositi poleg režijskih stroškov, tudi vsa davčna in avtonomna bremena, nasprotno pa duhovščina tozadevno ne nosi nikakih bremen in ji je na ta način dana možnost, da dela najob-čutnejšo konkurenco našim trgovcem. VINOGRADI V HALOZAH. Vsled majniškega mraza so sicer nizke lege vinogradov trpele, ni pa napravil mraz v višjih in visokih legah nobene škode. Trsi niso nasipani z grozdjem, pa kolikor ga je, je zelo lepo. Trajno lepo in vroče vreme je povzročilo zelo lep razvoj grozdja, ki je z malimi izjemami zdravo. Radi velike vročine že nastopa tu in tam največji sovražnik grozdja, oidij, ki ga pa marljive roke z žvepljanjem sproti zaterejo. Kakor že rečeno, je radi letošnjega toplega vremena razvoj grozdja tudi za 3 tedne naprej in se že jagode, začnejo mehčati in obeta se nam izvrstna kapljica, slična oni 1917 leta. Opozarjamo torej domače vinske trgovce in gostilničarje, kakor tudi inozemstvo, posebno pa sosedno Avstrijo na svetovno slovečega pristnega Haložana. * * * Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo nam poroča z dne 7. t. m.: Po hudi vročini je izdatni dež ponoči dne 3. t. m. premočil hmeljske nasade, jih osvežil in ohladil. Zalibog je bilo. med padavino tudi nekaj toče, ki je posameznim hmeljarjem povzročila občutno škodo, vendar le-ta ne bo v splošnem izdatno vplivala na množino letošnje trgatve. Kakor je hmelj pričel neenako cveteti, tako je tudi njegov prehod od cvetja v kobule neenak, kar bo povzročilo spodbiranje hmelja. Kakor smo že poročali, je letos golding nastavil manj cvetja kot v minulem letu, vendar pa pričakujemo glede ha povečano, s hmeljem zasajeno ploskev, isto množjino, seveda le pod pogojem, da se hmelja do trgatve ne bo lotil še kak neljubi prijatelj. Hmelj bomo pričeli obirati v teku enega tedna. Tuji prekupci že prihajajo. Ljubljanska borza. Tečaj 8. avgusta 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Berlin l M 13-515 13-545 Curih 100 fr 1093-50 1096-50 Dunaj 1 Šiling 7-9925 8-0225 London 1 funl 275-80 276-60 Praga 100 kron 168-20 169-— Trst 100 lir 308-25 310"25 NAŠE SLIVE. Vsled suše je postal položaj tega pridelka naravnost obupen. Lani so pridelali pri nas na jugu za 4800 vagonov sliv, letos jih bo v najugodnejšem slučaju, če se bo pojavil zadosten dež, okoli 3000 vagonov, sicer pa kvečjemu 2000 vagonov. Dež bi naše narodno premoženje zvišal za več kot za 50 milijonov dinarjev. Seveda so se temu primerno tudi cene sliv zelo dvignile. Pridelek v glavnih konkurenčnih deželah, v Oregonu in Kaliforniji, je srednje dober. SLADKORNI DOGOVOR. Vprašanje o novi sladkorni konvenciji noče utihniti. »D. Z.« pripominja k nastalim vestem tole: »Novo konvencijo, ki bi jo mogli mi Nemci sprejeti, smatramo v sedanjem trenutku za nedosegljivo. Zahtevati bi se moralo, da bi pristopile k dogovoru vse one sladkor izdelujoče dežele, ki pridejo za svetovni trg tako ali tako v poštev. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi nekatere dčžele sklenile gotove pogoje in da bi druge države, ki dogovora ne bi podpisale, z večjo produkcijo in z večjim izvozom preprečile to, kar bi ti pogoji hoteli doseči. Zlasti bi bilo potrebno, da bi Anglija s svojimi velikimi sladkornimi kolonijami pristopila h konvenciji in bi tako opustila premije na izdelovanje pesnega sladkorja ter bi prilagodila svojo carinsko zakonodajo konvencijskim določbam. Tudi bi se ne smela ponoviti napaka iz leta 1908, da bi ne bile v konvenciji U. S. A. in z njimi vred tudi Kuba. Takrat U. S. A. in Kuba niso pristopile dogovoru. Dalje bi se morala upoštevati obremenitev nekaterih dežel po mirovnih dogovorih, ki imajo za posledico višje nabavne stroške; nato tudi, da valutarne razmere v deželah sladkorne produkcije niso stabilne. To je samo par točk, ki so pa važne glede vprašanja nove konvencije. Ne verjamemo na njeno možnost.« Češki listi pristavijo k tej argumentaciji: »Mislimo, da je naša sladkorna industrija v tej zadevi istega mnenja. Položaj se je od leta 1903 naprej temeljito spremenil.« Tega leta so namreč sklenili bruseljsko konvencijo. Štev. 90. MtMIH--------— Milivoje M. Savič: Politika tujih gospodarskih podjetij se redko sklada s politiko naše države.1 Politika tujih podjetij v naši državi se redko sklada z gospodarsko politiko naše države. Naša država želi v svojih podjetjih zaposlevati domače ljudi in sicer v pisarnah in v delavnicah, da bi se porabljal za poslovni jezik državni jezik. Tujci v svojih podjetjih hočejo, da zaposlijo čim več svojih ljudi in da po možnosti porabljajo za poslovni jezik svoj jezik. Proti temu se moramo energično boriti. Naša država želi, da so gotove tovarne, ki služijo za. državno obrambo, v sredini države, tujci pa žele, da bi bile po možnosti na meji. S takim osnavljanjem tovarn na meji izgleda tako, kakor da bi želeli, da se obdrži bodisi nemški, bodisi madžarski jezik v krajih, v katerih se etablirajo. Ali delajo to zavestno ali nezavestno, je egalno; naš interes to ni in proti temu se moramo boriti. So tujci, ki so dobavitelji gotovega blaga iz inozemstva. Čim se osnuje v državi tovarna, ki jim konkurira, osnujejo tudi sami tovarno v naši državi in streme za tem, da jo s konkurenco v državi sami ubijejo. Kakšen interes imamo, da dohajajo tujci v našo državo in da s konkurenco ubijajo običajno ravno našega Srba, Hrvata in .Slovenca? Kakšen interes imamo, da takega tujca pustimo, da se pri nas naseli, prenese k nam svojo tovarno in ubija naše ljudi s konkurenco? En tujec dela kak polfabrikat, drugi tujec pa dovršuje ta polfabrikat. Ako se pojavi Srb, Hrvat ali Slovenec in začne izdelovati produkte iz istega polfabrikata, se oba tujca sporazumeta, da gospodarsko uničita domačina, ki je začel izdelovati produkte iz polfabrikatov. Ali more država, da to gleda in se smatra za neintere-sirano? Ne, takih tujcev se je treba braniti. Ena in ista firma ima mline v iPešti in v Vojvodini. Ako ima malo pšenice ali malo proda, zapre firma svoj mlin v Vojvodini, v obratu pa obdrži mlin v Pešti, da more moko izvažati na Češko ali na Dunaj. Kakšen interes imamo na tem, da naš mlin v Vojvodini stoji, dočim se naša pšenica melje v Pešti, moka pa izvaža na Češko ali na Dunaj? Naši veliki izvozniki lesa sedijo na Dunaju in sklepajo kartele s svetovnimi organizacijami, od kod naj dobavljajo les, ne oziraje se na našo majhno lesno industrijo. v Kadar naš mali izvoznik začne les izvažati tja, kjer misli, da bo mogel kaj zaslužiti, se vsa svetovna organi zacija, vštevši naše veleizvoznike, za žene na njega, da ga zadavi. Ali je treba, da gledamo to, kakor da bi nam ne bilo mar, in ne primemo ma lo za golšo te tuje izvoznike! Naš valutni interes je, da zaslužki, ki se dosežejo v državi, tudi v državi ostanejo in se tu porabljajo ali plo-donosno nalagajo. V si tujci svoje zaslužke odnašajo v inozemstvo, kar gre na škodo našega denarja in nase trgovske bilance. Te vrste denarja, ki gredo na tuje, presegajo eno milijardo. Interes državne obrambe je, da imamo čim več praktično izvežbanih inženjerjev in tehnikov. Da se naši inženjerji praktično izvežbajo, jih moramo v prvi vrsti zaposliti doma. A tega tujci nočejo. Za te naše želje imajo gluha ušesa, pa naj jih jim izraža kdorkoli. Nikjer ne more zaposliti naših mladih kemikov in inženjerjev, a kjer jih sprejmejo, jih vzamejo z muko. Nikakor pa še ni dose-daj uspelo, da bi naši ljudje dobili delo v Boru, Beočinu, Vel. Bečkere-ku, Splitu, Šibeniku in v drugih večjih podjetjih. Treba nam je, da smo vstrajni in najdemo zdravilo za gluha ušesa, da se vrata teh tovarn od-pro tudi za naše mlade ljudi. Banke v tujini, ki imajo pri nas tovarne, imajo tudi svoje delavce, ali vsaj tudi svoje strojne tovarne. Opažati je, da te njihove tovarne pri nas kupujejo za vsako ceno premog in strojno opremo pri premogo-kopnih podjetjih teh bank v inozemstvu. Dogajajo se tudi slučaji, da direktor tuje tovarne iz svojega čistega narodnega interesa kupuje v tujini tudi ono, kar bi mogel ceneje kupiti pri nas. Takih primerov se moramo braniti. Naša hidroelektrična centrala na Fali pri Mariboru, ki je na meji, želi, da zajame vso industrijo do Zagreba. Ali se sklada z našimi interesi, da v vojnem času dobro vržena granata ustavi vse tovarne od Fale do Zagreba, med njimi tudi tovarne, ki delajo za narodno obrambo? Mi imamo dober hmelj in tujce kot mojstre pivarn, ki nočejo niti slišati, da bi kupovali naš hmelj, ampak ga kupujejo na Češkem, pa čeprav bi bil to tudi naš hmelj, ki se kot češki iz Češke prodaja. Nekateri pravijo, da imajo gotovi tuji pivovarji odstotke na količino hmelja, kupljenega na Češkem od čeških firm. Tudi proti temu se moramo boriti. Tuji pivarski mojstri stalno trdijo, da se iz našega ječmena ne more variti piva, in da morajo kupovati inozemski ječmen. So tudi načini, po katerih se tudi iz našega ječmena more variti pivo, ali za to moramo imeti mojstre, ki bi iz ljubezni napram državi iznašli, kako bi se dalo variti dobro pivo tudi iz našega ječmena. Vzgojiti si moramo samo domače pi-varje. Želeli smo, da osnujemo mlinarsko šolo v Vojvodini, da vzgojimo naše mlinarje tudi teoretično. A niti v enem mlinu nismo našli niti enega strojnega inženjerja ali mlinarskega strokovnjaka, ki bi govoril naš jezik, da bi mogel predavati našim ljudem. Niti en mlin se ni ponudil, da sprejme takega strokovnjaka in ga ima v službi namesto tujcev, katerih je veliko. Naš narodni pregovor: »Tudja ruka svrab (garjev, krast) ne češe,« velja tudi tukaj. Prav dobra šola. Nekemu gospodu, ki se je vračal te dni iz inozemstva, so naši cariniki ob' meji zaplenili damsko svileno obleko, ki jo je hotel uvoziti, ne da bi plačal carino. Če so naši ljudje tako zakrknjeni, da hodijo kupovat blago v inozemstvo tudi še danes, ko imamo po domačih trgovinah vsakovrstnega blaga v izobilju na razpolago in to po cenah, ki absolutno konkurirajo z inozemskimi, potem moramo najstrožje mere carinske uprave samo odobravati. Če ljudje ne pridejo drugače k spoznanju, da kupijo po istih in še nižjih cenah doma blago iste kvalitete, jih morajo strezniti samo najstrožje mere z zaplenitvijo blaga in visoko kaznijo, da jim tako preide volja za ponoven nakup v inozemstvu. Je pač tako, da cenijo ljudje inozemsko blago mnogo višje nego domače, pa če je še tako slabo in drago. Zato so drage šole ob prehodu naše carinske meje samo koristne!_____________ Ali sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika? v zvezi s stavbnim delovanjem ter z državnimi in mestnimi investicijami. Industrija vapna in cementa izrablja 40 odstotkov kapacitete, industrija umetnih gnojil 30%, fabrikacija vitri-ola 40% in približno toliko tudi industrija žveplene kisline. Industrija li-ma stagnira vsled velikega pomanjkanja surovine. Položaj poljedelske kemične industrije je neugoden, ta vrsta izrablja samo io do 15% kapacitete. Položaj industrije škroba paralizira poslabšanje eksportnih možnosti. Tudi položaj industrije mila ni zadovoljiv, čeprav se kažejo v industriji toaletnega mila znaki zboljšanja. Kosmetična in parfumna industrija trpi na posledicah trgovske pogodbe s Francijo, ki uvaža čimdalje več teh predmetov. Tudi industrija kavčuka trpi na tej pogodbi; izdelovanje pnevmatik nazaduje, import pnevmatik raste.-' In tako dalje. Vse to in drugo dobiš v omenjeni publikaciji. Razstava Ljubljanskega velesejma 15.—26. septembra t. 1. Slovensko ženstvo priredi ob času jesenske razstave 15.—26. septembra 1927 na Ljubljanskem velesejmu razstavo, oziroma tekmovanje narodnih noš. Pokroviteljstvo je prevzela dvorna dama N j. Vel. Kraljice Marije gospa Franja Dr. Tavčarjeva. Da bo ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote ( in umetnin naših narodnih noš, čim i lepše uspela, pozivamo vse slov. žene in dekleta vseh slojev, da pridejo na ta dan tekmovanja, t. j. 16. septembra v narodnih nošah same ali pa pošljejo v njih svoje znanke. Skrbite pa za to, da tudi moška narodna noša ne izostane. Zastopana naj bodo tudi vsa društva po možnosti v skupinah. Ker je ta dan namenjen manifestaciji narodnih noš, je dolžnost vsake Slovenke in vsakega Slovenca, da se osebno udeleži te prireditve in bi bil narodni greh, če bi kdo pustil le posamezni komad te dragocenosti zaprt doma v skrinji ali omari, ker bi s tem zmanjšal sioves in veličastnost manifesta- cije. 1 »Narodna Odbrana« br. 15 od 1. avgusta 1927. Narodne noše: štajerska, koroška, prekmurska, tržaška okoličanska, beneška, ta dan je vaš, zastopajte ga častno! Na programu prireditve je tudi kmečka soba, v kateri bo razstava vsakovrstnih narodnih vezenin, slika: nih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslic, čelnic, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd. Kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov, naj javi to velesejmskemu uradu, ki prevzame za vse vposlane predmete polno jamstvo in povrne po-šiljatvene stroške. Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali katerimkoli predmetom morejo obogateti in spo-polniti razstavo in tudi oni, ki morejo dati informacije ali naslove, da se odbor obrne na dotične pismenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom: Ljubljanski Velesejmski urad, Ljubljana. Trgovina in industrija Ogrske. Budimpeška Trgovska in obrtna zbornica je priobčila pravkar svoje poročilo o trgovini in industriji Ogrske v letu 1926, in sicer poleg ma-djarščine tudi v nemščini, francoščini in angleščini. Publikacija je važen informacijski vir zlasti za one inozemske trgovske kroge, ki se zanimajo za ogrske razmere. Opisane niso samo splošne gospodarske razmere, temveč tudi zaključki poljedelske produkcije leta 1926 in njene uporabe, dalje razmere industrijske produkcije, ustanovitveno delovanje, oblikovanje zunanje trgovine, denarne, kreditne, socialne in prometne razmere. Posebna poglavja poročila so posvečena posameznim industrijskim in trgovskim panogam. Za inozemski trgovski svet je prav ta oddejek po- sebno poučen, ker nam poda jasno sliko o obsegu domače produkcije vseh industrijskih panog in ker ozna-ča predmete, ki jih producira Ogrska čez svojo potrebo in ki pridejo torej za eksport v poštev; na drugi strani pa tudi surovine in polfabrikate, ko-jih potrebe Ogrska z lastno produkcijo ne more kriti in ki jih mora torej iz inozemstva uvažati. Bančni ravnatelj Rudolf Rainer kot zastopnik zbornice podaja o nekaterih industrijskih panogah kratko poročilo. »Življenski pogoji železne industrije so se od srede leta 1924 naprej, s prenehanjem inflacije, popolnoma spremenili. Do tedaj in v splošnem je redilo vso ogrsko industrijo zasebno gospodarstvo. Višek zaposlenosti je dosegla železna industrija sredi leta 1923 in v začetku 1. 1924, ,ko je bilo v nji zaposlenih 100.000 delavcev. Sredi leta 1924 se je vsled sanacijskega in stabilizacijskega načrta ooložaj spremenil, na kar je zasebno gospodarstvo takoj reagiralo. Od tedaj naprej je preživela ta industrija dveletno krizo, ki je prenehala šele sredi leta 1926. Od takrat dalje gre spet navzgor, zaposlenost^ industrije stalno narašča, in v zvezi s tem se dviga polagoma tudi število delavcev. Tudi eksportne možnosti so se obnovile, depresija je popolnoma izginila, in namesto prenehanja mislijo na koncentracijo in racionalizacijo. — Vzemši vse te okoliščine skupaj, lahko rečemo, da je železna in strojna industrija kulminacijsko točko krize že prestala in je upanje, da bo kmalu spet na prejšnji višini. Sedaj zaposluje okoli 65.000 delavcev, b pomladjo se je eksportna delavnost naše industrije zelo poživila in se udeležuje sedaj zopet javnih razpisov sosednih držav in balkanskih dežel, zlasti Bolgarije in Grške; tu sem pošilja železniški? vagone in tračnice, v Turčijo pa poljedelske stroje. Še par besedi o nekaterih vrstah kemične industrije. Plinska industrija ne kaže nobenega napredka, predelovanje smole in asfaltna industrija sta se pa dvignila za ca 50%, kar je NEMCI IN POLJAKI. O gospodarski poravnavi med Nemci in Poljaki je podal poljski veleindustri-jec G. Gljwic sledečo izjavo — Gliwie je bivši poljski trgovski in obrtni minister, predsednik poljske delegacije na mednarodni gospodarski konferenci, podpredsednik sindikata poljske rudarske industrije —: >Sem med tistimi, ki so bili zmeraj in so še zmeraj prepričani, da more razvoju in napredku človeštva služiti le mirno in prijateljsko sožitje narodov, le vztrajno gospodarsko sodelovanje posameznih držav. Tako je tudi v razmerju med Nemčijo in Poljsko. Celo danes, ko niso naše zveze urejene z nobeno trgovsko pogodbo, je Nemčija prva med državami, s katerimi izmenjavamo blago; ta trgovina hitro raste: Poljski uvoz iz Nemčije v prvem četrtletju 1926 je znašal 51,558.000 zlatov, 1927 pa 149,810.000 zlatov; poljski uvoz v Nemčijo 101,887.000 in 178,015.000 zlatov. Nedvomno je, da bi se ta trgovina še hitreje razvijala, če bi imeli trgovski dogovor. Brezpogodbeno razmerje med nami in Nemci mora nehati. Izločiti moramo vse politične momente in stati moramo na strogo ekonomskem temelju. C'<- !>i zadevo imeli v rokah ftnanffnTKT Ul zastopniki gospodarskih krogov, bi bila kmalu rešena. Zato se morajo sestati najprvo zastopniki gospodarskega življenja, nato šele uradni zastopniki. Našim poljskim gospodarskim krogom ne manjka najvažnejše zahteve za sporazum, dobra volja; to imamo. In kakor sem videl v Diisseldorfu in Luksemburgu, jo imajo tudi Nemci.« Trgovina. Velika belgijska tovarna za damske in moške klobuke išče odjemalca oziroma zastopnika. Naslov je na vpogled v uradu velesejma v Ljubljani. Žito. V Ameriki so cene žita padle, ker so poročila o novem pridelku ugodna. Mislijo, da bo pridelek prekosil uradno cenitev. Argentinija in Avstralija poročata o boljših izgledih, prav tako Indija. V evropskem kontinentalnem žitnem prometu vlada velika negotovost. Glede novega pridelka ni splošno še absolutno nič jasnega, ker se je žetev v številnih deželah zakasnila. Poročilo Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu je ugodno in pravi, da je kakovost letošnjega evropskega pridelka v številnih produkcijskih središčih boljša kot lani. O kvantiteti seveda še ni nobenih podatkov; pravijo pa, da bo v najboljšem slučaju komaj dosegla lansko količino in bodo potrebni zato tudi letos večji dovozi i« prekomorskih produkcijskih okrajev. Da bodo Poljaki, poučeni po lanskih dogodkih, izvoz žita zaenkrat zaprli, smo zapisali že na drugem mestu. Vse čaka. Industrija. Avstrijsko pivovarništvo. Pivovarna Hutteldorf se je združila z Združenimi pivovarnami Schwechat, St. Marx, Strn-mering, Dreher, Mauthner, Meichl. Delniška glavnica Združenih pivovarn v Schwechatu znaša 9 milijonov šilingov v 180.000 delnicah po 50 šilingov, delniška glavnica pivovarne v Hiitteldorfu pa 5 milijonov šilingov v 50.000 delnicah po 100 šilingov. Schwechatska podjetja zvarijo na leto skoraj 1 milijon hi piva, k čemur pride še pivovarna v Trstu s 120.000 hi na leto. HOtteldorfska pivovarna, odlikujoča se po posebno moderni ki racionelno delujoči napravi, zvari na leto skoraj 200.000 hi piva, tako da more sedaj združeno podjetje zadovoljiti 22% vse avstrijske porabe. Kampanjo 1927/28 bodo vodili že na skupni račun. Elektrifikacija Rumunije in Balkana. londonska Power (mož) and Traction (vod) Finance Comp. Ltd. lioče zgraditi v Rumuniji veliko električno centralo. Napravili so že načrte. Stala bo pri premogovniku Vulkan in bo zalagala s tokom vse Podonavje in vso pokrajino tja do Bukarešte. Ista družba gradi tudi veliko ogrsko električno centralo pri Tati in si hoče zagotoviti s temi novimi grad-bami na Balkanu in v bližnjem orientu odločilni vpliv na vire energije teh dežel. fzdelki ruske državne industrije. Sovjetski listi sami so se že opetovano pritoževali nad slabo kakovostjo izdelkov ruske državne industrije. V eni zadnjih številk priobčuje >K rasna ja Gaze-ta< zopet več pritožb, ki so na originalen način ilustrirane s pridejanimi fotografijami. Na eni sliki na primer vidiš čevelj z dol visečim podplatom, zraven pa poročilo, da je bil original kupljen v soboto v znani državni prodajalni čevljev in da je že v pondeljek nato dobil fotografirano obliko. Potem vidiš kuhal-ni špiritov aparat, ki »strašno vpije, zraven pa malo toplote da ali pa prav nič.« O nekem svetiljkinem cilindru pripoveduje časopis, da ga je napravila tovarna, ki dela prav dobre kupčije; kajti v enem večeru porabiš štiri cilindre ali pet, ker počijo brez zunanjega vzroka v par minutah. Na koncu vprašuje uredništvo časopisa, kaj mislijo zastopniki trustov poleg svojega teoretičnega prizadevanja napraviti tudi za praktično zboljšanje kakovosti njih izdelkov. Promet Rečna plovba v češkoslovaški. Na Vltavi in Labi so v prvi letošnji polovici prepeljali 1,211.400 ton blaga, za 231.000 ton ali za 24% več kot v prvi lanski polovici. V inozemstvo je šlo 454.100 ton, za 1 % več, iz inozemstva je prišlo 369.700 ton blaga, za 44% več kot v prvi lanski polovici; domači promet je narasel za 25%, promet po plavih (141.100 ton) za 82%. Največ prometa je imelo pristanišče Usti na Lahi, 262.800 ton, -f- 14% napram prvi lanski polovici. Donavsko pristanišče Bratislava izkazuje promet 249.400 ton, + 50%, Komarno pa 182.400 ton, -j- 72%; prevoz na češkoslovaški strani pri Bratislavi je znašal 567.300 ton, -f- 36%. Razmere prve letošnje polovice napram prvi lanski polovici so tele: V prometu Labe in Vltave z inozemstvom je narastel promet navzgor, torej iz inozemstva. Zelo je narasel promet s plavi, in sicer izključno le na Vltavi nad Prago, torej na jugu od Prage. Na Donavi opažamo sistematičen dvig prometa sploh, in sicer tako v pristaniščih Bratislava . in Komarno samih kot v prevoznem prometu. Promet via Bratislava in Komarno se je od lani na letos -bolj dvignil kot prevozni promet, kar z zadovoljstvom ugotavljajo. Iz naših ZASTOPSTVO ZVEZE GREMIJEV s V GLAVNEM VOLILNEM ODBORU ZA T. 0. I. ZBORNICO. Na zadnji plenarni seji Zveze gre-mijev je bil, kakor smo že poročali, soglasno izvoljen za zbornične volitve petčlanski volilni odbor, sestoječ iz §»•*• načelnika Zveze gremijev Vilka e i x 1 a iz Maribora, R. Ster-m e c k i j a, načelnika gremija v ^elju, Ivana l^pstevca, bivšega načelnika gremija trgovcev v Ljubljani, Antona Stergarja, načelnika gremija trgovcev v Kamniku in Stanka Lenarčiča, načelnika gremija trgovcev za logaški pol. okraj v Novi vasi pri Rakeku ter Konrada Elsbacherja, načelnika gremija trgovcev v Laškeim Volil-nemu odboru je poverjena naloga, da izvrši vse predpriprave za skupen nastop vsega, v gremijih organiziranega trgovstva pri bodočih zborničnih volitvah ter da stopi v stik z vsemi merodajnimi faktorji, predvsem s Denar sivo. Nemčija potrebuje nadaljnih posojil. Journal of Commerce« se obrača proti mnenju ameriškega trgovskega urada, da se Nemčija hitro bliža trenutku, ko bo mogla financiranje samostojno izvajati. Zmeraj je treba upoštevati dejstvo, da temelji nemško blagostanje Buy only english goods«, ki jo najdemo na javnih lepa-pih, v trgovski reklami, celo na poštnih žigih je bil ta poziv vrezan. Da je stvar učinkovito zalegla, je konkurenca na evropski celini živo občutila. Državna pospešitev in splošna podporna politika domače industrije, so daljna sredstva prikrivanja zaščitne carine; v tem oziru se odlikujejo osobito Španija in An- Štev. 90. 'iTMMUIiKOTUfl ViMBT 'Vm glija. Širša industrializacija Španije se je začela šele v povojni dobi; seveda bi bile evropske in deloma severo-ameri-kanske tekmovalke Španijo industrijsko kmalu udušile, če bi vlada ne bila posegla po carinski zaščiti. Ko pa je morala Španija pri sklepanju potrebnih trgovskih pogodb pri uvozni carini odnehati, izdala je odredbe, ki so imele isto učinkovitost. Zakon o zaščiti domače industrije od 30. aprila 1924 priznava novim podjetjem in obstoječim narodnim firmam gotove podpore; z odredbo 9. julija 1926 se je ta zakon še razširil ter se uvoz gotovih strojnih naprav sploh prepove, nadalje pa se določijo izvozne premije na domače izdelke; značilno je dejstvo, da se krijejo premije iz poviškov uvozne carine. V kovinasti industriji se dopušča uvoz surovin izključno podjetjem, ki razpolagajo z lastnimi delavnicami. Nekaj podobnega si je privoščila tudi Anglija glede sladkornega uvoza, razven tega je zaščitena domača strojna industrija z določbo, da mora vsaj 76% vseh strojnih naprav biti domačega izdelka. Posebne uspehe si obetajo nekatere države od submisij-skih odredb, ki naj nadomestijo carinsko zaščito. V okvirju Mussolinijevega načrta za zaščito lire je izdala italijanska vlada v januarju lanskega leta zakon o favoriziranju domačih izdelkov pri državnih in javnih dobavah. Z novelo od 15. julija 1926 je ta zakon razširjen na vse javne ustanove, na zasebne pa v toliko, kolikor uživajo državno podporo, ali stoje pod državnim vplivom; skratka, vsa podjetja imajo v prvi vrsti kriti svoje potrebe na domačem trgu, čeravno bi bile tuje ponudbe do 10% ugodnejše; v obzir je jemati celo pravilo, da je smatrati inozemske ponudbe franko namembna postaja, domače pa loko dobavnega skladišča. Španija je dobremu vzgledu Italije sledila z zaščitnim zakonom od 9. julija 1926 in tudi tam se naravnost prisili nakup raznih potrebščin na domačem trgu ter je dostop inozemske konkurence do javnih ali zasebnih dobav do malega nemogoč, ali vsaj jako težaven. Turčija si je prisvojila načelo, da mora ponudnik na javne dobave za iste garantirati in sicer z 10—15% vrednosti dobavnega predmeta; sicer se da to postopanje v interesu državne uprave vsekakor zagovarjati, stvar pa zadobi kritično obliko, če se gre za vrnitev polo/ene jamčevine, ki se zavlačuje včasih do neskončnosti, brez da bi se priznale kake obresti za vlogo. Tudi ta praksa diši jako sumljivo po prikriti carinski zaščiti. Avstrija je uvedla z izvršilno odredbo od 29. de- cembra 1924 »obratni davek na uvoz«, ki v splošnem obremenjuje blago tujega izvora z 2%, luksuzno pa celo z 12%. Očividno se gre tudi v tem slučaju za prikrito zaščito; vsaj je vseeno, se-li pobira 20%, ali 10% carina in poleg te še povprečno isti znesek na uvoznem davku. V okvir te razprave spadajo tudi davki na izvoz, ki obremenjujejo večinoma surovine, na ko jih nizkih dobavnih cenah je predvsem domača industrija izainteresirana. Avstrija in Češkoslovaška prednjačita v tem oziru pri izvozu neobdelanega lesa. Pred kratkim je Češkoslovaška z istim namenom sploh prepovedala izvoz kozličnih kož, da zasigura domači rokaviški obrti cenene surovine. Grčija otežkočuje uvoz s pobiranjem neprimerno visokih komunalnih doklad, ki presegajo včasih 25% redne carine. Ra>.en teh uvoznih davkov še plača uvoznik razne skladiščne, pristaniške in podobne pristojbine. Uvoznim oviram je prištevati tudi posamezne ukrepe v prometu z devizami, ki so pravzaprav namenjeni v zaščito domače valute, imajo pa isti učinek, kakor zaščitne carine; osobito Italija in Bolgarija sta v tem oziru zasloveli. Izvršilna odredba k zakonu od 11. junija 1926 zabranjuje naravnost diskontiranje lira-menic italijanskih tvrdk v korist inozemskih podjetij. S to odredbo so občutljivo prizadeti vsi inozemski dobavitelji, :katerim se delajo pri kupčij-skih terjatvah nenavadne težave. Bulga-rija si je prikrojila še učinkovitejšo zaščito kot nadomestilo carinskega pritiska, ki ga sklenjene trgovske pogodbe z lepa ne dopuščajo. Glasom odredbe od 26. februarja 1926 je vsak uvoznik dolžan potrebo po inozemskih plačilnih sredstvih pri narodni banki priglasiti, in sicer tri mesece pred zapadlostjo do-tične fakture; če blago v tem času ni bilo uvoženo — kar je seveda običajno — mora priglasitelj 25% vrednostnega zneska ikot jamčevino pri banki založiti. To je bil hud udarec uvoznikom ter je v kratkem pristrigel pretežni del prejšnjega prometa. Tudi po prevozni tarifi posegajo nekatere države in določijo za uvozno robo višje postojanke kakor za domačo. Tipičen primer so švicarske .zvezne železnice, pri katerih je na razdaljah nad 350 km povišek skoraj 50% in sicer pri uvoženem rezanem lesu. Končno tudi niso brez vpliva neprimerno visoke konzularne pristojbine za potne liste, trgovske dokumente in razne blagovne priloge. Če premotrimo naštete in podobne pojave, izgubljajo sklenjene trgovske pogodbe, z medsebojno priznanimi ugodnostmi, dosti na pome- nu. Kaj pomagajo uvozne olajšave s prednostno carino, če skrbe administrativne odredbe notranje zakonodaje za primerno obremenitev blaga! Kot primeri navedene trgovske ovire so se polagoma izcimile v nekak sistem, ki je samo po obliki različen od običajne zaščite v carinski politiki ter preti svetovnemu gospodarstvu, osobito pa evropejskemu, z nevarnostjo, da se kot trajna pridobitev sodobne politike razpase in uspehe medsebojnih sporazumov izpodjeda. K. Tiefengruber. TRŽNA POfiOG#LA. Mariborski trg, (lnc 6. avgusta 1927. Trg je bil še bolje preskrbljen kakor pretečeni teden, tudi slaninarjev je bilo 20 (pretečeni teden 11). Drugače pa je bilo 42 s krompirjem, čebulo, kumar-cami in drugo zelenjavo in 10 s sadjem naloženih voz na trgu. Cene mesu so malo poskočile, zelenjavi in sadju kakor tudi perutnini so pa padle. Cene so bile govedini 10 do 15, teletini 15 do 20, svinjini pa 17.50 do BO (drobu 10 do 15) dinarjev za kilogram. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 60() komadov. Cene so se znižale, ker prihaja vedno več blaga na trg. Te so bile piščancem Din 7.50 do 15, večjim 15 do 25, kokošem 30 do 50, racam in gosem 40 do 70, domačim zajcem 8 do 20, morskim prašičkom 8 do 10, grlicam 25 do 30, kanarčkom 25 do 30 dinarjev za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 1 do 1.50 Din, letošnjemu 2 do 2.50, solati 2 do 3, čebuli 3 do 4, česnu 7 do 10, paradižnikom 8 do 10, fižolu v stročju 6 do 8, kislemu zelju 2.50, kisli repi 2, maslu 36 do 40, kuhanemu 44 do 46, čajnemu 48 don52 dinarjev kilogram; ohrovtu 0.50 do 1, glavnati solati 0.25 do 1.25, glavnatemu zelju 0.50 do 4, karfiolu 1 do 5, kumar-cam 1 do 3 (za vlaganje 0.20 do 0.75), buči 3 do 5 Din komad. Mleku 2.50, smetani 14 Din liter. Sadju: jabolkom in hruškam 3 do 8, črešnjam (ki so že pri kraju) 8, breskvam 16 do 20, marelicam 14 do 16, ringlotom 3 do 5, grozdju 18 do 24, slivam 7 do 10, dateljem 24 do 36 Din za kg; jagodam 12, borovnicam 2, ribizlu 5 do 7, malinam 4 do 0 Din liter; melonam 14 do 20, pomarančam 1 do 3, limonam (letošnjim) 0.50 do 1 Din komad. Cvetlicam: 0.2o do 6, z lonci vred 15 do 50, eksotičnim rastlinam 5 do 2.50 Din komad. — Lončena in lesena roba, ki ima skoraj vedno svoje stalne cene 1 do 100 Din, brezove metle 2 do 5 Din, lesene grablje 6 do 8, lesene vile 10, cepci 8 do 12, držala za kose 20 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 3. avgusta je bilo 11 voz sena, 3 voze otave, 6 voz slame; v soboto 6. avgusta pa 9 voz sena, 1 voz otave in 3 voze slame na trgu. Cene so bile: senu Din 62.50 do 75, otavi 55 do 60, slami pa 25 do 50 Din za 100 kg; slami tudi Din 1 do 2 za otep. dobava, prodaja. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avgusta t. I. ponudbe glede dobave strešne opeke in pisarniškega materijala; do 16. avgusta t. 1. glede dobave 1 bakrene plošče in matic; do 19. avgusta l. 1. glede dobave 500 kg parafina, gorilcev, ploščatega stenja, salmijaka, boraksa, kalcinirane in kristalne sode, 200 komadov slamnatih podnožnic, 50 kg zalivk in 100 komadov snažilnih rutic. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odde-ljenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2 komadov usnjatih jermenov. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 m3 plohov; 18. avgusta t. 1. glede dobave 20 komadov nosilnic in 130 m3 jamskega lesa; do 25. avgusta t. 1. pa glede dobave sit za sortiranje koksa in premoga. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. avgusta t. 1. pri Glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu glede dobave raznih zdravil; dne 24. avgusta t. 1. pa glede dobave sodovo in zabojev. — Dne 26. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne-dobave sodov in zabojev. — Dne 26. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave varnostnih naprav. — Predmetni oglasi z natančnimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani se bosta vršili naslednji ofertalni licitaciji: Dne 26. avgusta t. 1. glede dobave 4000 kg dekstri-na in glede dobave 660 komadov za-vornjakov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dne 26. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje 20 tisoč kilogramov starega papirja. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, ; obrt in industrijo v Ljubljani. Trgovska po moSnica ki se čuti sposobno za vodstvo po- S družne trgovine z raečanim blagom 93 in usnjem, s predpisano petletno pra- g kso, kavcije zmožna, resna in po- ■ Stena, se sprejme za vodstvo po- D družne trgovine z mešanim blagom na deieli. Izključujem tiste, kojih Je učno razmerje obstojalo v konsumnih in nabavnih zadrugah in tem podobnih podjetjih. Takojšnje ponudbe z navedbo razpoložljive kavcije, prepisi spričeval in zahtevkom mesečne plače Je poslati upravi »Trgovskega lista« pod: »AGILNA 100«. Veletrgovina kolonijaftne in Špecerijske rob« Uubliana sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode Teina In solidna RAZPIS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih in težaških del za novo stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni pripomočki kot računi, proračuni, kakor tudi gradbeni pogoji, se dobijo med uradnimi urami v zborničnem uradu (Beethovnova ulica 10/1.) za Din 50'—. Pravilno kolekovane ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah zbornici do 16. avgusta t. 1. ob 12. uri opoldne. Zbornica si pridržuje pravico oddati dela ne glede na najnižjo ponudbo. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1927. Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. Predsednik: ' Tajnik: I. Jelačin ml., 1. r. Ivan Mohorič, 1. r. S Na ‘i sliko. GALANTERIJA Nizke O. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, Škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri Josip Petelinc«u, Liubliana Biisu Prešernovega spomenika, ob vodi. Postrežba točna. Nizke cene. Na veliko. Zahtevajte ceniki Telefon 2578 ^ ToM ^ *fSA • “ Ustanovljena I. 1886 ^ Jernei Jeleniž, Ljubljana Stara pot 1 (poleg LeoniSia) SSK£S\.Sffl „Maiaronžkov“ ter prvovrsten kis sa vlaganje sočivja. Telefon »78 TISKARNA MERKUR Ljubljana Gregoriiieva ul. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva i. t. d. Lastna KNJIGOVEZNICA Telefon 2552 Veletrgovina || v Uubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno Sganje, moko in delehte pridelke. • Raznovrstno rudninsko vodo« Lastna pražarna za kavo in n>3i» za dišave z električnim obratom. Cenškš na respolr-go! Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVBR, Ljubljana.