NOVO MESTO, 13. marca 1953
Cena 8 din
Stev. 10. LETO IV.
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA I N KULTURNA VPRAŠANJA Lastniki in izdajatelji: Okratm odbori OF Črnomelj, Kočevje m Novo meno — Izbaj« vsak petek — Odgovorni urednik Tone Cošuik - Uredništvo in uprava: Novo mesto, Centa komandanta Staneta 25 — Poštni predal 33 — Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodni nanki v Novem mestu: 616-T-181 — Letna naročnina 400 din polletna 200 din, četrtletna 100 din   -    Tisk   tiskarne   »LiudMce   pravice«   v Ljubljani
Dolenjski list
GLASILO     OSVOBODILNE     FRONTE     DOLENJSKIH OKRAJEV
LESNO BOGASTVO
NAJ POMAGA DOLtNISKI IZ ZAOSTALOSTI
Važen činitelj v gospodarski strukturi Dolenjske so obširni gozdovi, ki pokrivajo 209.557 hektarjev površine na območju okrajev Kočevje, Novo mesto, Črnomelj in Krško. Ob pravilnem izkoriščanju lahko dajejo gozdovi trajen in pomemben narodni dohodek, ki ga je treba prvenstveno upoštevati pri reševanju celotnega gospodarskega problema Dolenjske in pri njeni industrializaciji, ker je les za sedaj njeno največje naravno bogastvo. V preteklosti je bilo lesno gospodarstvo usmerjeno predvsem v izkoriščanje gozdov in izvoz neobdelanega lesa v kraje z močnejšo žagarsko in predelovalno industrijo, kar najbolj nazorno prikazuje pregled sečnje in porabe lesa v letih 1947—1950.
V teh letih je bilo posekano v dolenjskem gozdnem bazenu 1 milijon 666 tisoč kub. metrov jelovine in 2 milijona 041.000 kub. m bukovine. Od te količine je šlo na državne obrate za potrebe plana 123.000 kub. metrov jelovine, to je 7 odstotkov, in 95.000 kub. m bukovine, kar predstavlja komaj 4,5 odstotka od skupno posekane količine. Za lokalno potrošnjo je šlo 640.000 kub. m jelovine ali 26,5 odst. celotne količine, in 1,127.000 kub. m bukovine, to je 62,5 odstotka. Sečni ostanki predstavljajo 250.000 kub. m jelovine, to je 15 odstotkov, in 307.000 kub. m bukovine, kar je prav tako 15 odstotkov od posekane količine. Nepredelanega lesa se je odpe-
ljalo iz dolenjskega bazena 891.000 kub. metrov jelovine ali 51,5 odstotka, in 313 tisoč kub. metrov bukovine ali 15.2 odstotka.
Po gornjih podatkih je le 5,4 odstotka- posekanega lesa predelala naša domača žagarska industrija. Ce zajamemo še predelan žagan les v finalnih izdelkih naših tovarn (tovarna igrač v Novem mestu in zabojarna v Ribnici), smo le 0,6 odstotka od posekane lesne mase predelali v končne izdelke. Velika večina našega lesa je bila porabljena za kurjavo, ostanek pa se je predelal izven Dolenjske. Tja usmerjen les se je izkoriščal v mejah splošnega izkoriščanja lesa v Sloveniji, ki kaže v razdobju
Od tedna do tedna
Najvidnejša mesta svetovnega tiska zavzema vest o odhodu maršala Tita v Veliko Britanijo. Ponekod celo poudarjajo, da je to eden izmed najpomembnejših povojnih državniških obiskov. Iz poluradnih virov se je zvedelo, da se bo predsednik republike maršal Tito sestal s predsednikom britanske vlade Churchillom, zunanjim ministrom Edenom, mogoče s še katerim članom vlade, angleška kraljica pa bo priredila maršalu svečano kosilo. Kaj vse bodo obsegali uradni razgovori, še ni točno znano, prav gotovo pa $e bodo dotaknili vseh perečih vprašanj, ki se tičejo Jugoslavije in Anglije. Ker pričakujejo maršala Tita v Londonu v ponedeljek, bo mogoče prihodnji teden kaj več povedati o tem obisku, ki bo brez dvoma še nekaj časa v središču pozornosti.
Reakcija na Titovo potovanje je kot vedno negativno izbila v Italiji, kjer šovinisti vseh barv ne znajo zadržati svojih strasti in z vsemi mogočimi podlimi naklepi in celo grožnjami spremljajo ta miroljubni in prijateljski obisk. Sicer je bilo mogoče že pričakovati, da bodo v Rimu in drugih italijanskih mestih ra^besneli fašistični kričači te dni napolnili ulice, ker se bliža 20. marec — dan obletnice podpisa nesrečne tripartitne deklaracije, ki je svoj čas obljubljala Trst Italiji. Demonstracije v počastitev tega datuma žalostnega spomina pa so italijanski šovinisti brž združili še s protesti zaradi potovanja jugoslovanskega predsednika v Anglijo. Seveda izpadejo njihovi izbruhi v očeh resnih ljudi v širnem svetu kaj klavrno in doživljajo kvečjemu splošno obsodbo. Tudi v Trstu se italijanska iredentistična podružnica z bombnimi napadi »uveljavlja« in hoče strahovati pošteno demokratično prebivalstvo, ki je ostro protestiralo zoper zločinske poskuse uvoženih in domačih neofašistov. Vsa stvar dobiva vse bolj protijugoslovanski značaj, ki pa je tembolj smešen, kolikor bolj pridobiva naša domovina zaradi svojega Širokega mednarodnega sodelovanja vsesplošen ugled v svetu.
Če pokukamo še v Moskvo, okrog katere se je že nekoliko polegel hrup, tedaj spoznamo, da ni prišlo do kakih bistvenih sprememb po Stalinovi smrti. Birokratska kasta je ~ vsaj na videz — trdno obdržala vajeti v rokah, postavila na čelo nekdanjega sekretarja CK Malenkova, kot njegova najbližja sodelavca pa sta se na predsedniška mesta zvrstila Berija — enkavedeje.v-ski vodja kot prvi — in Molotov. Sicer so izvršili Še temeljite spremembe v upravni in politični strukturi, pa za zdaj Še ni zaradi tega nobenih zunanjih izbruhov Prezreti pa se ne da nekaterih podrobnosti, ki so jih vestni opazovalci zaznali na pogrebnih svečanostih in v pisanju sovjetskega tiska. — Zelo je v oči padlo stalno pozivanje na budnost in enotnost, kar so poudarjali poziv partije in vlade takoj po Stalinovi smrti, uvodniki Pravde in vsi nagrobni govori sovjetskih voditeljev. Tudi besedo »panika« so uporabljali v Moskvi ob tej priložnosti in svarili, da se je treba pred njo varovati s tem so izrazili svojo notranjo negotovost in strah, ki sta s pokopom Stalinove avtoritete zavladala v Kremlju. Tega sc zlepa ne bodo znebili, nasprotno, vedno več bo tega, kar zna imeti najvidnejše posledice v satelitskih deželah in ko-minformovskih partijah zahodnih držav.
t 1947—1950 takole: 0,3 odstotka je šlo za proizvodnjo furnirja, vezanih plošč in vžigalic, 1,4 odst. je šlo za okrogli grad-J berii les, 1,5 odst. za izdelavo železni-1 ških pragov, 2,4 odst. za proizvodnjo celuloze in papirja, 2,5 odst. za jamski les, 8,2 odst. se je porabilo v kmetijstvu in obrti, 26,3 odstotka je bilo predelano na žagarskih obratih, a 57,4 odst se je porabilo za drva. Ker pa zajemajo navedene količine le okrog 70 odstotkov posekanega lesa, lahko trdimo, da je, upoštevajoč še te neugotovljene količine, odstotek izkoriščanja lesa v industrijski predelavi še manjši. Analiza zveznega Gospodarskega sveta v Beo-(Nadaljevanje na 2. strani)
Tudi v zadnjem visokem snegu so imeli LIP-dcla. Poleg Roga so Gorjanci najvažnejši
ovi nakladnici pod gabrsko žičnico polne roke dobavitelj surovin 1 za našo lesno industrijo
Pomembna sospodarsha Konferenca v Čiiu
Slovesne proslave Dneva borbenih žena
Letos proslave mednarodnega dneva žena niso zajele samo ozkih prireditev na sam predvečer praznika. Tako je n. pr. terenska organizacija AFZ IV. terena v Novem mestu že 28. februarja priredila proslavo skupno z OF in ZB na Grmu, združeno s kulturno prireditvijo, pogostitvijo vseh mater padlih borcev in partizanskih vdov in z dobro uspelim družabnim večerom. 2ene tega terena, ki skrbe za vzgojo mladine, za politično izobrazbo v svojih vrstah in ne pozabljajo partizanskih družin, so pred 8. marcem samo na območju svojega terena pridobile 261 novih članov Društva prijateljev mladine ter zbrale 11.326 din članarine!
V petek 6. marca je priredil terenski odbor OF II. terena v Novem mestu prav tako uspel družabni večer v dvorani Doma JLA. Na kulturno prireditev in prijeten družabni večer se je zbralo lepo število žena, ki so sicer vedno doma, a so se ta večer prijetno sprostile v družbi znank in prijateljic.
Osrednje proslave v Novem mestu, ki je bila v soboto 7. marca, so se udeležili med drugimi sekretar OK ZKS narodni heroj tov. Jože Borštnar, predstavniki OK in MK ZKS, člani okrajnega in mestnega ljudskega odbora, zastopniki JLA, organizacij, delovnih kolektivov in veliko število žena. O pomenu Dneva borbenih žena je govorila tov. Marija Udovič, predsednica MO AFZ. Sodeloval je orkester SKUD »Dušan Jereb«, tov. Dragica Kobe pa je občuteno recitirala Salijevo Balado o partizanski materi. Nadvse prisrčno so zbrane matere in vdove pozdravili
pionirčki, ki so skozi dvorano prikorakali na oder, se poklonili spominu in trpljenju partizanskih mamic in vdov in položili cvetje pred simbolizirani spomenik. Potem ko je zbor uči-teljiščnic zaper tri pesmi, so bile projicirane slike akad. slikarjev Lamuta, Moleta in Borčiča, z živo sliko pa je bila točka »Zena naše dobe« in z njo uspela akademija zaključena.
V nedeljo dopoldne so pohiteli po mestu pionirji s šopki zvončkov, teloha in prvih trobentic ter razveselili partizanske matere, vdove in ostale zaslužne žene. Popoldne je priredil lepo proslavo tudi kolektiv tovarne igrač, mater pa so se spomnili tudi pionirji skupine »Ivo Ribar-Lola« 2 c razreda gimnazije, ki so že v petek zvečer priredili skromno, a zato nič manj prisrčno proslavo v gimnaziji.
Vrsta proslav, akademij in prireditev je bila v okviru OF, društev in šol v Črnomlju, Kočevju, Metliki in številnih drugih dolenjskih krajih.
Maršal Tito odpotoval v London
Minulo soboto je odpotoval na prijateljski obisk v Veliko Britanijo predsednik republike Josip Broz - Tito.
V spremstvu predsednika so Koča Popovič, državni sekretar za inozemske zadeve, dr. Aleš Bebler, državni podsekretar za inozemske zadeve, vice admiral Josip Cerni, pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaka, generalni major Milan Zeželj in generalni major Miloš Šumonja.
Priprave  za izdajo
Belokranjskega zbornika
V Črnomlju je bila v tajništvu OLO 27. februarja pomembna gospodarska konferenca, na kateri so razpravljali o poživitvi belokranjske domače obrti. Tovariš Božo Račič, upokojeni ravnatelj Zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, je kot povabljeni instruktor podal v obširnem referatu vrsto lepih nasvetov, kako naj bi se v Beli krajini poživila domača obrt. Konferenci so prisostvovali poleg povabljenih strokovnih učiteljic za ročna dela in mnogih aktivistov OLO, tudi predsednik OLO tov. Janez Zunič, predsednik gospodarskega sveta pri OLO v Črnomlju tovariš Niko Belopavlovič in sekretar okrajnega komiteja ZKJ tovariš Martin Zugelj.
Instruktor tov. Bočo RaČič je s statističnimi podatki prikazal vrednost organizirane domače obrti v raznih predelih Slovenije in omenil, da okolica Ribnice in Idrije prav z gojenjem domače obrti pridobita letno od 30 do 60 milijonov dinarjev dohodkov. V Beli krajini je vse polno možnosti za domačo obrt. Cekarji iz perušine, pletarstvo in košarstvo, tkalstvo, belokranjske umetne vezenine, metlarstvo, belokranjske pisanice in izdelki iz lesa, opremljeni z belokranjsko narodno ornamentike, keramika in rezbarija — so že doslej prinašale lepe dohodke pridnim rokam Belokranjcev in Belo-kranjic. To delo pa bo v bodoče potrebno načrtno organizirati in ustano-
viti razne delovne zadruge, ki bodo poskrbele, da bodo izdelki belokranjske domače obrti tudi pravilno vnovčeni.
Diskusija o referatu tov. Račiča je odkrila razne pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v bodoče odpraviti. Predvsem bo potrebno ugotoviti, koliko ljudi se peča z domačo obrtjo, katere panoge domače obrti bo potrebno gojiti v posameznih krajih in kje si žele tozadevnih strokovnih tečajev za izpopolnitev znanja. Ko bodo podatki zbrani, bo potrebno stopiti v stik z vsemi ljudmi, ki se žele pečati z domačo obrtjo, kajti material za delo je na razpolago. Namestiti pa bo potrebno tudi strokovnega vodjo tečajev, ki bo belokranjsko domačo obrt organiziral in ji postavil zdrave temelje za nemoteni razvoj.
Za konferenco ima zasluge predsed- I nik  gospodarskega  sveta  pri OLO v I Črnomlju  tov.  Niko Belopavlovič, ki mu pri  njegovem  delu za poživitev belokranjske domače obrti želimo mnogo uspehov! —c
Drugo leto bo v Črnomlju velika proslava desete obletnice prvega zasedanja Narodno osvobodilnega sveta, ki je bilo od 18. do 20. februarja 1944 v Sokolskem domu v Črnomlju. Pred proslavo bo izšel veliki Belokranjski zbornik, v katerem bodo opisani važni zgodovinski dogodki v Beli krajini iz let tik pred vojno, zlasti pa iz časov narodnoosvobodilne borbe. Toliko enotnosti, borbenosti, junaštva, žrtev v vseh oblikah v najtežjih časih naše zgodovine prav gotovo ne more pokazati nobena druga pokrajina v Sloveniji, kot Bela krajina. Tu je bilo varno zaledje vseh borbenih edinir, ki so tako rade prihajale na ta košček ozemlja, kjer je bil vsak prebivalec od najmanjšega do nujstarejšega aktiven borec proti fašizmu, kjer je bilo prav vse na razpolago za borbo proti fašizmu, kjer ni bilo razlike med bor-cem t orožjem v roki in staro ženico prj obdelovanju skromne njivice. Tu so se preiskušule prve oblike ljudske oblasti in njenih organov, od tu so se prenesle izkušnje na druge predele naše rebublike. Od nekaj več kot 20.000 prebivalcev je bilo samo v operativnih edinkah 4000 borcev! Nad 1200 žrtev je dala Bela krajina; izmed teh jih je nad 800 padlo v borbi. Več kot 500 invalidov in 41S0 rezervnih oficirjev priča, koliki del prebivalstva je sodeloval v oboroženi borbi, materiani donos Bele krajine za našo osvoboditev pa se sploh ne da oceniti. Naloga
28. MAREC — OBČINSKI PRAZNIK RIBNICE
Letos bodo v Ribnici na Dolenjskem prvikrat praznovali 26. marec kot občinski praznik kraja in spomin velike partizanske zmage nad italijanskimi okupatorji v Jelenovem žlebu. Slovesnosti se bodo začele že 21. marca in bodo trajale ves teden. Priredili bodo kulturne prireditve, slavnostne akademije, partizanske patrole pa bodo obiskale znane partizanske kraje. Po gričih bodo zagoreli kresovi, na grobovih padlih borcev in žrtev pa bodo spominske svečanosti. Dne 26. marca bo osrednja proslava v Ribnici. Občinskemu odboru Zveze borcev pomagajo pri tem delu vse organizacije kraja.
V Straži gradijo nov železofeetonski most
Novomeško SGP »Pionir« je začelo te dni s pripravljalnimi deli za postavitev novega, 86 metrov dolgega železo-betonskega mostu, ki bo nadomestil sedanji zasilno obnovljeni most med Stražo in Vavto vasjo. Most bo širok 8 metrov in torej za 2 metra širši od starega. Stal bo 30 milijonov dinarjev, gotov pa bo ob ugodnih vremenskih prilikah do oktobra.
M torek je uprava »Dolenjskega lista« izplačala prvo zavarovs
Naš naročnik Martin Jamar, upokojeni rudar iz Hrastulj pri Škocjanu, si je pri nesrečnem padcu 17. januarja 1953 zlomil nogo. Teden dni kasneje je na posledicah te nesreče in nastalih komplikacij notranjega krvavenja umrl v novomeški bolnišnici. Zapustil je ženo, ki se nahajn trenutno v zdravilišču Golnik, nepreskrbljeno hčerko in dve že poročeni hčeri. Od leta 1942 je bil odbornik terenskega odbora OF, po osvoboditvi odbornik KLO in ZB Škocjan ter zaveden aktivist Osvobodilne fronte. Na Dolenjski list je bil naročen od 31. marca 1950, za leto 1953 pa je poravnal četrtletno naročnino dne 12. januarja 1953.
Ker je izgubil življenje zaradi posledic nezgode in ker je poravnal naročnino za januar 1953 pred 15. v mesecu, pripada njegovi ženi polna zavarovalnina, to je
10.000 dinar ev
ki jih je medtem podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu nakazala Mariji Jamar na Golnik.
Ponovno svetujemo vsem našim naročnikom, da se dobro seznanijo s Pravilnikom zavarovanja naročnikov našega tednika, ki smo ga pred meseci objavili. Posebno važno je za vsakogar, da naročnino poravna o pravem času. Upoštevajte to, da ne bi bili morda zaradi nekajdnevne zamude ob zavarovalnino, če bi vas kdaj doletela nesreča!
Zbornika je, da vsaj del te slavne zgodovine iztrga pozabljen ju in ga ohrani potomcem.
Da bi zbiranje podatkov poteklo čimbolj široko in da bi v Zbornik prišlo čimveč resničnega zgodovinskega materiala, so se na povabilo okrajnega komiteja ZKS in Zveze borcev v Črnomlju zbrali 7. in 8. marca stari aktivisti in borci iz leta 194t, da se pogovore, kaj vse je treba opisati in kaj vse naj pride v Zbornik, da bo le-(a resnično dokument veličastnega doprinosa Bele krajine za osvoboditev. Na dvodnevnem posvetovanju so stari borci in aktivisti izmenjali misli in si v glavnem razdelili delo. Posvetovanja so se udeležili: Ivan Novak (Očka), Niko Jnkofčič, Martin Zugelj, Tone Šu-štaršič (Tine Zelcznik), Janez Kramar, Janez Zunič, Janez Vitkovič, Tone Dvojmoč, Niko Beloplavič, Ivan Ga« šič, Regina Fir, Anica Ivec, Polde Je-lenič, Aleksander Javornik (Klemen), Dušan Bole, Stane Srnici in Peti r Romnnič.
Taka malomarnost nam ni v čast!
Ni dovolj, da nam je okrtačil zaspano zanimanje za delo novomeškega Turističnega društva Ze Slovenski poročevalec v preteklem tednu. V drugi polovici marca bo delovno Turistično društvo v tretjič sklicalo občni zbor, na katerem bodo pregledani do-sedaiiji uspehi in za razvoj mesta važni načrti dela v tem letu. V lanski pozni jeseni se je občnega zbora udeležilo le sedem Novomeščanov, drugič sklicanega zbora v februarju pa devet ljudi ...
Vsak komentar je odveč. Nad 400 NovomeAčanov je včlanjenih v društvo, ki skrbi za razvoj tujskega prometa. Mar naj znova in znova samo govorimo, koko nujno je tujski promet potreben prav Dolenjski? Malomarnost, ki jo kaže večina članstva za delo odbora društva, utegne postati nevarna. Mar naj bo nadaljni turistični razvoj mesta odvisen le od 9 ali 10 delavnih odbornikov TD?
Desetletni perspektivni gospodarski načrt Slovenije predvideva, da bo zavzel turizem v naši republiki tretje mesto takoj za industrijo in Živinorejo To pomeni, da bo glavni sestnvni del narodnega dohodka Samo tarnanje o zaostalosti Dolenjske nas ne bo dvignilo na zeleno vejo. Treba je delati, treba je podpirati tiste, ki delajo — mnenje in sodelovanje 400 članov društva pa je pri tem merodajno in odločujoče važnosti!
Novomeščani! Ne stojmo prizadevnosti našega TD ob strani' Od nas vseh je odvisna podoba našega mesta! Udeležimo se polnoHevilno občnega zbora in podpirajmo delo Turističnega društva. Naj nam bodo doslej doseženi uspehi vzpodbuda za še živahnejšo delavnost na tem področju v bodoče.
Vremenska napoved
Padavine, sneg, po večini do nižin se pričakuje okrog 14. in pogostokrat med 17. in 20. marcem. V ostalem lepo, a hladno vreme z mrazom ponoči. Pogostokrat vetrovno.
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Stev. 10.
Pisma Dolenjskemu listu
Na Smuki pri Kočeviu res ni vse v redu
Uredništvu »Dolenjskega lista«!
V peti številki »Dolenjskega lista« dne 6. februarja je bil priobčen manjši članek nekega znanega opazovalca, ki je ozko in škodoželjno hotel prikazati stanje na Smuki. Samo z nekaj besedami je načel vprašanje špekulacije, pri kateri je Fronta samo orodje, s katerim uveljavljajo svoje osebne koristi mnogi »siromaki«. V tej luči je tudi prikazan vaški sestanek OF, ki je bil 25. januarja 1953.
Kakor je razvidno iz zapisnika, je sestanek izpadel kot zbor volivcev in so na njem izdelali tudi nekak predlog občinskemu ljudskemu odboru v Kočevju glede odpisa obdelovalnih površin, kar naj bi vplivalo na nižji davčni predpis za leto 1952. Soglasno so »odpisali« vsem kmetom 30 % obdelovalnih površin, razen kmetu Knavsu, ki so mu odpisali 25 %, in še enemu samo 15%. S tem predlogom so se strinjali vsi navzoči, razen Mihe Ožbolta, ki je hotel poleg odpisa 40 % še 50 %, ker je pač najbolj prizadet od divjadi in ima najslabšo zemljo. Pisec članka tega Ožbolta ni smatral za špekulanta, je pa v resnici prav tako kot navedeni Knavs. Zakaj na primer Jožeta Ožbolta, ki opravlja mizarsko obrt brez dovoljenja, ne šteje za špekulanta?
Kaj je torej na Smuki? Na to sta odgovorila zbor volivcev in sestanek OF, ki sta bila 15. februarja. Najprej so na zboru volivcev izvolili vaški odbor in se pogovorili o drugih gospodarskih vprašanjih, takoj na to pa je bil sestanek OF, ki je pokazal bistvo razmer na Smuki. Takoj ko je začel govoriti predsednik vaškega odbora OF Mladen Koritnik in omenil navedbe v članku, je nastal vik in krik. Knavs je zahteval pojasnilo, zakaj je špekulant, odgovarjal pa mu je Miha Ožbolt, ki je trdil, da je res špekulant, ker je prijavil manj zemlje. Oglasil se je drugi, ki je navedel, da Miha Ožbolt ni nič manjši špekulant, ker je zahteval odpis 80 % obdelovalne površine in ker vedno razbija sestanke. V prepiru
Za spomenik padlim borcem v Novem mestu so prispevali
Za spomenik žrtvam NOB v Novem mestu so prispevali: Mara in Bogdan Osolnik, Bonn, Zap. Nemčija, 2000 din; sindikalna podružnica Kurilnice, Novo mesto, 11.140 din; člani sindikalne podružnice v železniški kurilnici, Novo mesto, zbirka prostovoljnih prispevkov 33.860 din.
Posnemajte plemeniti vzgled sode-danjih darovalcev! Počastimo spomin padlih borcev in žrtev fašističnega terorja v Novem mestu s spomenikom in z ureditvijo okolice, kjer bo spomenik stal. Prispevke sprejema:
Mestni odbor Zveze borcev Novo mesto
Ljudski odbor mestne občine v Kočevju sprejel proračun
Dne 1. marca je imel Ljudski odbor mestne občine v Kočevju tretjo redno sejo, ki je potekla nadvse živahno v vsestranskem sodelovanju odbornikov. Razpravljali so o komunalnih vprašanjih, urejevanju cest in potov, popravilu šol, o elektrifikaciji vasi Zelne, Lož in Klinje vasi, o popravilu mestnega vodovoda, likvidaciji nekaterih manjših nerentabilnih podjetij in podobno. Pereče problem je stanovanjsko vprašanje, saj je vloženih na občini 240 prošenj za nova stanovanja. Odbor je sprejel proračun za leto 1953 v znesku 4,485.000 din.
so nato drug drugemu očitali razne grehe še iz časa NOB, nakar je Miha Ožbolt nastopil še s silo, ker drugače ni mogel uveljaviti svoje trditve. Seveda so mu to navzoči preprečili.
Take so torej v resnici razmere na Smuki, in take so ves čas po vojni. Namesto da bi se na sestankih politično dvigali in izobraževali, so obravnavali tako, kot je zgoraj navedeno, ln se pri tem izgubljali v drobnih medsebojnih sporih. Temu podobno je tudi gospodarstvo v vasi. Obnova gre zelo počasi,   uničenemu  sadjarstvu,  ki bi lahko donašalo lepe dohodke, ne posvečajo nobene pažnje, na nizki stopnji je tudi poljedelstvo, posebno, ker divjad uničuje pridelke in je večkrat I ves trud kmetovalcev zastonj. Tovariš ! Kikelj je na  tem  sestanku  pravilno ( nakazal, da bi namesto da se medse- 1 bojno prepirajo, raje skupno izdelali i načrt za gospodarski razvoj kraja. Tre- '
ba bi preusmeriti gospodarstvo na pridelovanje krme in pa sadjarstvo.
Pa prosveta? Kakšno je stanje v tem pogledu na Smuki? Sola je še brez table, ker so jo lani pokurile brigade koscev državnega posestva, ki so v šoli domovale. Po celi vasi kroži samo en izvod Slovenskega poročevalca in dva izvoda Dolenjskega lista, kar je odločno premalo. Tu je bogato poprišče dela članov OF in komunistov. Je pa žalostno dejstvo, da prav taki, ki sedaj delajo na Smuki in Starem logu, nosijo velik del krivde za tako stanje na Smuki. Doba komandiranja je za nami, s tem se je treba sprijazniti in preiti na sistem vzgoje.
Brez dvoma bo morala Socialistična zveza delovnih ljudi na Smuki krep-keje zaorati in rešiti mnogotera drobna vprašanja ter morda tu in tam koga izključiti iz svojih vrst, ker se bo s tem prav gotovo odnos do organizacij pri poštenih prebivalcih spremenil.
Franc Korelc, občinski odbor OF Kočevje
ODGOVOR IZ RIBNICE
Uredništvu »Dolenjskega lista« 1
Pred kratkim je objavil »Dolenjski list« "Članek nekega dopisnika iz Ribnice, da je bil v začetku meseca januarja v Ribnici pogreb nekega starega borca in aktivista. Pisec je ugotovil, da je bil pogreb nadvse razkošen, ne | ve se pa, da-li je imela pokojnikova žena sredstva, da si je za pogreb moža nabavila žalno obleko. Dalje ugotavlja pisec, da bi bilo bolje — najbrž denar —, ki je bil izdan za vence, pri tako »razkošnem« pogrebu, uporabiti v druge, bolj koristne namene. Smisel vsega članka je bil tak in tako smo ga razumeli vsi, ki smo ga brali.
Pri vsem tem pa lahko ugotavljamo sldeče: zakaj pisec članka ni omenil imena tega tako zaslužnega borca in aktivista? To bi bilo vsekakor potrebno, kajti ta borec in aktivist je za svoje nesebično in požrtvovalno delo, tako med narodnoosvobodilno borbo, kakor kasneje v svobodni Jugoslaviji, ko se je vse do svoje smrti boril za čimprejšnjo izgradnjo socializma, vsekakor zasluži, da se njegovo ime tudi napiše. Ker pa pisec tega ni napisal, čeprav naša javnost, vsaj lokalna, ve, kdo je bil ta zaslužen človek, naj zve še ostala javnost, da je bil to tovariš Smuk Matija-Mato.
Samo v kratkem bi se dotaknil njegovega dela. Tovariš Smuk Mato je vstopil v NOV leta 1942 in je bil v borbi vse do osvoboditve. Za svojo hrabrost in požrtvovalnost v NOB je bil odlikovan z Redom za hrabrost, Zasluge za narod II. reda in z Redom bratstva in edinstva II. stopnje. Za svoje velike zasluge pa je prejel tudi čin poročnika fregate. Po osvoboditvi in demobilizaciji je z vsemi silami začel delati na gospodarskem in političnem polju in sredi dela ga nam je smrt iztrgala iz naše sredine. Omagal je zaradi napora v svojem delu in na posledicah težke vojne. Med nami v Ribnici, kjer je živel, je bil zelo priljubljen. Ljudje so mu zaupali, kakor malokomu, saj je bil občinski odbornik občine Ribnica, predsednik KZ, član občinskega komiteja ZKS Ribnica itd. Prerana smrt, ki nam ga je vzela iz naše sredine, nas je težko zadela. In prav zaradi tega je bil njegov pogreb tako veličasten, kot še ne pomni ribniška dolina. Nešteti venci raznih organizacij, društev, ZKS, ustanov itd., so pričali, kakšen ugled je užival med nami tovariš Mato. Marsikomu se je utrnila solza, kajti Mato je bil prijatelj vsakomur. Rad je pomagal, kjer koli se je pokazala potreba. Bil je človek,
ki je svoje življenje posvetil ljudstvu.
Piscu, ki je napisal članek o razkošnem pogrebu, pa je vsekakor treba postaviti vprašanje: ali je poznal vse vrline in delo pokojnega Mata? Ali mu ni pogreb pripravilo ljudstvo samo in s tem dokazalo, kako visoko je cenilo dragega pokojnika? Ali nista bili s takim poročilom močno prizadeti tudi njegova žena in hčerka, ki ju je tak članek brez dvoma zelo užalostil? Ali ni to poleno pod noge tistim, ki so pokojnika ljubili in ga spoštovali?
O teh vprašanjih naj člankar razmišlja sam, do prave sodbe pa bo lahko prišel tudi tako, da bo vprašal poštene ljudi, ki bodo povedali, ali je pokojnik zaslužil tako spoštovanje ali pa ne.
Maks Nosan, sekretar obč. kom. ZKT Ribnica
Prebivalci Organ jih sel - presodite sami!
V Dolenjskem listu smo 30. januarja letos objavili pod naslovom » Fronto v-ci so izvolili delegate za občinske in okrajno konferenco«, med drugim tudi tole:
»V Drganjih selih je prišel na frontni sestanek tudi nepovabljen Ovsenik Jože, ki ni hotel lani sprejeti legitimacije OF in zato ni član fronte. Na sestanku je vse navzoče križem ozmerjal in hotel razbiti sestanek, kar se mu je deloma tudi posrečilo.«
Jože Ovsenik je po svojem advokatu zahteval, da priobčimo sledeči
popravek:
»Ni res, da bi Ovsenik Jože na frontnem sestanku v Drganjih selih navzoče križem ozmerjal in hotel razbiti sestanek, res pa je, da se je sestanka udeležil, čeprav ni član in ni bil vabljen zato, da bi kaj novega zvedel in čeprav ga je Saje Franc pozval, da lahko gre, ker ni član Fronte, je ostal na sestanku. Ker Saje Franc na zahtevo navzočih ni hotel prečitati okrožnice in tudi ne Hrovat Franc, je odšel od sestanka potem, ko jih je pred njim odšlo že kakih deset. Zato o razbijanju sestanka ni govora in tudi ni res, da bi se mu vsaj deloma posrečilo, da bi sestanek razbil, v podkrepitev tega poziva se sklicujem na vsebino zapisnika o tem sestanku, ki je bil poslan na okraj, kjer je glede mene zabeleženo, da sem dober gospodar in socialen človek in da rad pomagam drugim.«
K gornjemu popravku bi ml dodali samo še tole: Jože Ovsenik v popravku ni navedel, zakaj je odklonil legitimacijo OF, zakaj se na poziv akti-
Tri divje svinje je podrl prej kot v dveh minutah
Člani lovske družine Dolenjske Toplice so priredili v nedeljo, 22. februarja, pogon na divje svinje v gozdu nad Gornjim Poljem. K lovcu Alojziju Gač-niku, avtomehaniku iz Straže, je pridrvela skupina petih svinj. S tremi zaporednimi streli je spretni lovec podrl tri svinje ,eno staro in dve mladi. Stara , vin j a je imela pod kožo pravo zbirko
Lesno bogastvo naj pomaga Dolenjski
(Nadaljevan)e s 1 strani)
gradu kaže, da se lesna surovina v naši državi izkorišča v povprečju komaj 19-odstotno, medtem ko je ta odstotek izkoriščanja v državah srednje Evrope 30 do 40 odstotkov, a v Švedski, ki velja za državo z najbolj razvito predelovalno industrijo, doseže ta odstotek celo 50. Razumljivo je, da je v industrijsko naprednejših državah razmerje med kemično in mehanično lesno industrijo mnogo ugodnejše kot pri nas. Na Švedskem koristi na primer od celotne lesne mase v industriji predelanega lesa mehanična industrija le 43 odstotkov, kemična pa 57 odstokov. Pri nas je prav obratno. Mehanična industrija, v glavnem žagarska, koristi 86,3
ZAPORA CESTE!
Splošno gradb. podjetje »ZIDAR«, Kočevje, obvešča, da bo cesta skozi mesto Kočevje zaradi pri-četka del tlakovanja od 10. marca 1953 dalje za vsak prevoz začasno zaprta- Prevoz bo preusmerjen proti Reki mimo kolodvora po začasni prečni cesti čez drugi most in mimo Dijaškega doma. Proti Ljubljani po isti smeri obratno.
Splošno gradbeno podjetje »ZIDAR«, Kočevje
odstotka lesa, ostanek 13,7 odstotka pa koristi kemična industrija (tovarne sul-fitne celuloze, taninskih ekstraktov in lesovinskih plošč).
Zmanjševanje poseka lesa, ki je nujna posledica prekomernega izkoriščanja gozdov v minulih letih, zahteva od lesne industrije preusmeritev na racionalnejše izkoriščanje lesne surovine. Ker krije normalen prirastek slovenskih gozdov le 25 odstotkov zmogljivosti 'žagarske industrije, se bo ta morala zmanjšati z opustitvijo zastarelih in ne-donosnih obratov. To lahko žagarski indutriji samo koristi, če se bo usmerila iz raztresenih in nedonosnih obratov v večje, sodobno opremljene obrate. Notranja strojna oprema in organizacija dela na žagarskih obratih v Sloveniji je v glavnem ostala na predvojni stopnji, edinole zmogljivost osnovnih strojev (polnojarmenikov) v posameznih obratih se je zvišala. Ničesar pa ni bilo napravljenega za reorganizacijo in razporeditev obratov z ozirom na obstoječe zaloge lesa. Prav tako je tudi notranja organizacija žagarskih obratov zastarela, razen nekaj primerov manjšega izboljšanja mehanskega izkoriščanja lesa. To stanje je bilo v dosedanjih razmerah razumljivo z ozirom na razne težave. V sedanjih razmerah pa postaja reorganizacija žagarske industrije nujna, ker je treba stremeti za večjim izkoriščanjem osnovne surovine in za dvigom dohodka na račun hitrejše mehanizirane proizvodnje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
vista ni odstranil s sestanka, ker ni nanj spadal? Dalje bi na pripombo, »da je dober gospodar in socialen človek, da rad pomaga drugim«, dodali še: Jože Ovsenik je dolgo časa prejemal in bral Dolenjski list, plačal pa ga ni in še danes dolguje upravi Dolenjskega lista na neplačani naročnini 291 din in na stroških terjatve pri drugem advokatu 115 din.
Vse ostalo, kar Jože Ovsenik navaja v svojem preklicu, pa naj presodijo frontovci Drganjih sel sami...
Uredništvo
Ali ima črnomaljska uprava za ceste drugačne predpise kot kočevska?
Zadnji zapadli sneg je na debelo zasul tudi cesto Črnomelj—Nemška Loka—Stari trg, tako da ga je bilo preko hriba Miklerje mestoma nad en meter. Cesto so sicer kmalu preorali s plugom, treba pa je bilo še razkidati izogibališča. Medtem ko je Uprava za ceste iz Kočevja to takoj uredila do svoje meje, se v Črnomlju na to menda niti spomnili niso. Tako se je avtobus, ki je šel prvič po zadnjem snegu na vožnjo iz Starega trga v Črnomelj, s težavo prebil skozi. Še huje pa je bilo pri srečanjih z avtomobili in vozovi. Vsi potniki so morali izstopati iz avtobusa in pomagati razkidati sneg, da so se vozila lahko umaknila drugo drugemu. Seveda je imel avtobus zaradi tega večjo zamudo. Kaj na Upravi za ceste v Črnomlju morda niso vedeli, kako 'debel je sneg na cesti Miklerji— Bukova gora in kaj je v tem primeru njihova dolžnost?
Tudi pošteni šoferji si žele red na cestah
Pred kratkim je imelo redni letni občni zbor Združenje šoferjev in avto-mehanikov za novomeški okraj. Po izvolitvi novega upravnega odbora so razpravljali tudi o raznih perečih vprašanjih svoje organizacije, ki po izjavi navzočih do sedaj ni pokazala pravega življenja. V razpravi so tudi ostro nastopili proti brezobzirnim šoferjem, zlasti pa proti pijančevanju, in predlagali kaznovanje vseh takih primerov. Predlagali so tudi, naj se uvede kaznovanje nediscipliniranih voznikov in pešcev, ker prav ti velikokrat povzročajo neprilike na cestah. Sprejeli so tudi predlog, da bi podjetja in ustanove zapos-ljevale šoferje in avtomehanike samo po prehodnem sporazumu z njihovo organizacijo.
Čudni »sadjarji«
Telefonske žice in drevje ne spadajo skupaj, to je znano vsakomur. Ob telefonskih linijah telefonisti odstranjujejo drevje in sekajo veje, pri tem pa večkrat nestrokovno obsekajo tudi sadno drevje. Tako so oni dan na Smi-helski cesti v Novem mestu zelo grdo obklestili žlahtno hruško, ki raste pod napeljavo in to veliko bolj, kot bi bilo potrebno. Ali ne bi bilo bolj pravilno, da bi telefonisti pred kleščenjem sadnega drevja o tem obvestili lastnika in ga pozvali, da sam poreže veje? raznovrstnih šiber.
MLINARJI - POZOR!
Mlinska sita, svilena in žimnata, mreže,
mlinske kamne, naravne in umetne, kašarje,
jermene, usnjene in gumijaste, šivalne jermenice,
ioke za stope in jekleno mrežo,
gurte, peharčke in vijake itd. vam nudi po zmernih cenah TRGOVSKO PODJETJE
»MLINAR«, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 5
Zakaj ka\zat\i in mladina ne v kmetijski zadrugi Videm-
Napredek kmetijske zadruge Videm-Dobrepolje je omogočil lani upravnemu odboru, da je s ponosom kot še nikoli po osvoboditvi stopil pred zadružnike na občnem zboru. Iz poročila predsednika zadruge je bilo razvidno, da je v minulem poslovnem letu imela zadruga 190 milijonov dinarjev prometa. Od tega je bilo ustvarjenega 5,390.000 din dobička. Dobro so uredili zadružno posestvo, pospešili strojni park, ki danes zadružnikom ogromno koristi in jim dela po znižanih cenah. Velike uspehe je dosegel živinorejski odsek, ki je organiziral razstavo plemenske živine in podelil najboljšim živinorejcem nagrade v znesku 500.000 dinarjev.
Vsi ti uspehi pa ne gredo v račun dobrepoljskim reakcionarjem, kot sta Ivan Steh iz Vidma in Alozj Jakopič iz Podpeči, ki sta se vse leto na moč trudila, da bi razbila enotnost zadružnikov in uničila domačo zadrugo, kar sta pokazala z izpadi na občnem zboru. Ze v pripravah na občni zbor sta bila iieh in Jakopič zelo agilna v mrzličnem pridobivanju posameznih omah-Ijivcev, ki bi bili s svojim glasom pripravljeni jima pomagati, da pridejo v zadružno vodstvo. Vse kaže, da ti ljudje še danes ne morejo pozabiti »zlatih časov«, ko so živeli od žuljev izkoriščan'h hlapcev in dekel, pri tem pa pozabljajo, da danes vlada delovno ljudstvo, ki se je v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji otreslo tujih spon in zavojevalcev ter pregnalo domače kapitaliste, pijav-
I ke in izdajalce. Da bi laže uspeli in I zavedli zadružnika, so si celo drznili nadeti krinko dobrih članov Fronte in ' ljudi, ki se bore za napredek in iz-I gradnjo socializma. Vsi pa vemo, da I je bil Steh v stari Jugoslaviji naprednjak in celo starosta Sokola. Jakopič I pa zagrizen klerikalec. Danes so ju razredni interesi združili za borbo proti napredku svojega kraja, za svoje lastne • koristi.
Kot   delovni   predsednik občnega zbora je Jakopič v svojem nagovoru I priklical zadružnikom v spomin staro ' Avstrijo, v kateri je bila ustanovljena posojilnica v Dobrepolju in kmetijska I zadruga pod Krekovim okriljem in Ja-: kopičevim vodstvom. S posojilnico je njegov oče Izkoriščal delovne ljudi, da I so se pri njem zadolževali, potem pa jim je na dražbah prodajal domačije (n. pr. posestvo Mikliča iz Vidma, Per-j kota-Simca  iz  Zdenske  vasi.) Danes poje slavo prav tej posojilnici in je celo j tako naiven, da misli, da naši ljudje ne ] vedo, da je vse to služilo njegovim in-! teresom in interesom očeta. Iz članstva zadruge se je najprej brisal, nato pa se I je ponovno vpisal, ker je mislil, da mu bo današnja socialistična demokra-! cija pustila zadrugo tako izkoriščati, kot jo je nekdaj. Kot član Sveta proizvajalcev pri OLO Kočevje se je na ] seji upravnega odbora KZ prvi odločno postavil proti nabavi kinoprojektorja, i (kar je bil sklep Obč. LO in množičnih j organizacij), ki je za kulturni dvig ! Dobrepoljcev neobhodno potreben. Po
hi imeli mesta ■Dobrepolje?
. njegovem mišljenju in izvajanju je to i nepotrebno, ker hoče našo mladino še ' danes državi v temi, da se ne bi spoznala z napredkom socialističnega gospodarstva in kulturnega razvoja. Na zboru samem je celo poudaril, da take kulturne ustanove, kot je kino, kvarno j vplivajo na našo mladino.
V okrajni zbor proizvajalcev se mu , je posrečilo vriniti s pomočjo sodelavcev, o čemer bi bilo treba pošteno razmisliti, ali spada na tako odgovorno ] mesto ali ne, V svojem govoru se je I dotaknil tudi IV. kongresa Ljudske [ fronte Jugoslavije, ki se je tisti dan pričel v Beogradu. Tu pa je slabo na-i letel, ker so ga frontovci odločno prekinili in mu prepovedali govoriti o Fronti, katere član nikoli ni bil in še danes ni, ker za to nima pogojev. Ob tem se člani Socialistične zveze delovnih ljudi upravičeno sprašujejo, kje je bil Jakopič v najtežjih letih NOV ter gospodarske izgradnje po vojni. Vsi pošteni državljani Vedo, da je bil vedno prvi med tistimi, ki so z vsemi silami hoteli zatretl naš gospodarski razvoj, bodisi pri odkupih ali razvijanju naših kmetijskih zadrug.
Kaj pa je bolelo na občnem zboru »gospoda« Steha, nekdanjega grofa Dobrepoljske doline? Nič drugega kot to, da omogočajo nova zadružna pravila vstop v zadrugo vsakemu poštenemu državljanu nad 16 let starosti, pa naj bo to delavec, kmet ali uslužbenec. . Pripomniti je treba, da je v zadrugo včlanjenih po socialnem sestavu le 13% I
nekmetov (obrtniki, uslužbenci, svobodni poklici), kar ne more ogrožati zadruge, da se tudi v bodoče ne bi imenovala Kmetijska zadruga. Kljub temu je »gospod« Steh napel vse sile, da bi zavrl potrditev zadružnih pravil, ker je pri tem računal, da bo pridobil časa in onemogočil, da bi tudi kajžarji in delavci postali člani zadruge. »Gospoda« Steha je bolelo predvsem to, da nova pravila odpirajo vrata v zadrugo mladini in delovnemu ljudstvu na sploh. Gotovo se dobro zaveda naprednosti naše mladine in ve, da mu ne bo več dovolila, da bi jo s sukancem privezoval h kozolcu in sadnemu drevju, ter jo zapostavljal, kot je to delal v svojih »zlatih starih časih«. Pri tem ni pomislil, da živimo v socialistični državi in da je marsikateri mladinec skupnosti več doprinesel, kot on v vsem svojem življenju. Gospod Steh pozablja, da je naša mladina prelila preveč krvi, da bi jo mogel zapostavljati on, ki je v času NOV sedel pri šahovnici in taroku s krvnikom Lavrihom in italijanskim kolonelom, odločilnim faktorjem pri umoru 17 talcev, naprednih dobrepoljskih fantov, kasneje pa prav tako z Nemci, pri čemer se člani Fronte upravičeno sprašujejo, ali ni morda pripomogel k zavajanju dobrepoljskih fantov, ki so postali žrtve nekdaj vodilnih ljudi v Dobrepolju.
Poglejmo nekoliko, kaj je bil ta človek v stari, predaprilski Jugoslaviji. Po očetu je podedoval veliko posestvo, apnenico, mlin in žago. Na posestvu je bilo zaposlenih več hlapcev ln dekel, med njimi tudi Stanko Strah, ki je danes član občinskega komiteja ZKS in predsednik občinskega odbora ZB. Tov. Strah ve še danes mnogo povedati o gospodu Štehu, saj se še dobro spomi-
i nja, kako ga je gospod Steh pretepal, kako je imel pri njem udobno stanovanje v jaslih med živino itd. Tovariš
i Strah je prav te dni kot dober in pošten član Socialistične zveze delovnih ljudi bil na IV. kongresu v Beogradu. Steh tudi še danes ni spremenil odnosa do svojih poslov, tako da njegov gospodarski pomočnik Štefan, betežen in nad 80 let star. prebiva v shramN za konjsko opremo.
Steh in Jakopič, pa morda še drugi, ki se do danes še niso pokazali v pravi luči, naj se dobro zapomnijo, da je čas, ko so sedeli in 'se redili od žuljev delovnih ljudi in hlapcev, že daleč z*, nami in da za ljudi njihove vrste m mesta v naši kmetijski zadrugi. Vedo naj, da je ljudstvo Jugoslavije, združeno v Ljudski fronti pod vodstvom Partije, obračunalo že z drugačnimi sovražniki in da bodo tudi taki in njim podobni žalostno propadli, ker je Socialistična zveza delovnih ljudi zanje zid, ob katerem si bodo razbili glavo. Zapomnijo naj si, da nimajo niti naj-
1 manj moralne pravice postavljati se danes na vodilna mesta v gospodarstvu ter postavljati opozicijske kandidatne
j liste proti oni, ki so jo sestavili člani Socialistične zveze na množičnem sestanku, še manj pa teptati po pridobitvah NOB, ki so prepojene s krvjo in žrtvami najboljših sinov domovine,
Razumljivo je, da Socialistična zveza delovnih ljudi v Dobrepolju ni ne bo dopustila, da bi se nekdanje pijavke vsesale v telesa delovnih ljudi ter jih izžemali, kar jim veleva njihova stara praksa. Zato je bil oh.čni zbor kmetijske zadruge razbit od strani članov Socialistične zveze.
Občinski odbor OF Videm-Dobrepolje
Stev. 10.
DOLENJSKI L F S T
Stran 3
„To ni bil boi, je b'lo mesarsko klanje..."
ali „podvig" osilniških lovcev
Navsezgodaj so se ono nedeljo zbrali lovci in puškonosci lovskih družin Osil-nice in Eosiljeve Loke in odšli na lov, kot so se domenili prejšnji dan. Njih cilj je bila Loška stena, oziroma skupina divjih svinj, ki je taborila nekje v tem predelu. Več glasov, več mnenj velja tudi za te lovce, zato so se komaj po daljšem razpravljanju zedinili za smer pogona in takoj nato zasedli položaje.
Pretresanje bojnega načrta je bilo vsekakor potrebno, kajti v pogonu je bilo 11 divjih svinj in zato vsa zadeva silno resna. Kaj lahko bi prišlo do neljubih srečanj, in taka srečanja so vedno tvegana za oba nasprotnika.. Spričo tega je bilo pričakovanje od sile napeto, vendar se je zadeva po nastopu gonjačev začela naglo spreminjati v še hujšo napetost, ki se je skoraj tragično končala...
Radovedno in strastno so pričakovali lovci svoj plen, da so jim srca kar nervozno bila, pa tudi divji prašiči kot je kazalo, so pravilno ocenjevali svoj položaj, ki je bil podoben zelo nevarnim kleščam. Pa so uganili nekaj pametnega. Razdelili so se v skupine in večina jih je udarila V smeri gonjačev ter se srečno prebila iz nevarnosti. Le največji in v neštetih ognjih različnih šiber preizkušeni stari merjasec Rilčnik se ni ustrašil in se je v spremstvu še enega zvestega oprode junaško podal proti položajem osilniških lovcev. Tik pred srečanjem z njimi pa je oproda nekje ostal in junaški Rilčnik se je sam z odločnimi koraki podal na »obisk«. Najprej je stopil k predsedniku osilniške kmetijske zadruge Antonu Stimcu, ki ga je 6 svojo igrački podobno puško že zdaleč postrani gledal in se škilavo pripravljal na morebitno srečanje.
»Glej ga no, kar naravnost k meni jo maha, kakor da bi mu kdo povedal, da sem tu,« je prepadeno vzdihnil, ko je velikan prihajal vedno bliže. In kar naravnost. Ni bilo drugega izhoda, kakor da se je moral Stimac za pol metra umakniti, da ga zver ni pohodila. NiČ ti nočem, samo pusti me, si je mislil, in iz solidarnosti se je tudi merjasec s tem premirjem strinjal in odhiačal dalje.
Stimec se je olajšano oddahnil, pogledal svojo, za streljanje vrabcev primerno puško, jo pobožal, dvignil in od veselja ustrelil v zrak, da bi Rilčnik, ki je bil že dovolj daleč od njega, hitreje nadaljeval svojo pot. To je gost tudi upošteval: dostojanstveno se je ozrl nazaj, obliznil svoj dolgi rilec in velike zakrivljene čekane ter jo mahnil k drugemu lovcu, tajniku družine Copu Antonu. Ta je posnemal svojega predsednika Štimca; ko se je orjak Rilčnik poslovil od njega, ga je počastil s strelom v zrak, pri tem pa skrbno pazil, da mu ne poškoduje kakšne ščetine, kajti mrcina bi se lahko vrnil in kdo ve, kaj bi bilo potem ...
Le nekaj minut je minilo in že je bil merjasec pri tretjem lovcu Antonu Stimcu iz Srbotnika. Oba sta bila že malo nervozna in sta začela resneje. Merjasec proti Stimcu, ta pa ves razjarjen s puško proti merjascu. Kar na hitro mu je poslal tri strele, da se je pokadilo, toda spopada še ni bilo. Merjasec je otresel svojo kožo, kot da so ga napadle ose, se nerodno zasukal in nadaljeval pot. a sedaj izven sporeda pogona.
S tem se začenja drugo dejanje, katerega začetek in potek je ves drugačen, kot v prvem. Prej ropot in veselo vpitje, sedaj strašni in grozni človeški glasovi. Vpitje in zaskrbljenost pri vseh lovcih se stopnjuje, kaj neki se je zgodilo? Klic »na pomoč«
jih zvabi bliže. Prvi jo primaha naj-krepkejši rdečelični Zvonko Lenac. Nudil se mu je čudovit in grozen prizor! Nasprotnika sta se obdelovala, da so letele cunje, toda samo od enega nasprotnika, in nič ni kazalo, da bo kmalu konec. Zdaj je lopnil Stimec merjasca, zdaj je merjasec sunil Stimca, pa je spet Stimec teptal po merjascu, in koj nato se je vse ponovilo v obratni smeri. Odnehati pa tudi ni hotel nobeden. Ubogi Stimc je zbiral moči, in čeprav je bila obleka na njem vsa raz-cufana in je bil podoben strašilu, ni odnehal. Ustrelil bi, si je mislil Lenac,
samo z nazaj obrnjeno glavo, verjetno zaradi grmovja. Se za rep bi se prijel, da bi se laže obdržal, če ne bi v rokah čvrsto stiskal puške, da je ne izgubi. Ker ščetinar Rilčnik ni bil vajen sedla, a Čop je slab jezdec, sta bila kmalu na tleh.
Kaj takega se še ni zgodilo, zdaj je šlo za neodločeno bitko, in na koncu konca je zmagal tajnik lovske družine. Z veliko težavo se je izvlekel izpod malo živega nasprotnika, ki mu je ležal na nogah. Dasi ves raztrgan in razcapan, je bil Čop še toliko pri moči, da je znova napolnil puško, pomeril tek-
pa bi verjetno oba ubil, tako tesno sta se mikaštila. Anton Stimc, bivši upravnik gostilne, pa ni zgubil prisotnosti duha. S sekiro je krepko mahal sedaj po merjascu, sedaj mimo njega, dokler mu v glavo ne šine odrešilna misel. Zgrabi lastno kapo na dvignjenih laseh in jo zabriše merjascu v gobec. Medtem ko je merjasec trgal kapo na drobne koščke, je nasprotnik izkoristil priliko in planil na bližnje drevo, kjer je izmučen in preplašen trepetal.
Zakaj ni streljal Lenac, je povsem razumljivo. Lahko bi se hudi nasprotnik obrnil in bi prišel on na vrsto. Tako pa se je samo nekajkrat nerodno zasukal, se ozrl na okoli, ostro pogledal Lenaca, a ker mu ta ni storil nič zalega, se je odpravil dalje, spet izven pogona.
Sedaj se prične tretje dejanje, tretji pogon. V začetku Lenac in predsednik lovske družine Jože Kovač napravita strateški premik in jo mahneta vsak na svoj »štant«. Komaj se Kovač umiri na novem stojišču, že ima strašnega merjasca tri metre za svojim hrbtom. Nerodno se Kovač obrne in iz daljave dveh metrov spusti dva strela proti merjascu. Zdaj se ščetinar od hvaležnosti uleže, poškili in že skoči na Kovača, da se mu primerno oddolži Pa ni bilo nič hudega, samo Kovačeva hlačnica je šla rakom žvižgat in pa Kovač se je malo po tleh povaljal v merjaščevem objemu. Takoj nato jo je pobrisal, namreč Kovač, merjasec pa je pokimal za njim, češ le pojdi, saj imaš dovolj, sam pa je mahnil naprej.
2e po nekaj korakih je spet pri tajniku lovske družine Antonu Čopu. »Samo po funkcionarjih je mahaš, ti mrba grda,« je menil Čop, »zato ti sedaj ne prizanesem; tega cirkusa pa je tudi že dovolj za danes.« Hladnokrvno dvigne puško, sproži in že je ščetinar na tleh. Ne, ni na tleh, dvigne se in skoči, Čop mu pošlje še en strel, kar pa velikanu še vedno ni dovolj. Zdaj jo ubere na Čopa, ne — med noge Čopu, in ta ga pošteno zajaše,
mecu na čelo in ga z zadnjim, to je desetim strelom končno ukrotil in premagal.
*
Vsi lovci in tudi vašČani so se spogledovali, tarnali, se veselili ter smejali ob tem dogodku, ki se" je odigral 22. februarja v planinah nad vasmi. »Pokal« zmagovalca pa tudi ni bil slab in vreden kape, desetih strelov, raztrganih hlač, prestanega strahu in naporov: blizu 200 kil je tehtal bojeviti merjasec Rilčnik, sama koža pa 30 kg, to pa zato, ker je imela precej svinca v sebi. To je bil drugi plen osilniške lovske družine v drugi polovici februarja in verjetno edini v zgodovini te lovske družine. —t—
POPIS PREBIVALSTVA
Kot so že poročali časopisi, bo v naši državi od i .do 3. aprila letos po-
Eis vsega prebivalstva, podobno kot je ilo leta 1948, le da bo popis še bolj natančen in vsestranski. Zajel bo število prebivalstva in druge podatke po stanju 31. marca o polnoči.
Odveč bi bilo poudarjati, kolike važnosti je res točen popis prebivalstva za vsako državo in prav tako tudi za našo. Ker bo pri tem popisu zajet vsak prebivalec in vsako gospodinjstvo, je potrebno, da je vsak tudi seznanjen z načinom popisa;
Popis bodo opravili posebni pooblaščeni popisovalci po navodilih Zvezne, okrajne in občinske komisije za popis, na vsakih 200 prebivalcev je določen en popisovalec. Tako je napri-mer samo za novomeški okraj določenih 500 popisovalcev. Organizacijo popisa so opravili Uradi za statistiko in evidenco s sodelovanjem občinskih ljudskih odborov. Področje vsake občine v državi je razdeljeno na popisne okoliše, ki se ujemajo z mejami kn-tastralne občine. Na podeželju bodo popisovalci v svojem popisnem okolišu hodili od hiše do hiše in popisali vse, kar se zahteva, vsak hišni gospo-
dar pa je dolžan dati popisovalcu vse dodatke, ki jih ta potrebuje za vsakega stanovalca v hiši, družinski poglavarji pa morajo poleg tega dati podatke o gospodinjstvu. V mestu bodo popisovalci razdelili popisne pole po hišah in stanovanjih, podatke v popisne pole pa bo moral vpisati vsak družinski poglavar, ali njegov namestnik. Točnosl vpisa bo kontroliral popisovalec, ko bo pobiral izpolnjenne pole. V popisu bodo zajete osebe: stalno prisotne, začasno prisotne in začasno odsotne. To pomeni, da bo tisti, ki bo v času popisa odsoten od svojega stalnega bivališča, popisan dvakrat. Enkrat v mestu stalnega bivališča in drugič na mestu, kjer ga bo zajel popis. Za vsakega prebivalca je treba izpolniti poseben list. Obenem bo treba izpolniti posebno po-lo za vsako gospodinjstvo. Za samostojno gospodinjstvo se smatra tudi samski prebivalec, ki ima lustno stanovanje.
Dolžnost slehernega državljana je, da omogoči točen popis in da popisovalcu res vse podatke, ki jih bo zahteval. Popis prebivalstva mora biti zaključen v določenem roku, to je do 3. aprila zvečer ob 19. uri.
Občinski praznik Adlešičev bo 22. marec
Dne 22. marca 1945, tik ob koncu vojne, je iz Karlovca prišla nenadoma Paveličeva ustaška kolona čez Kolpo v Slovenijo. Prekoračila je reko na dveh mestih ter obkolila Adlešiče in sosednje vasi. V vasi je bil vod komande mesta Črnomelj, ki je štel 26 borcev. Ob napadu ustašev so se partizani hrabro branili in srdito odbijali ustaške juriše. Toda zaradi velike sovražnikove premoči, jih je 20 herojsko padlo v obrambi svoje domovine. Trem partizanom se je posrečilo prebiti obroč, tri pa so ustaši ujeli. Krvoločni ustaši so se spravili na mirno prebivalstvo, ga oropali živine in perutnine ter pokradli vse vrednosti, nazadnje pa še do tal požgali in porušili sedem vasi; tudi šoli niso prizanesli. Oropano blago so odpeljali čez Kolpo na Hrvatsko. Ujete partizane so po umiku na zverinski način mučili in ubili v bližini Kolpe na hrvatski strani. Po nekaj dneh jih je domače prebivalstvo našlo vse razmesarjene v gozdu.
Prebivalstvo, ki se je pred krvoločnimi ustaši skrilo v gozdove, je ob vrnitvi našlo v vasi le kup ognjišča. Starši so morali s svojimi otroci prenočevati pod milim nebom. Po končani
Premalo znana podzemeljska jama v Oraščići nad Predgradom
Na območju Poljanske doline ob Kolpi je veliko večjih in manjših podzemeljskih kraških jam in votlin, ki so še zelo malo ali nič raziskane. Ena najlepših takih podzemeljskih jam je tako imenovani »Veliki zjut« v Grašči-ci nad Predgradom. Ta velika podzemeljska votlina, ki ima več različno velikih prostorov, je polna najrazno-vrstnejših kapnikov vseh oblik in dimenzij. Kakor stekleni stebri dajejo kapniki ob udarcu lepe glasove kot orgle.
vojni, ko so se borci vrnili domov, so s pomočjo ljudske oblasti zgradili sebi in svojim družinam nove domove.
Teh grozodejstev Adlešičani ne bodo nikoli pozabili. Na seji občinskega LO so 22. marec proglasili za občinski praznik, ki ga bo prebivalstvo Adlešičev vsako leto proslavljalo. Tako bo ta dan spominjal še mlada pokolenja na strašne in težke dni narodnoosvobodilne vojne. P. M.
Kaj je z gasilsko loterijo?
Za prvi gasilski festival slovenskega gasilstva v Ljubljani, 17. avgusta 1952, je bila predvidena velika loterija. Razprodaja srečk pa se ni mogla izvršiti že pred festivalom, kakor je bilo namenjeno, ker Državna loterija srečk ni pravočasno dostavila in se je celotno žrebanje s tem zavleklo. Nekoliko so kriva tudi gasilska društva sama, ker niso razprodala srečk dovolj energično.
Sedaj so vsa gasilska društva organizirano pričela razpečavati srečke, da pospešijo zaključek in lahko razpišejo žrebanje. Nikogar naj ne moti datum na srečkah, ker je bila loterija prestavljena zaradi tehničnih ovir in bodo izžrebane številke takoj po žrebanju objavljene v časopisju in po radiu. — Cena srečki je 30 dinarjev. — Segajte pridno po srečkah in podprite naše gasilstvo!
Ko odhajajo Vaši fantje in možje na odsluženje vojaškega roka v JLA aH na orožne vaje, Jim nikar ne pozabite naročiti tudi " Dolenjskega lista" I Vsak teden jim bo prinašal vse dolenjske novice in zanimivosti- zato Jim takoj pripravite to veselje!
Ta redka podzemeljska krasota je še zelo malo znana Širši javnosti, za domačo mladino pa je ena najbolj pri- i ljubljenih izletniških točk. Tudi v ne- I deljo 21. decembra je skupina mladin- I cev napravila izlet v to jamo. VrnivšI 1 se domov, niso mogli prehvaliti narav-nih lepot in užitka, ki ga ima obisko- i valeč te lepe podzemske jame. Prav bi 1 bilo, da bi se od vasi Predgrad do jame i markirala pot in uredil dostop do ja- j me, ker bi tako prav gotovo postala v kratkem prijetna izletniška točka ne samo za domačine, pač pa tudi za tujce in vse prijatelje prirodnih lepot. Prav tako bi bilo potrebno, da bi se kdo pobrigal za raziskovanje ostalih podzemeljskih votlin in kraških jam, ki jih je, kot rečeno, več kot dovolj po vsej okolici. Po obsežnosti se morda te jame ne morejo kosati s svetovno znanimi jamami  kot so Postojnska  in druge, po lepoti kapnikov in drugih zanimi- j vostih pa prav nič ne zaostajo za njimi, v marsikateri pa je na manjšem prostoru zbranih še več krasot.    J. S.
V dolini je le skoraj pomladansko razpoloženje, bratec in sestrica v Gnhrju na Gorjancih p« se Se laliku krpala . , .
»Na izvajanje direktorja našega podjetja gospoda Windischerja v zadevi prestavitve predsednika delavskega sveta v drugo podjetje vlagamo na naslov naslednjo prošnjo: Dne 30. t. m. je direktor na svojo roko sklical sestanek delavskega kolektiva ter na njim izvedel tako, da se premesti predsednik delavskega sveta tov. Zupane k mesariji OZZ ... Sklep, da se tov. Zupane premesti k Okrajni zadružni zvezi, je bil po direktorju sprejet kot soglasen, čeprav so se za to izjavili le trije člani z »vsi smo za to«, in čeprav so ostali, kar jih je bilo navzočih, molčali in niso dvignili rok- Udeležba ni bila pol-noštevilna; odsotnih je bilo s predsednikom upravnega odbora pet članov ...
• • - Ukrep direktorja je protizakonit, čeprav je bil že večkrat opozorjen, da sklicuje seje upravnega odbora predsednik upravnega odbora ... Na vsa ta zakonita določila in navedena opozorila je direktor giuh ter upravlja in postopa popolnoma po svoji volji... Na tem sestanku je direktor rohnel proti predsedniku upravnega odbora in predsedniku delavskega sveta, ker sta zahtevala podatke od računovodje iz zaključnega računa podjetja, medtem tudi o prejemkih posameznih oseb na delovnih mestih, ki so bili izplačani med letom, češ da nikogar ne briga in da nima nihče pregledovati njegovih knjig in podobno, pel slavo sebi, da je on ustvaril in gradil, ne pa delavci...«
Tako se glasi in nadaljuje pritožba, ki jo je 30. januarja vložil na OLO Novo mesto upravni odbor novomeške Mestne klavnice in mesarije. V času, ko je delavsko samoupravljanje postalo pri nas živa stvarnost, pred katero se morajo umikati tako birokratski odpor kakor neznanje in predsodki vseh mo-
Od takega delavskega .samoupravljana'n mamo nI?sa?
gočih vrst, je pritožba gornje vrste žalosten primer neurejenih razmer v podjetju, ki se v upravljanju svojega obrata in v poglabljanju socialističnih družbenih odnosov še ni znašlo.
Upravni odbor novomeške klavnice in mesarije je našel pot do oblastnega organa precej pozno — točneje šele sedaj, ko so postale razmere v podjetju »nevzdržne«, kakor navaja pritožba. Ni pa našel poti do svoje ljudske oblasti n. pr. lani, ko je prav to oblast — milo povedano — obšel in samovoljno prekoračil tarifni pravilnik. Delovni kolektiv klavnice in mesarije še ni našel v sebi moči, da bi sam uredil notranje razmere v podjetju. Mimo Ljudskega odbora mestne občine je prosil za pomoč okrajni ljudski odbor. Revizija v podjetju je odkrila, da so pravice delovnega kolektiva v resnici hudo kršene. Odkrila pa je tudi, da pozna kolektiv v gornjem primeru samo svoje pravice, veliko premalo pa se zaveda dolžnosti, ki so mu naložene z upravljanjem ljudskega premoženja. Najbolj značilno sliko šibke hrbtenice samoupravljanja v podjetju je odkrila revizija v boju za visoke plače, ki je potekel lani ob sprejemanju tarifnega pravilnika.
2e 27. junija 1952 je članek v našem tedniku opozoril na nekatere nepravilnosti ob sprejemanju tarifnih pravilnikov in posebej pokazal nezdrave razmere v Mestni klavnici in mesariji. Odgovora na naš članek nI bilo; dobronamerna kritika je bila, kakor smo domnevali, uspešna. Sele letos v februarju pa je revizija razgalila zakulisno spletkarjenje v bitki za kar najvišjimi pla-
čami v podjetju, ki je imelo lani nad 50 milijonov din prometa. Podjetje je tarifni pravilnik sestavljalo trikrat. Prvi pravilnik je zavrnil OLO Novo mesto, ker je podjetje predlagalo upravniku plačo 14.560 din in 3 promile provizije od bruto prometa. Postavke za ostale nameščence so bile prav tako previsoke in nesorazmerne s plačami v drugih podjetjih.
V drugem osnutku je podjetje predvidelo svojemu upravniku kot »visoko kvalificirani moči« mesečno plačo 14 tisoč 560 din in 3 promile provizije. Delavski svet podjetja (!) je vztrajal pri tako visoki plači in zahteval, da je bil pravilnik predložen Republiškemu odboru sindikatov v Ljubljano. Le-ta je tarifni pravilnik potrdil s pripombo, da bo veljaven šele tedaj, ko bo postavka za upravnika znižana na 12.000 din, v kar naj bo všteta tudi morebitna funkcijska doklada, v celoti pa je treba črtati provizijo od prometa.
24. sept. 1952 se je delavski svet klavnice in mesarije tretjič sestal zaradi tarifnega pravilnika in isti dan sporočil na Okrajni ljudski odbor tole:
»V zvezi vašega dopisa vam sporočamo, da smo na seji DS znižali tarifno postavko za upravnika od 14.560 din na 12.480 din, obenem pa črtali iz končnih določb naslednji odstavek: .Provizija upravnika znaša 3 promile od bruto prometa..
Ker smo ugodili zahteva Republiškega odbora sindikatov, smatramo, da je tarifni pravilnik z današnjim dnem stopil v veljavo.
Predsednik DS: Koncil ja Jaka, 1. r.«
Ko je delavski svet s takim dopisom zamazal oči Okrajnemu ljudskemu odboru, pa je hkrati »soglasno« sklenil, da prizna upravniku ne 3, temveč 4 promile provizije od bruto prometa — vendar ne v breme fonda plač, pač pa na račun stroškovne režije... Da je bila zadeva še bolj »legalna«, je moral vstati od mrtvih »Izvršni odbor« MLO Novo mesto, ki ga je avgusta 1952 pokopal novi zakon o ljudskih odborih, ter izdati 27. oktobra 1952 akt štev. 148/1-PR. s katerim je bila ravnatelju mestne klavnice poleg temeljne plače in funkcijske doklade »glede na njegovo visoko kvalifikacijo in izredno prizadevanje ta uspeh podjetja« priznana še provizija v višini 4 promil od bruto iztržka z veljavnostjo izplačevanja od 1. avgusta
1951 dalje.
Na podlagi te soglasnosti delavskega sveta — ki je ob upravnikovi visoki plači zahteval tudi za ostale nameščence nesorazmerno visoke plače! — in dogovora ter določbe »Izvršnega odbora« MLO Novo mesto je upravnik mestne klavnice n. pr. v letu 1952 prejel: 137.910 din redne plače, 201.615 din provizije, 11.600 din presežek fonda plač za 2. in 3. tromesečje, 6240 din iz fonda presežka plač za december 1952, 5824 dinarjev za neizkoriščeni dopust v letu
1952 in 18.000 din nagrade iz osrednjega sklada MLO, kar znese v letu 1952
, skupno 380.589 dinarjev oziroma 31.710 dinarjev dohodkov na mesec.
Temu primerne plače in provizije nakupovalcev (samo eden izmed njih je n. pr. lani dobil 185.243 din). Podjetje
je krepko delilo tudi nagrade in presežke fonda plač enkrat 126.113 din, drugič 72.316 din, Končni obračun plač v podjetju izkazuje n. pr. 9000 din nadpovprečne plače zaposlenih ljudi! Stavbo začasne nove klavnice je podjetju gradil MLO iz svojih investicij s težkimi stotisočaki, klavnica sama pa je prispevala za svoj objekt le 24.360 dinarjev ... Med obratnimi sredstvi drži podjetje tudi 276.000 dinarjev neodda-j ne najemnine, čeprav smatramo, da je do tega denarja upravičena edinole mestna uprava nepremičnin. Poleg manjših finančnih prekrškov je revizija ugotovila tudi neskladnost v letni inventuri (tako izkazuje n. pr. upravnik v inventurni poli 164 kg govejega mesa, ob popisu pa ga je bilo le 131 kg. itd.). Revizija je poleg tega ugotovila, da je podjetje n. pr. v decembru plačalo privatno za upravnika z virmanom 22.000 din za IV. akontacijo in trošarino, konec meseca pa je upravnik to vsoto podjetju vrnil pri obračunu provizije.
Upravičeno lahko smatramo, da pritožba Upravnega odbora zaradi razmer v podjetju ne more biti iskrena. Nemogoče je, da za vse našteto kolektiv ne bi vedel. Družinski socializem, ki se krepko uveljavlja tudi v nekaterih drugih podjetjih na Dolenjskem, je v gornjem primeru dovolj jasno pokazal, da vodi v koritarstvo, v osebno izkoriščanje podjetja v škodo potrošnikov in ljudske supnosti. Zato s takim delavskim »samoupravljanjem« ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Na kolektivu klavnice in mesarije pa je, da uredi notranje odnose in gospodarnost podjetja, ki je prvi preizkusni kamen delavskega upravljanja.
Stran 4
r 0 I p S I g K I LIST
Stev. 10.
Za boljšo povezavo splošnih kmetijskih zadrti
Kmetijski svetovalec
letfeosest mlekarne v Semišii je nMvm od selekcije živine
v temeniški dolini
Izkušnje pričajo, da med našimi kmetijskimi zadrugami ni prave povezave in skupnega dela. To je zlasti potrdilo zadnje skupno posvetovanje predsednikov, tajnikov in upravnikov kmetijskih zadrug v Novem mestu. Posebno odkupi na terenu so to najbolj očitno pokazali. Namesto sodelovanja in medsebojne pomoči je čestokrat prišlo do trenj med zadrugami in celo do nelojalne konkurence.
Splošna zadružna pravila, ki jih bodo letos za vsako zadrugo posebej prejeli občni zbori, bodo lahko odpravila tudi te nedostatke, če se bomo pri njih sestavljanju dovolj poglobili v poslovanje zadruge in če bo pri sestavljanju in sprejemanju pravil sodelovalo čimveč zadružnikov. Zato je prav, da komisije pri kmetijskih zadrugah pripravljajo osnutke pravil in pohite z delom, da ti osnutki pridejo na razpravo vsem zadružnikom še pred občnim zborom in sicer najboljše na vaških zadružnih sestankih. Le če bodo pri sestavi in sprejemu zadružnih pravil sodelovali prav vsi člani kmetijske zadruge, lahko upamo, da bodo pri bodočem poslovanju odpadle vse dosedanje pomanjkljivosti in bo kmetijska zadruga res postala gospodarsko in kulturno središče v svojem kraju.
Temeniška dolina, v kateri raste pretežno sladka krma, ima vse pogoje, da postane močan živinorejski sektor. Vzreja plemenske živine lahko postane glavni in močan vir dohodkov vsakega kmeta v tej dolini. Z ustanavljanjem živinorejskih odsekov bo možna boljša medsebojna povezava, za izmenjavo izkušenj za preprečevanje izkoriščanja posameznikov po prekupčevalcih z ži-
Vesti iz zaaružnega žiutienja
Zimski kmetijski tečaji
V letošnjih zimskih mesecih so bili prirejeni tečaji v Otočcu, Šentjerneju, Dol. Toplicah, Mirni peči, v Trebnjem in Velikem Gabru. V tem mesecu bodo tečaji zaključeni. Iz rednih obiskov vseh predavanj na tečajih je razvidno, da so tečaji potrebni in pahvaliti moramo vse tečajnike, ki so se zelo redno udeleževali predavanj. Za zaključek bodo tečajniki obiskali nekatere kmetijske obrate v Sloveniji. Udeleženci tečaja v Trebnjem so že napravili izlet v Ljubljano in Maribor, iz Dol. Toplic obiščejo Ljubljano, kmetijsko šolo Sentjurij in Medlog pri Celju. Kmetijski tečaji so si s tem utrli pot do naših kmetovalcev in v bodoče bo tečajev še več. Posebno potrebni so v Suhi krajini, kjer bo udeležba dobra. Kmetijske zadruge naj bi najboljšim tečajnikom ob zaključku dale manjša darila, kot n. pr. drevesne žagice, cepilne nože ali kakšno knjigo iz kmetijstva.
*
KZ Podgrad: Tedenska večerna predavanja so najbolje obiskovana v Pod-gradu. Imeli so redna predavanja in sicer iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, živinozdravstva. Najlepši obisk je bil na predavanju 6. marca, ki se ga je udeležilo nad 120 oseb. Imeli so hkrati dve predavanji in sicer za gospodarje predavanje o živinozdravstvu, za žene in mladino pa predavanje iz zdravstva. V Podgradu so dani vsi pogoji, da se v bodoči zimski dobi pripravi zimski kmetijski tečaj.
fllllllllilllll.....IIIIIHllilllllllllll.....ll||!llPllll||lH%ilffl.....IIIIIHIII
vino, za medsebojno zamenjavo dobre plemenske živine itd. Medzadružni živinorejski odbori pa bi opravljali iste naloge za širši okoliš. Prav to velja tudi za medzadružne odbore za ostale panoge, ki bi s svojim pravilnim delovanjem pritegnili v zadružne vrste gotovo slehernega kmetovalca.
Temeniška dolina je postala v zadružnem smislu močno razgibana, ker so naši delovni kmetje spoznali, da je zadruga njihova last in da bodo z njeno pomočjo najlaže dvignili svoje gospodarstvo in s tem seveda tudi svoj dohodek. Živinorejski zadružni medodbor Mirna, Trebnje in Velika Loka že iščejo prijeme za osnovanje enotne odkupne organizacije. Priključiti bi se morala še St. Lovrenc in Veliki Gaber, j tako, da bi bila cela temeniška dolina J povezana. Organizirani naj bi bili skupni odkupni dnevi in centri, kamor bi živinorejci prignali prodaji namenjeno živino in jo prodali po svojem živinorejskem odseku po najvišjih dnevnih cenah brez vsakega posredovalca. S tem bi tudi prenehal lov za dobičkom posameznih mešeiarjev in posameznih kmetijskih zadrug, ker bi bil medzadružni odbor gospodar svojega področja.
Če kritično presodimo dosedanje medsebojne odnose med zadrugami, moramo ugotoviti, da so večje odvzemale zaslužek manišim. Tako KZ Trebnje, Velika Loka, Šentlovrenc in Veliki Gaber na račun KZ Dol. Nemška vas, Čatež, Primskovo in Sela-Sumberk; nabrale so si milijonske dobičke in še precejšnje vsote deviz, dočim se manjše bore z velikimi- finančnimi težavami. Bodoča pravila in poslovanje naj odpravijo tako stanje, medsebojno konkurenco in izkoriščanje naj pa nadomesti tesno sodelovanje in pravi zadružni odnosi.
Na Veliki Loki se je na nedavnem sestanku živinorejcev razvila živa debata o poslovanju raznih odsekov v zvezi z novimi pravili. Kmetje zadružniki so se zanimali za živinorejski, strojni in gozdni odsek, mnenja pa so bili, da bi ustanovili tudi poljedelski odsek. Ta bi se bavil predvsem s pridelovanjem dobrega semenskega krompirja, ki ima na tem področju izredno ugodne pogoje. Načrtna pridelava se-
menskega krompirja bi donašala članom velike koristi. Toda tudi za poljedelske odseke bi bil potreben medzadružni odbor, ki bi skrbel za pravilno razmnoževanje in nakup semenskega krompirja ter tudi prodajo. Seveda bi se lahko poljedelski odsek pečal s pridelavo tudi drugih semen.
Vsi navedeni predlogi in pametne pobude za okrepitev zadružnega delovanja naj bodo obseženi v zadružnih pravilih, ki naj postanejo zakon za vsako kmetijsko zadrugo, njene pospeševalne odseke in za vsakega zadružnika. Vso pozornost je treba posvetiti tudi bodočim članom upravnega odbora. Zadružniki naj se že na vaških zadružnih sestankih pogovore, koga bodo pred-lagi in volili v upravni odbor. Da je treba v vodstvo zadruge izvoliti najbolj napredne in požrtvovalne člane, ni potrebno še posebej poudarjati.
Gornje predloge v zvezi s pripravami zadružnih pravil, dajem ne kot strokovnjak, pač pa na osnovi lastnih dosedanjih izkušenj. Prosim vse, ki imajo kakršnekoli pametne predloge, da jih pošljejo v objavo »Dolenjskemu listu«; naj se z njimi seznanijo tudi ostali zadružniki.
Anton Lavriha, predsednik KZ Velika Loka
V preteklih tednih so se razgibale vrste živinorejcev v tudi semiškem okolišu, ki je na splošno poznan daleč naokoli le po svoji žlahtni kapljici. Niso pa redki tudi tisti, ki poznajo ementalski sir — proizvod mlekarne v Semiču. Izdelki tov. Pustavrha prav nič ne. zaostajajo za bohinjskim sirom, mnogi so pa mnenja, da polnomastni sir, ki ga prodaja Semiška zadruga, celo prekaša druge vrste. Bodi temu tako ali drugače, dejstvo je, da mlekarna ni polno izkoriščena in da bi dnevno lahko predelala še skoro dvakrat toliko mleka. Zato ni čudno, da si je semiška zadruga postavila v svoj program tudi selekcijo goveje živine, dvig molznosti krav, vzrejo teličk in bikcev od najboljših odbranih plemenic. i
Rodovnikar živinorejsko-selekcijske-ga odseka pri KZ Semič tov. Kočevar Julij, ki je istočasno tudi njen podpredsednik, je pregled in sprejemanje živine po vaseh dobro pripravil. Za tega ali onega Semičana je bilo morda novo, da se je začelo posvečati tudi I goveji živini toliko pažnje. Agronom ' Okrajne zadružne zveze iz Črnomlja je zdaj na ta zdaj na oni način razložil i potrebo in koristnost tega dela. V mno- ' gih vaseh, zlasti na Vrtači in Podrebru, Lipovcu in v Nestoplji vasi, so se sprejemanja v rodovnik razvila v majhne razstave goveje živine, saj so živinorejci prignali na pregled ne samo kra- I ve, temveč tudi njihov naraščaj. Res I
je, da je med mnogimi prignanimi bilo sprejetih v rodovniško knjigo le malo živali. Matična knjiga KZ Semič je dosegla šele tek. štev. 49. Toda nič za to! Začetek je storjen. Živinorejci vedo, da dajejo le živali dobrega porekla dobro potomstvo, vedo, da le od molznih rodovitnih krav lahko pričakujejo ista svojstva. Treba je le, da naraščaj tistih rej, ki so že danes na višini, ne sme mesarju pod nož, temveč da živinorejski odsek KZ poskrbi, da pridejo teličke dobrega porekla v hleve živinorejcev, ki si želijo zboljšati svojo rejo.
Začeto selekcijsko delo bo imelo poln uspeh le tedaj, če gospodinje ne bodo godrnjale, ko bo molzni nadzira-telj ugotavljal mlečnost krave. Uspeh bo imelo le tedaj, če bodo živinorejci skrbeli, da najboljše ne bo šlo pod nož. Selekcijsko delo bo uspešno, če bodo vsi rejci gledali, da bodo iz svojih hlevov čimprej odstranili pasemsko mešane, bušam podobne in drugače ne-odgovarjajoče živali. Prav tako pa je že sedaj treba vse najboljše moške živali rediti in jih zlasti prvo leto kar najboljše krmiti, da v Beli krajini ne bodo plemenih le iz drugih okrajev uvoženi plemenjaki.
Vse kaže, da bo pravilno začeto delo selekcijsko živinorejskih odsekov pri nekaterih zadrugah v Beli krajini jamstvo za splošno zboljšanje živinoreje.
R. J.
Kako bomo povečali nase pridelke
Na VI. kongresu ZKJ je tov. Vuk-manovič Svetozar povedal, da je pri nas uporaba umetnih gnojil zelo nizka in da bo treba v naši državi v bodoče proizvajati 500 do 600 tisoč ton umetnih dušičnih in 600 tisoč ton fosfornih gnojil, dočim bomo kalijeva gnojila morali še uvažati. V naših krajih se je že precej razširila uporaba umetnih gnojil, vendar se pri uporabi delajo velike napake (zlasti pri medsebojnem mešanju in pa s tem, da se za določene rastline ne uporabljajo prava umetna gnojila).
Vsi prodajalci umetnih gnojil bi morali vedeti, kako se to ali drugo gnojilo uporablja in bi morali vsakemu nepoučenemu kupcu dati jasna navodila. Na predavanjih se to le bežno tolmači in tudi poslušalci hitro pozabijo.
Nujno je, da pridelamo dovolj hrane in krme ter da se v tem pogledu osa-
O brananju travnikov
Naši kmetje štejejo med običajna spomladanska dela tudi brananje travnikov. Večina njih še ne ve, da je brananje zastarel način nege travnikov in prav nič koristen. Ko so začeli priporočati brananje travnikov, so mislili, da z brano travniško površino prezračimo, uničimo mahove in pospešimo rast trav, kar pa ne velja.
Na mahovitih travnikih brana malo pomaga. Začasno sicer razredči mah, toda uničiti ga ne more. Travniški mah je posledica kislosti travnika, v tem I primeru si pomagamo z apnenjem, ali , pa zamočvirjenosti in ga iztrebimo samo z izsuševanjem. Mah se krepko pojavlja tudi na izčrpanih travnikih, tam ga odpravimo samo z gnojenjem.
Res je, da z brananjem travnik nekoliko prezračimo, vendar pa pri tem uničujemo rušo; brana razreze predvsem koreninje nizkih trav in detelj, ki prepletajo travno rušo. Nizke trave j in detelje pa so na vsakem travniku prepotrebne, ker zgoščujejo rušo ter povečujejo in izboljšujejo pridelek. Po rednem brananju pa nizke trave in de-
telje izginevajo s travnikov.
Z močnejšim brananjem na travnikih pravzaprav okopavamo plevele in pospešujemo njih rast. Na takih travnikih se močno bohotijo pirnica, regrat, marjetica, tropotec in drugi pleveli.
Krtine poravnamo na travniku z vlačenjem; če nimamo vlač, si pomagamo tako, da brano obrnemu in ob-težimo.
Kadar travnik gnojimo s kompostom ali umetnimi gnojili, je dobro, če ga prevlečemo z njivsko ali travniško krtačo. Ce krtače nimamo, potem brano ali vlačo prepletemo s trnjem in vejevjem ter travnik prevlečemo.
Da je brananje travnikov škodljivo, potrjujejo številni poizkusi, zato ga moramo opustiti. Brano uporabimo na travniku edinole takrat, kadar travnik dosejujemo.
Naše travnike moramo izboljševati predvsem z gnojenjem (kompost, apno, umetna gnojila), s pravilno košnjo, ki se menjuje s pašo. in z namakanjem, kjer je mogoče. O vsem tem bomo še pisali. Ing. Rado Lizner
FR. MALASEK
mosvojimo in povečamo pridelke toliko, da bo dovolj kruha za vse in da bo ostal še velik presežek za izvoz. To bo mogoče doseči, če bomo izvajali v kmetijstvu vse potrebne ukrepe, ki omogo- , čajo povečanje pridelkov.
Rastline so, kakor ostala živa bitja, navezane na hrano. Nekatera živila prejema rastlina iz zraka, druge iz zemlje. Iz zraka sprejema rastlina ogljikovo kislino (tisti plin, ki ga občutimo pri kipenju vina). Metuljnice sprejemajo z delovanjem posebnih glji-vic na koreninah iz zraka dušik. Vso ostalo hrano morajo rastline dobiti v zemlji.
Znanstveni poskusi so dognali, da vsaka rastlina potrebuje za svoj razvoj določene snovi, t. j. hrano. Ako le ena teh snovi manjka, rastlina shira. K sreči je večina osnovnih snovi v zemlji dovolj. Štirih prvin, ki so glavne za prehrano rastlin, in sicer dušika, fosforja, kalija in apna, pa je v naših tleh premalo. Vsako leto odvzamemo s pridelki iz zemlje veliko redilnih snovi in če jih ne bi stalno nadomeščali, bi se zemlja izčrpala.
Samo z nadomeščanjem odvzetih redilnih snovi moremo preprečiti izčrpanost in zemlji ohraniti njeno rodovitnost. Način, s katerim se to nadomeščanje vrši, imenujemo gnojenje, in sredstva, s katerimi gnojimo, gnojila. Vsaka redilna snov opravlja v življenju rastline svojo nalogo ter je ne moremo nadomestiti z drugo redilno snovjo. Zato je za vsakega poljedelca zelo važno, da pozna nalogo in pomen glavnih redilnih snovi.
Dušik si metuljnice priskrbijo iz zraka. Ostale rastline sprejemajo dušik iz zemlje, kamor ga dovajamo kot sestavni del gnoja, gnojnice ali dušičnih gnojil. Z razkrojem teh organskih snovi se sprošča dušik, katerega potem rastline s koreninami sprejemajo. Dušik povzroča bujno raščo, kar lahko vidimo na mestih, kjer smo močno gnojili z gnojnico. Ce ga je dovolj, podaljšuje rast, rastline dobijo bujno listje, mnogo
slame in cime in manj zrnja. Z dušikom pregnojeno žito zelo poleže, napada ga rada rja. Iz tega je razvidno, da samo z dušikom ne moremo doseči najboljši pridelek.
Fosforna kislina je ravno tako v zemlji kakor dušik, vendar še v manjših količinah. In ravno fosforne kisline največ primanjkuje pri nas, zlasti na travnikih. Fosfor je bitna sestavina kosti, zrna itd. Vpliva zlasti na razvoj stebla in zrnja, žita so odpornejša proti poleganju, zrno je bolj kleno itd. Deluje nasprotno kakor dušik, ker skrajšuje rastno dobo. Pri sadnem drevju vpliva ugodno na razvoj cvetja in kakovost plodov. Za dober pridelek moramo izdatno gnojiti tudi s fosforjem.
Kalij je ravno tako neobhodno potrebna redilna snov. Njegov ugodni učinek najbolje opazimo pri okopavi-nah, kot so krompir, pesa, korenje, repa itd.
Apno je sicer v vsaki zemlji, vendar je ravno v kraških zemljah v taki obliki, da ni primerno za rastline. Apno v zadostni količini zlasti povoljno vpliva na sestav tal, razkisuje kislo zemljo in je potrebno apnenju posvetiti večjo pozornost.
Navedene redilne snovi dodajamo rastlinam v obliki gnoja, gnojnice in gnojil. Vse rastline imajo posebno možnost sprejemati večje ali manjše množine teh redilnih snovi. Zato ni mogoče po volji eno redilno snov nadomestiti z drugo in dajati ene snovi več, če damo druge manj. Dobro urejeni gnojilni poskusi nam pokažejo, katere redilne snovi potrebuje zemlja v večji ali manjši množini za dosego polnih donosov.
Rastline lahko izkoristijo redilne snovi iz zemlje šele po gotovi spremom-bi v enostavnejše oblike, ki so topljive v vodi. Le v vodi topljive snovi lahko s pomočjo korenin vsrkavajo. V tem oziru nimajo vse rastline enake možnosti izkoriščati posameznih snovi.
(Dalje v naslednji številki)
V vsako hišo Dolenjski Ibt!
Ukrepi za dvig žlvlnore$e
Živinorejo moramo zaradi njene vsestranske koristi šteti pri nas za najvažnejšo gospodarsko panogo. Glavni delež pri tem ima govedoreja, ne smemo pa podcenjevati važne vloge, ki jo ima, zlasti v novomeškem okraju, prašičereja. Živina nam daje mleko, mast, meso, volno, razne odpadke za industrijo, poleg tega pa ceneno vprežno silo za obdelavo polja. Tu je mišljena volovska vprega, ker je pri nas zaradi malopo-sestniških razmer vzdrževanje konj zelo drago. Konj namreč zahteva boljšo hrano, s starostjo izgublja na vrednosti, dočim vol postaja težji in vrednejši. Vprašanje vzdrževanja konj na malih posestvih bo vsak dan bolj pereče in bo marsikateri kmetovalec opustil konje, ker so za obdelavo samo nekaj ha povišm predragi.
Živina uporablja za svoj prirastek in proizvode krmo z velikih površin. Iz te manjvredne krme, ki jo pridelamo na travnikih ali košenicah, nam govedo daje zelo važne osnove za prehrano — mleko, meso, loj, mast. Poleg tega nam daje živina gnoj, ki je osnova za uspevanje poljskih pridelkov, Ravno zaradi gnoja je živinoreja osnovna panoga za poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo.
V okraju Novo mr-to je povprečno število goved in konj 33.700 glav, prašičev pa okrog 30.000 Vsa ta živina se prehrani s slabim  letnim pridelkom
sena. ki ga pridelamo na 15.000 ha travnikov in košenic ter na okrog 10.000 ha pašnikov, ki pa so delno že pogozdeni ali pa močno zaraščeni z grmovjem. Poleg te krme je na razpolago še pridelek krme na njivah in pridelek krmnih okopavin za prašiče. Upoštevajoč stanje površin, ki služijo pridelovanju krme, je razvidno, da nimamo na razpolago travnikov z dobro zemljo, ker so vse boljše lege zaradi goste naseljenosti pokrite z njivami. Poleg tega so boljše lege v ravninah ob rekah in potokih izpostavljene poplavam in je pridelana krma kisla. Brez izboljšanja sedanjega stanja travnikov in pašnikov ne moremo v bodoče računati na večjo proizvodnost živine, še manj na povečanje števila.
Sedanje število živine je z ozirom na pridelek krme previsoko, ker živine ni možno zadovoljivo prehraniti. Živina na splošno strada. Zaradi podhranjenosti živine bodisi goveje kakor tudi prašičev je gospodarski učinek slab in ne pokriva visokih stroškov, ki jih imamo z njo. Živina preveč strada kot n. pr. letošnjo zimo. Posledica tega je slab prirastek na živi teži, manjše število rojstev, manj mleka itd.
Površin za vzrejo živine imamo dovolj. Ce hočemo v bodoče izboljšati stanje v živinoreji, bo potrebno uresničiti celo vrsto ukrepov. Vsak živinorejec se mora zavedati, da bo njegov naj-
večji in najbolj zanesljiv dohodek prav živinoreja, pri poljedelstvu pa krompir. Sedanje stanje sadovnjakov in vinogradov nam kaže, da bo preteklo še več let, da bomo imeli od teh panog kaj prida dobička. Možnosti dohodkov iz gozdarstva so zelo omejene,   ker so
: gozdovi izčrpani in jih je površinsko
, premalo.
Ukrepi, ki jih bo treba v prihodnjih
' letih izvršiti, so v grobem naslednji:
j     1. Organiziranje vseh živinorejcev v živinorejskih odsekih splošnih kmetij-
j skih zadrug ter prodaja živine in proizvodov preko zadrug.
2. Preskrba z dobrimi plemenjaki, vzreia plemenskega naraščaja.
3. Odbira živine in molzna kontrola.
4. Ureditev hlevov po higienskih predpisih.
5. Ureditev gnojišč, gnojničnih jam in pravilno ravnanje z gnojem.
6. Preusmeritev njivskega kolobarja v cilju povečanja deteljišč in opustitev poedinih manj donosnih rastlin.
7. Povečanje setve ozimnih, jarih in strniščnih krmnih rastlin, ureditev silosov.
8. Oskrba travnikov in pašnikov — gnojenje in čiščenje.
9. Izvedba večjih in manjših regulacij in melioracij — odvod odvisne vode in ev. namakanje.
10. Izobrazba kmetovalcev v kmetijskih šolah, zimskih tečajih in predavanjih.
11. Zadostna prehrana živine, zdravstvena zaščita, preskrba z rudninskimi
' snovmi (kostna moka, sol itd.).
12. Zgraditev mlekarne v Novem
mestu.
Kaj naj se izvrši in kako v smislu navedenih predlogov, bom v naslednjih člankih pojasnil, upoštevajoč sedanje stanje na področju okraja Novo mesto.
OV
Iz naših zadrug
Medzadružni živinorejski odbor v Novem mestu združuje živinorejske odseke KZ: Novo mesto, Smihel. Smolenja vm, Brusnice, Stopiee, Birčna vas. Prečna. Straža, Dol. Toplico in Otočec. Na sestanku 11. januarja so izdelali in potrdili pravilnik o nalogah medzadružnega odbora. Postavljen je on tudi molzni nadzornik, z januarjem pa so prijeli z redno molzno kontrolo. Kazprav-Ijali so o vseh perečih vprašanjih živinoreje, zlasti pa o odkupu k<avne in plemenske živine preko živinorejskih odsekov, o organizaciji medsebojne pomoči pn nesrečah pri živini itd. Na področju tega odbora ie najbolje* živina trlerle pasme [n kakovosti. Izboljšanju kakovostnega stanja bo mnogo pripomogla tudi poataja za umetno osemenjevanje s sedežem na Grmu, ki bo letos urejena .
Za sektor SentjcrnejSkocjan je bil medzadružni odbor ustanovljen 30. jan. t. 1. Člani medzadružnega odbora so sledeči živinorejski odseki: Šentjernej, Vrhpolje, Dobrava, fikocijan in Smarjeta. Medzadružni odbor ie postavil molznega nadzornika In si za 1 al med ostalimi nalogami tudi za to področje Mižno nalogo: urpditev jkupnlh pašnikov v DobrnJki vasi. Mihovioi in Šentjerneju. Ti pašniki so zanemarjeni, ker se pač smatrajo kot »obolfltKi«, Vsakdo lahko pase živino. nihAe pa ne skrbi za vzdrževanje in izbolišarje! 1'reditev teh pašnikov bo zelo koristila razvoju živinoreje na tem področju.
Medzadružni odbor v Trebnjem združuje živim rekke odseke no sektorju Trebnje. V tem ponrofiju so začeli resneje odkupovati Živino preko živinorejskih odsekov in imajo redno molzno kontrolo vseh krav. U so bile sprejete v rodovnik.
i Dol. Toplice. Na sestanku živinorejcev 1. febr. t. 1. je bil ustanovljen živinorejski odsek. Vsi prisotni živinorejci so takoj pristopili kot člani. Po predavanju o stanju živinoreje in predlogih za izboljšanje so se zedinili, da čimprej urede vpraSanje skupnih pašnikov, ki so sedaj zanemarjeni. Dan je bil ponovni predlog glede krčenja stel.jni-kov, ker bi na ta način pridobili lepe površine za obdelavo. Za člane živinorejskega odseka so tudi naročili vagon otrobov. *
i Stopife. Tudi v Stopičab so tedenska pre-. davanja ob visokoštovilni udeležbi. Imeli so I že predavanje iz živinoreje in sadjarstva. I Predavanja se bodo vršila Se naprej.
Straia. Na pobudo živinorejskega odseka je bil izvršen pregled vseh krav in lelie, na jalovost. Stroške za pregled je čbinom živinorejskega odseka plačala KZ. Ravno tako je KZ nabavila v«ein lastnikom rodovniških krav brezplačno otrobe. Predavanja o živinoreji dne 8. februarja se je udeležilo <56 živinorejcev Lepa udeležba je doka* da je_ delo živinorejskega odseka dobro in da živinorejci zaupajo njegovemu delu. *
Dvor V Kuhi krajini do sedaj še niso bili ustanovljeni živinorejski odseki. Na pobudo KZ Dvor je bil 1. februarja sklica« sestanek živinorejcev. Po predavanju veterinarja Riokana in imr- Liacnerja o živinoreji in prehrani živino so se živinorejci zedinili, da osnujejo živinorejski odsek. Živinoreja je najvažnejša panoga S»he krajine in je zaradi te«ra nuino, da tudi v ostalih krajih požive delo živinorejskih odsekov. De'a na izholjSanju živinoreje bo v tem predelu dovolj.
#
Podgrad. Na pobudo KZ IV.dgriid so vsak teden strokovna predavanja Iz posameznih panog kmetijstva, po sedaj sta h:li žo dve predavanji in sloer iz živinozdravstva in sadjarstva Udeležba na predavanjih ie žoln številna in si ljudje ie 7e'e -'r kovnjb predavanj Na ta način si žc'e kmetovalci nri-dohit' strokovno porU,,™ \t kmetijstva. Dela za izboljšanje kmetijstva bo tu Se dovolj, ker so  težki   pogoji   zaradi  slabe rodnosti
Stev. 8.
DOLENJSKI LIST
Stran 5
Kočevje
Turistično olepševalno društvo je lzposlovalo propagandne filme ter nudilo s tem šolski mladini kakor tudi odraslim lepo in koristno razvedrilo. Popoldan je bila nabito polna kino dvorana in bo treba drugič misliti na j ločeno izvajanje programa za osnovno šolo in gimnazijo. V filmu so bili mladini prikazane lepote krajev ob Soči, Postojnske jame, razni narodni običaji in gospodarstvo ter smučarske prireditve v Planici. Otroci so se tako uživeli v izvajanja, da jim je pri srnuških skokih zastajal dih.
Zvečer je bila predstava za odrasle. Obisk je bil še kar zadovoljiv, bil bi pa gotovo večji, ako bi predvajali kako tujo filmsko plažo, ker je bil pa domač film, je ostalo peč veliko filmskih »izvedencev« doma. Za uvod je tov. Jože ?agar, predsednik društva, pozval vse prisotne, da vstopijo v turistično društvo, katerega namen je odkrivati prirodne lepote domačih krajev, kazati pa svojemu članstvu tudi lepote vse domovine, kar priča ravno ta propagandna predstava. Vsi prisotni so bili s programom zadovoljni. Društvo bo prire-jalo stalno take propagandne prireditve. I *
Ker sem še mlad. sem hotel videti I svet, je rekel pred okrožnim sodiščem I v Mariboru Jeglič Adolf, znani kočevski iDžom«. Za ta nameravani pogled v svet preko avstrijske meje bo sedaj 14 mesecev gledal skozi mrežo v domače nebo. Da mu ne bi bilo dolg čas, je nameraval vzeti s seboj tudi ženo, ki bo sedaj tudi 8 mesecev premišljala, da je le najboljše spoštovati zakone. To naj bo opozorilo vsem tistim, ki so še danes tako naivni in mislijo, da je edina rešitev iz lenobe pobeg preko meje.
IZ ITASIH H&AJEV
zene Bršljino ob 8. marcu
Mednarodni praznik žena so slovesno proslavile tudi žene terena Bršljin.
V dvorani zadružnega doma so priredile uspelo akademijo. Ženski pevski zbor pod vodstvom tov. Avgusta Mirtiča se je prvič predstavil in zapel štiri lepe pesmi. O pomenu 8. marca je govorila tov. Angelca Pretnarjeva, Marica Pretnarjeva pa je recitirala Jana Severja »Slovenski materi«. Veselo je presenetil in žel veliko priznanja mladi tamburaški zbor društva »Svoboda«, ki je pod vodstvom tov. Franca Vovka zaigral venček partizanskih pesmi in nekaj poskočnih valčkov. Dve pionirki in pio-nirček so v imenu pionirske organizacije in društva prijateljev mladine čestitali ženam in se jim zahvalili za vso skrb. Tov. Pretnarjevi in predsednici AFZ Julki Pavličevi so poklonili cvetje.
V imenu društva »Svoboda« je ženam čestital tov. Avgust Jazbinšek in jim poklonil lep kip, za zaključek pa Je moški zbor »Svobode« zapel štiri lepe pesmi.
Po akademiji so bili vsi navzoči povabljeni v sindikalno dvorano železničarjev, kjer se je razvila prijetna zabava. Nad vse prisrčno so bile pogoščene partizanske matere in žene: Prešernova mama, ki ji je v NOV padel sin, Kimova mama, ki je izgubila moža in sina, Pavla Campa, ki so ji moža ubili belogardisti, Zidarjeva, ki je tudi ostala vdova, Sitarjeva mama, kateri je padel sin, in še druge. V imenu Zveze borcev se je junaškim ženam
zahvalil tov. Jazbinšek. Veliko priznanja je žel tov. Rudi Mraz, ki je občuteno zapel pesem »Talcem«, Rezka Kožar jeva in Rudi Hrvatin pa sta zapela primorsko pesem »Mati piše padlemu sinu marec, praznik vseh naprednih žen et obudil spomin na ogromne
žrt\ premagovanja naših junaških
partizanskih mater in žena in nas zbližal z borbenim duhom naših žena.
M. V.
Siopiče
V nedeljo 8. marca je dramatska skupina KUD Stopiče uprizorila veseloigro »Krapi«. Igra se je pričela s precejšnjo zamudo, toda vseeno je zadovoljila številne gledalce. Igra je bila
lepo naučena, toda igralci so se premalo vživeli v svoje vloge. Zaradi nedisciplinirane publike igra ni tako izpadla kot bi sicer. Igralce je motilo vmesno klepetanje in pripombe iz vrst gledalcev.
Da je ljudstvo željno kulturnega razvedrila, smo videli iz tega, ker je bila dvorana polna gledalcev. Ljudje iz okolice niti niso mogli dobiti kart in so se morali vrniti domov.
Po končani igri je biLa proslava 8. marca, pri kateri so sodelovali tudi pionirji. Lep spored je zadovoljil vse gledalce. Dekleta zaključenega zdravstveno - izobraževalnega tečaja so pripravile pogostitev za partizanske matere. Za njihovo požrtvovalnost se jim iskreno zahvaljujemo. Prepričani smo, da bomo lahko spet kmalu gledali igro, ki so si jo že izbrali. D. Z.
Loški potok
Smihel pri Novem mestu
8. marec v Šentjerneju
Ta dan sta bili kar dve prireditvi, ki sta poudarili vlogo naših žena. Prva je bila odlična akademija, ki jo je v polni dvorani priredila šolska mladina na čast naših žena. O pomenu praznika je govorila predsednica AFZ Karlina Gašpir. Na programu je bilo kar 14 točk. Vsi, od otrok vrtca do dijakov IV. gimnazije, so izrazili svojo ljubezen v pesmih, deklamacijah, rajalnih nastopih, folklornih plesih, pevskih točkah in igricah. Vsi nastopajoči sO' se zelo potrudili. Najlepša pa je bila igrica »Čudovito darilo«, ki jo je s svojo znano spretnostjo pripravila tov. Tončka Skerletova. Naši mladi Igralci so jo imenitno podali. Pri tej točki je »nastopila« tudi prava živa papiga, ki so nam jo posodili Pleterski. Stara je baje 103 let. Takega »igralca« si ne morejo privoščiti povsod. Kako smo jo spravili v Šentjernej, kako smo se zanjo bali, ker sprva ni hotela jesti itd., to je poglavje zase.
Občinski   ljudski odbor MIRNA PEft
Stev 187/1-38
Na   podlagi   15. člema   Zakona o
občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS fit. 19-88/52) in na predlog občinskega odbora Zveze borcev v Mirni peči, izdaja občinski ljudski odbor Mirna peč
O DLOK
o razglasitvi 16. (Šestnajstega) marca za občinski ljudski prazna k občine Mirna peč.
16. (šestnajstega) marca 1942. leta je iz vasi Mirna peč in okolice odšla prva večja skupina prostovoljcev v partizanske čete in odrede, kar pomeni, da je naše ljudstvo bdlo že takrat množično seznanjeno ■ cilji narodnoosvobodilnega bola in je bilo v celoti pripravljeno z lastnimi •Mami začeti boj skupno z narodi Jugoslavije za osvobodilev lz>pod fašističnih okupatorjev.
Zato izdaja Občinski ljudski odbor Mirna peč tnle odlok:
1. člen lfi. (šestnajsti) marec se razglasa za občinski ljudski praznik Občine Mirna peč.
2. člen. Ta odlok velja od dneva objav© na oglasnih deskah Občinskega ljudskega odbora in v dolenjskem listu« v Novem mestu.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Mirna peč, dne 28. februarja 1958.
Franc Šiško,    1. r. Predsednik:
Namizni tenis
TVD »Partizan« <N. m.) : Garnizon N. m. 6:3 V nedeljo dopoldne je bil » Domu JLA tradicionalni dvoboj med -kipama TVD Partizan in Garnizona Novo mesto Za ekipo Partizana ie uspeino iRra| jane/ Rustja, ki je z lepo iffio dosegel »„ domače moštvo Hve točki Posebno ne je odlikoval Samo Medic, ki ie premagal vse tri Dasprotnike. Posebno lepo igro je pokazal, ko ,e igral t „„jbolj.sim članom ekipe JI A Kocirnjo. katerega je Sele po o*tri borbi za vsako točko premazu) Posamezni tezultatl Medic   :  Skornjok  2:1, Goljak
Pri tej lepi prireditvi je občinska organizacija AFZ lepo pogostila žene in matere padlih, da se je vsaj malo oddolžila tistim, ki so morale dati svoje najdražje za svobodo In srečo nas vseh.
Isti dan je privabila druga prireditev nad 1500 obiskovalcev na razstavo zimske kmetij sko-gospodarske šole. — Solo na trgu so prireditelji kar vso zasedli. V eni učilnici je posestvo Struga imelo svoj prostor s konservirano zelenjavo, semeni, jajci, maslom, posne-malniki in drugimi pripravami in literaturo. Naši mladi sadjarji pa so na razstavljenih modelih pokazali vse vrste cepljenja. Grafikon na steni je prikazal uporabo umetnih gnojil. Tu so predavatelji dajali obiskovalcem potrebne informacije.
V prvem nadstropju so nam v eni učilnici pokazali kuharske proizvode, ki so jih učenke izdelale pod skrbnim vodstvom tov. Anice Somrakove. Tu je bilo »vsake sorte« dobrot, ki pa vam jih ne bom našteval, da vas ne bo preveč skominalo. Krasno! Tu je imel svoj kotiček tudi naš zdravnik dr. Julče Saje, ki je prikazal higiensko in nehigiensko hranjenje dojenčka ter slike in knjige, ki obravnavajo ta važni problem.
V drugI učilnici pa smo videli novo bogastvo: vse polno ročnih del, ki so jih napravile učenke po navodilih učiteljice Marice Drašlerjeve. Od rokavic, nogavic, 14 pletenih jopic, do prtov in prtičev, blazinic in ne vem še česa, si videl, kaj vse zmore pridna ženska roka. Vse je bilo res lepo in lahko rečemo, da je razstava odlično uspela.
-č
Iz Dobrave
Pretekli teden je učiteljstvo šent-jernejskega sektorja obravnavalo v Dobravi zelo važen problem — predloge za nove učne načrte osnovnih šol, od
Člani ZKS na področju občine Got-na vas so imeli v Domu ljudske pro-svete v Smihelu konferenco, kjer so razpravljali o novi politični situaciji, o VI. kongresu ZKJ in analizirali uspehe občinskega komiteja v preteklem letu. Pri tem so nakazali naloge ter izvolili nov občinski komite. Ta je sestavljen iz najbolj delavnih članov občine s tov. Francem Medletom na čelu. Na konferenci sta bila zastopnika okrajnega komiteja ZKS tovariš Miha Počervina in Tone Pire, ki sta aktivno posegla v razpravo. Konferenca je potekala živahno. Želimo le, da bodo sprejete naloge v celoti uresničene, kar je odvisno od članov, odnosno osnovnih organizacij samih.
*
Pododbor rezervnih oficirjev, ki obsega občinski LO Gotna vas in Brusnice, je imel svoj  letni občni zbor.
ke, nekatere kar po tri družinske člane, ki so padli za našo svobodo. Bile so zelo ginjene in rade so sprejemale iz rok pionirjev pomladansko cvetje. Odkrito so priznavale, da niso vedele, da domovina tako ceni njihove žrtve. *
Člani organizacije LMS v Smihelu so na občnem zboru, ki Je bil preteklo nedeljo, polagali obračun dosedanjega dela. V bodočem letu želimo naši mladini čim več uspehov! Vsi si jo želimo videti zopet na deskah našega odra, radi bi jo slišali prepevati v pevskem zboru, radi bi jo imeli v vseh organizacijah in društvih. Telovadno društvo »Partizan« brez nje sploh ne more izhajati in prav prijetno spi. Zato so sklenili pionirji, da bodo vstopili vanj in mu pomagali na noge. Osnovati hočejo svojo pionirsko telovadno vrsto.
—er
V nedeljo bodo zaključili splošno izobraževalni tečaj tudi v Gabrju na Gorjancih
Zbure
Pokazal je, da je bilo delo pod vodstvom novega odbora, ki so ga člani postavili pred nekaj meseci, poživljen. Bilo je več uspelih predavanj, ki so jih imeli aktivni pripadniki JLA in katerih so se člani udeleževali v lepem številu. Predsednik novega odbora je
tovariš Stanko Kobler iz Gotne vasi. #
Praznik borbenih žena 8. marca so članice AF2 prav lepo proslavile. V polni dvorani Doma ljudske prosvete v Smihelu se je po govoru tovarišice Grosove o pomenu tega dne razvil pester kulturni spored, ki so ga izvajali cicibančki iz otroškega vrtca, pionirji osnovne šole, mladinci-učiteljiščniki in nižje in višje organiziranih. Razprava t gojenci tukajšnjega dijaškega doma. je bila zelo plodna; učiteljstvo je pre- | Vse točke sporeda so bile dobre, pesmi
Kod Kod
rnJa 0:2,
nja » Rust
r"l«  2:1. Doljak
Zu'rić 2.0
Prvoimen0Tnn, Novo mesto.
Škornjnk 2:j Skornjak n-.i,
člani TVD
Zurič 2:0. dia Medic .  Rustja ■
►Partizani
pričano, da bodo merodajni krogi zdra ve predloge upoštevali. -č
Zdinja vas je dobila elektriko
Tudi v 2dinji vasi nam je 24. februarja po dolgem Času in napornem delu končno zasvetila električna luč. Imeli smo precej potov in truda, toda vse smo premagali. V prvi vrsti se zahvaljujemo ljudski oblasti, ki nam je pri tem delu veliko pomagala z denarnimi sredstvi. 1. marca smo imeli slovesno otvoritev, katere so se udeležili številni prebivalci naše vasi in okolice ter pionirji osnovne šole iz Trške gore. Prišli pa so tudi delavci DES-a iz Novega mesta. Ob tej priložnosti je tov. Breščak imel lep govor. Za požrtvovalno delo in pomoč pa se zahvaljujemo tudi predsedniku občine tov. Blažiču in odbornikom Eiflju in Rozmanu.
Toliko za danes, kadar pa bomo spet kaj naredili, se bomo oglasili v našem priljubljenem tedniku »Dolenjskem listu«! A. K.
Turnir za mestno prvenstvo
Šahovski turnir za prvenstvo Novega mesta je i X. XI. in XII. kolom preSel v drupo polovico. Borba 10 boljSa mesta se zaostruje, izoblikovala se jc vodeča grupa, ki bo verjetno imela irlavno besedo pri delitvi mest na vrhu tabele. Za vodcčeea Silo lahko / gotovostjo trdimo, da bo osvojil prvenstvo, saj ima » točkah precej prednosti. Po treh zaporednih zmagah v zadnjil kolih nad vSodnikom, Medicein in Verbičem jc Skerlj prevzel drugo cesto in potisnil Sitarja na trelje. Prime je na IV. mestu, ker je v zadnjem tednu odigral gamo eno partijo (remi s prof Erženom), vendur ima zaradi majhnega Števila izgubljenih fofk najvsč mož nosti za osvoiitev drugega mesta
Stanje na tabeli  po XII   kolu je
naslednje:
Sila Mitja 12,? (iz H partij), Skerlj Tone 9.5 (iz 12 partij). Sitar .Slavko 8 (iz 10). Prime Jože fi.5 (iz 8). major VujoSević 6,5 (1* u). Medic Samo f, (Iz 13), prof. Eržen 5 (i2 6)_ Sodnik Dušan 5 (iz 10), Kotnik in Skrabl po • točke. Kastelie in Skok 3 točke. Verbič. Iva-
netič in major Cvetojevič pa imajo dve in pol
<očki itd.
turnir se nadaljuje. Redna kola se odigra-vajo v»ak torek in pretek ob 20. uri in v nedeljo ob 9. ari dopoldne v Mestni kavarni.
Turnir čefrtokat gornikov
Turnir četrtokategornikov na novomeški gimnaziji je v teku Zaradi bolezni Japlja je vodstvo na tabeli prevzel Zoran Ličina, ki je kandidat za osvojitev III. kategorije. Poleg Ličine so kandidati za ta naslov in za prva mesta še Japelj, Golobic, Tratnik, mogoče pa še Dejrk. Po nepopolnem VIJ. kolu ie vrstr.i red na »a-beli naslednji:
Ličina Zorau 5.5 (I* ?), japej: Mjha 4>5 rt, f>) Kruljac Jože 3,5 hx 6). Tratnik in Golobic 3 (iz 5). Dejak 2,5 (iz 4), Cerček 2,5 (iz 6), Lovko 2 (iz 5), Kožuh 1,5 (iz 4), Vujoševi« in Picek 1 točko In Pintsr brez točke. /
ubrano zapete, vse to pa je še poživljal nastop folklorne skupine.
Na dan pred praznikom so skupine pionirjev obiskale vse žene, ki so v času NOB izgubile svoje može in otro-
Podturen
Nemški okupator je med drugim uničil tudi Gasilski dom in motorno brizgalno, letni občni zbor društva pa je pokazal, da bodo tudi te rane kmalu zaceljene. Lani je bil v grobem stanju dograjen velik Gasilski dom z dvorano in trgovskim lokalom, društvo pa je dobilo tudi motorno brizgalno, katero mu je poklonila okrajna gasilska zveza. Letos nameravajo dokončati Dom in nakupiti vsaj še 300 m cevi.
Lani je imelo društvo 21 mokrih, 6 suhih vaj in 5 prireditev. Sodelovalo je pri gašenju dveh požarov; med letom je bilo sprejetih tudi osem novih članov.
Ljudska univerza v Črnomlju
Letošnjo zimo vodijo v Črnomlju ljudsko univerzo profesorji črnomeljske gimnazije. Ljudska univerza si je zadala nalogo, da seznani posluSalce z raznimi vprašanji na področju znanosti, vendar pa je bilo doslej za ta predavanja malo zanimanja. Obiskovalci so po večini dijaki črnomeljske gimnazije, vendar je tudi med prebivalstvom nekaj starih obiskovalcev, ki pa b! jih lahko prešteli na prste.
Posebno lep program je imela Ljudska univerza v »Tednu knjige«, v torek Je predaval dr. Mlhelčlč o boleznih srca. Poslušalci so mu z zanimanjem sledili. Ob koncu tedna knjige so dijaki črnomeljske gimnazije v okviru Ljudske univerze priredili progra.n, ki je obsegal življenje tn delo pesnika Franceta Prešerna. —nič. •
Mestni aktiv mladine v Črnomlju Je pod vodstvom tov. Adamiča tn s pomočjo tov. pemenca, Pezdirca l.i nekaterih drugih končal z lutkovnim tečajem Mladinci so sami napravili lutke ln vse ostalo. V nedeljo 8. februarja popoldne je bila premiera »Žogice Marogice«. Dopoldne je bila predstava za otroke, ki so Jo gledali z velikim navdušenjem .za odrasle pa je bila ve/.erna predstava A> Ki
Redni letni občni zbor gasilskega društva je pokazal lep napredek organizacije v kratkih letih njenega obstoja. Imamo že motorno brizgalno, ki nam jo je podarila okrajna Gasilska zveza, imamo nad 100 metrov cevi, voz na peresa, 12 delovnih in 7 paradnih oblek ter precej gradiva za gradnjo gasilskega doma. Navzlic temu pa blagajna ni popolnoma suha. Upamo, da nam bo šla ljudska oblast tudi pri graditvi doma na roko. Sklenili smo, da v našo organizacijo vključimo tudi žene, ki kažejo veliko volje za to; izvolili pa smo tudi načelnika za pro-sveto, ker je do sedaj to delo spalo. Pričakujemo od tov. Jožeta Novšaka, ki smo mu zaupali to nalogo, da jo bo tudi uspešno izvajal.
Zadnjega roditeljskega sestanka se je udeležilo okrog sto ljudi, kar je dovolj lep dokaz, da se starši zanimajo za vzgojo otrok. Po referatu šolske upraviteljice tov. Mete Lesar se je razvila živahna razprava o metodah vzgojnega dela in o boljši povezavi med starši in šolo. Večina staršev je med drugim predlagala kot vzgojno sredstvo šibo, kar pa smatramo, da ni način vzgoje. Vse prej kot šibo moramo uporabljati druga sredstva, kot so prepričevanje in iepi vzgledu Tudi moralna vzgoja bo pripomogla k izboljšanju vzgojnih sredstev.
*
Domače kulturno umetniško društvo je imelo letni občni zbor in je pregledalo dosedanje delo. Dočim sta igralski družini, to je igralska družina odraslih in pionirska dobro izpolnjevali svoje poslanstvo, so zaradi nesloge med člani razpadli pevski zbor, folklorna skupina in tamburaški zbor. Sprejet je bil sklep, da se ustanovi igralska družina še v Malem logu. Obnovi se tudi pevski in tamburaški zbor in folklorna skupina. Dober je pionirski pevski zbor, ki ga vodi učiteljica tov. Vera Ficko, prav tako pa tudi pionirska folklorna skupina pod vodstvom učiteljice tov. Angelce Lovšin. Lepe uspehe je dosegla tudi ljudska knjižnica, od kar jo vodi učiteljica Neška Lesar. Skrbi za dotok novih knjig, izloča stare, ki niso več primerne ter priporoča vsem dobro knjigo. V Retjah imajo celo bralne večere, ki se jih udeležujejo stari in mladL Dva tečaja ročnega dela sta prav tako uspeh požrtvovalnega prizadevanja to-< varišice Neške Lesarjeve, in sicer na Hribu in v Travniku. Dvakrat na teden po šest ur je trajal skozi štiri mesece vsak tak tečaj, vedno pa je bilo dovolj ukaželjnih mladink in žena.
K. D.
Šentjernej
Na decembrskih volitvah ao bili izvoljeni v novi občinski LO Šentjernej sledeči tovariši:
Majzelj D<>do, gostilničar iz Šentjerneja, ki je bil na prvi seji izvoljen za predsednika občinskega LO. Kušljan Stunko, muli' kmet iz Šentjerneja, ki Je bil na prvi seji izvoljen za predsednika Sveta za gospodar-' stvo. Kuretič Tone, mali kmet iz Koj, izvoljen za predsednika Sveta zn ljudsko zdrav-, 6tvo in socialno politiko. Rutcij Jože, mali kmet iz Ostroga; Strojin Terezija, gospodinja iz Grobelj; Cimerujun Jože, srednji kmet iz Dol. Stare vasi; Crtalič Jože, tesar ii Rakovnika; Jun kar Franc, mali kmet iz Drče; Vide Jože, sin srednjega, kmetu ij Zvabova; Pavlic Jože, mali kmet iz Vrutuu; Kos Jože, gostilničar iz Strauja; Potočar Jernej, sin sred. kmetu iz Gornjega Vrb-polja; Bratkovič Anton, delavce iz Cerovega loga; Jokše Anton, zadružnik iz Orebovice; Piletič Franc. sred. kmet iz Loke; Jflnoj Frano, sred. kmet s Pristave; Kaduv <dc Anton, mizur iz llrnstja; Andrejčič Martin, sin sred. kmeta iz Dol. Mokropolja; 1'iletift Karel, sred. kmet z Gor. Gradišča; Rolib Janez, mali kmet iz Praproč; Jcrele Jernej, sred. kmet iz Cadraž; Zagora Frunc. mali kmet iz Dol. Mabarovca; Pavlin Martin,, sred. kmet iz Gor Brezovioe; Tomažia Anton, sred. kmet iz Zumcškega in Rabzelj Jože, mali kmet s Hrvaškega Broda.
Na drugi soji občinskega ljudskega odbora so odborniki razpravljali predvsem o ureditvi samesra trga. Sklenili so, da bodo v bližnji bodočnosti zidali upravno poslopje na trgu in postavili spomenik nud'im bor-oem lz NOB NHdalje so sklenili, da bodo gradili živinorejsko ambulanto in osemenje-. valuico za govejo živino. Uredili bodo tudi cesto Šmarje čez Gor. Vrbpoljo, Cerovega' loga do Orehoviee. To delo se je že začelo in bo cesta do aprila dostopna tudi za avtomobilski promet.
»NOVOTEKS« Tekstilna tovarna Novo mesto
Išče
StoiMpondentkft
z znanjem stenografije in strojepisja, ki naj poleg srbohrvatskega jezika obvlada vsaj še en tuj jezik. Lahko je tudi mlajša sposobna moč s krajšo prakso.
Načrti novomeške kino sekc"e
Lani novembra Je Radlo-klub Novo mesto prevzel od Okrajnega odbora Ljudske tehnike kinoprojektor za ozki trak. Ta projektor, k| je laat Sveta za kulturo in pro-svet« pri OLO Novo mesto, Je ležal neupo rabljen y sindikalnem domu že dve leti. Radio-klub se Je obvezal, da bo očistil in popravil aparat ter Imel z njim redne predstave v območju Novega mesta.
Res ao člani Radio-kuba in h> nekaj mladincev usposobili projektor in sedaj te predvajajo filme po naših šolah. Obenem pa Je tovariš Tone Rostun pričel s predavanji o kinematografiji, ki Jih redno obiskuje 10 tečajnikov Taku Imamo zagotovljene redne predstavu po naših šolali, saj bodo ti fantje opravljali dežurno sluzho pri projektorju, ki Je danes uporaben samo za neme predstave, skušali pa ga bodo čimprej urediti za zvočna predvajanja. Zelja vseh članov krožka db Je. da bi s| čimprej ua bavili filmsko snemalno kamero In začeli sami proizvajati filme. Lc-te bi dali razvijati v Zagrebu. Tako bi lahko posnel dokaj poučnih filmov in filmov iz prelepe. Do lenjske. Snovi je menda dovolj. Mogoče bi se 111 r IL Novomeščam sami radi videli na platnu?
Ktuokrožku Je Svet za kulturo ln presveto obljubil znatno pomoč, želimo pa, da novoustanovljeni sekciji pomagajo tudi nekatera novomeška podjetju, kj Imajo možnost. Saj bi ktno-sekciju na primer s filmi lahko delala zanje odlično reklamo
Pri vsem tem pa Je nastal nov problem. Včasih Je bilo potrebno, da bi šla novomeška Razglnsna postaja tudi nu teren, recimo ob volitvah z« propagando «11 za ozvoči-tev na raznih manifestacijah in prireditvah po okraju Toda skorit.1 nikoli nt bilo mogoče dobiti prevoznega sredstva. Razmišljali smo o avtomobilu, ki \>\ bil postaji stalno na razpolago, toda ostalo jp samo pri — razmišljanjih Sedaj pa. ko bo treba iti s klno-projektorj^in predvajat 11 a teren, recimo v Skor.ian aR kam druram, to brez prevoznega sredstvu nikakor ne bo mogoče. Treba bi bilo zaeoto\lt< kakšen noltovornl avtomobil, v katerega b| nanesti)! »Kregat z generatorjem ojačevjilct. radio In kinoprojektor, na streho pH pritrdit! zvočnike. Ta avto bi torej služi) Razglasnl postaji In kino-sekeiji, v prostem času pa bi ga lahko Svet za kulturo in proaveto uporabljaj za
razne prevoze. To so pravzaprav bolj »gradovi v oblaklbf prav pa Je. če posvetimo Ljudski tehniki, ki Je v Novem mestu nekako zamrla  več pozornosti. M.
KINO NOVO MESTO PREDVAJA;
Od 13. do 16. marca: ameriški film »Veliki valček«.
Od 17 do 19. marca: angleški film »Mala balerina«.
Od 20. do 28. marca: amoriški film >Zmaga nad temo«.
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA:
Dne 14. tn 15. marca: francoski fMm »Praznike.
6L
IZGUBIL SEM uro na poti Novo mesto -« 2abja vas- Vrniti jo proti nagradi na upravi lista.
PRAVO KAVO kupimo po ugoduih cenah. — Mestna kavarna. Novo mesto, Glavni trg  [bivša  kavarna Smola).
KUPIM rabljen emajliran štedilnik (levi). Ponudbe z navedbo cene pod »SttJitnJk« na upravo lista.
PREKLIC
Ker je moja lud Sinic Marija, stara 23 let, iz Maloga Cerovea slaboumna, prosim, da od nje nihee ničesar ne kupuje niti ji proda, ker nisem za njo plačnik.
Mati Marija Sušterfiifi
Sporočumo vsern sorodnikom in znancem, da nas je 6. marcu za vodno zapustila zlata mamica, žena in sestra
PIRC ANA, roj. TJdvanc,
iz Vrh polja pri Sentjcrncjn
Hkrati se Mb valju jemo vsaja*, ki m prinesli vneee in cvetje in <o Nprt-ouli na zadnji poti.
Žalujoči: mož  Amon. odoci T-?re, Franc«, Marija.  Tončka, brat in »ettrm
r> n t F n i s K I LIST
Stev. 5.
Prid shlepom zdravstvenih teč
Tečaji za zdravstveno prosvetlje-vanje ženske mladine, ki jih je Rdeči križ po vsej Jugoslaviji organiziral, sedaj zaključujejo svoje delo. Doslej pri nas še nikdar ni bilo tako velikopotezne akcije za izobraževanje ženske mladine. 17 in 18 let stara dekleta so obiskovala predavanja in praktične vaje i-z splošne higiene, higiene žene in matere, nege dojenčka, prve pomoči in protiletalske zaščite. Ti tečaji so bili prava šola za našo žensko mladino, saj so se dekleta učila in naučila, kako je treba delati in živeta, da ostanejo zdrave njihove družine in vse ljudstvo.
Zdravje spada med naše največje dobrine. Tega se je naš narod še bolj kot drugi narodi že pred sto in stoletji zavedal, saj je beseda zdrav prišla naravnost v pozdrav. Pravimo: »zdravo, pozdravljen, nazdravi mu, pozdravljamo vas« itd.
Tovarišice! V začetku ste z nezaupanjem gledale na te tečaje, češ da boste nosile puške, da boste šle v vojsko itd. V razmeroma kratkem času je pretežna večina spoznala resnico in z veseljem hodila na predavanja. Prepričan sem, da bi na vprašanje, ali je prav, da ste obiskovale te tečaje, odgovorile, da ste z njimi zadovoljne in da bi v bodoče hodile na taka predavanja, čeprav ne bi bila obvezna, saj so se dekleta v Gaberju pod Gorjanci kar težko razšla. Za vsako dobro stvar je treba pač nekaj žrtvovati, zdravje ln izobrazba sta pa vendar vredna nekaj truda. V Stopičah so dekleta celo zvečer prostovoljno prišla na predavanja.
Nekatere ste se naučile več, druge manj. Vsega si tudi niste mogle zapomniti, saj mi vsi lahko pozabljamo, kar smo se kdaj naučili. Zato se moramo učiti vse življenje in tudi ve imate
priliko, da si pridobljeno znanje osvežite, če knjige, ki ste jih dobile, ne boste zavrgle, temveč večkrat prebirale.
Zdaj vam je jasno, kako nastajajo bolezni, veste, da je veliko laže zdravje ohraniti kot pa izgubljeno zopet pridobiti Doumele ste, da naravni zakoni neizprosno delujejo, da je vsako ma-zaštvo, babjeverstvo in vražarstvo škodljivo, da so bolezni naravni pojavi in da jih zato preprečujemo in zdravimo lahko za naravnimi sredstvi.
Naučile ste se, kolikokrat na dan si je treba pošteno z milom roke umiti, kako morate skrbeti za svojo osebno higieno, kako navajamo otroke in starejše, da si prisvojijo vsakdanje higienske navade, kako negujemo dojenčke in bolnike, kako nudimo prvo pomoč, kdaj je treba poklicati zdravnika itd.
Važno je, da vse to razumete in znate, toda poleg tega je še nekaj potrebno, da imate namreč tako trdno voljo, da to, kar pamet veleva, tudi storite. Ni dovolj znati, kaj se mora in kaj se ne sme, treba je tudi hoteli. In zares hoteti je v začetku zelo težko. Ko z odločno trdno voljo premagamo začetne težave, se privadimo in potem bi nam bilo težko, opustiti dobre navade. Vzgledi vlečejo! Zato bodite ve, dekleta tisti vzgled, ki bo potegnil vse domače za seboj. Ali se čudite, da boste prav ve, zastopnice »šibkejšega« spola, vzgled »močnejšim« moškim? Ta je močnejši, ki ima sebe bolj v oblasti. In v tem moški pogosto prednjačite. Zato se boste izkazale ne le v lepem vedenju in higienskih navadah, temveč boste gojile vrline slovenskega dekleta, ki vsekdar varuje svoj ponos in dekliško dostojanstvo.
Ce se moški ne morejo odreči raznim mamilom, tobaku in zlasti alkoholu, bodite ve močnejše in z vzgledom in od-
Delo Prešernove jfružbe v otrljli Kočevje
V kočevskem okraju se je na široko razpredla mreža poverjenikov Prešernove družbe. Tako je bil na pobudo okrajnega pododbora Prešernove družbe 12. marca v Ribnici prvi posvet poverjenikov, ki sta se ga od okrajnega pododbora udeležila tovariš predsednik Ožbolt in tajnik Kovačič. Poverjeniki, zbrani iz raznih ustanov, podjetij in šol, so pokazali veliko zanimanje in so dajali tudi različne predloge, kako naj bi se čim uspešneje organiziralo nabiranje članov. Osvojen je bil predlog, naj se pri občinskem odboru OF ustanovi svet poverjenikov s predsednikom in tajnikom. Naloga tega sveta bo vskladitev dela poverjenikov, da se res sistematično zajame vsa področja občine in se ne izpusti nobenega človeka, ki bi ga bilo mogoče pridobiti za članstvo. Nadalje so sklenili, da bodo pomnožili svet še z novimi poverjeniki, nekateri so že navdušeno dajali obveze za najmlanjše število članov, ki jih bodo pridobili.
Tov. Milena Borovec se je obvezala, da pridobi 30 članov, Keranič Vinko 30 članov, Kovač Dragica in Česarek Milan po 20 članov, Maks Nosan 15, Jože Hutar in Hela Burja pa po 10 članov.
Prav tak posvet je bil 13. marca v Kočevju. Tudi kočevski poverjniki menijo, da je smotrno ustanoviti neko koordinacijsko telo — občinski svet — kot so to storili tovariši iz Ribnice, pa
tudi z obvezami niso hoteli zaostajati. Tov. Gizela SeŠko se je obvezala pridobiti 300 članov, Jožica Klančišar 30, Julka Mohar in Rezka Hribar pa po 20 članov.
Podobni posveti bodo še po vseh ostalih občinah, kamor bodo člani okrajnega pododbora prinašali dosedanje izkušnje. Z ozirom na veliko zanimanje naših, delovnih ljudi za dobro knjigo, ki se je izrazilo v Kočevju že pri Prešernovi knjižnici, lahko pričakujemo, da bo kočevski okraj dal poleg ustanovnih in podpornih članov, vsaj 4000 rednih članov Prešernove družbe.
Janko Kovačič
Kostanjevica ob Krki se pripravlja na 700-lefnico
Prijazno mestece ob spodnjem toku Krke, starodavna Kostanjevica, se pripravlja letos na proslavitev 700-letnice. Slovesnost bo verjetno v avgustu. Glavni točki proslave bosta vsekakor otvoritev zadružnega doma in odkritje spomenika žrtvam NOB. Posebno zanimiva bo velika vinarska in živinorejska razstava, pripravljajo pa tudi razstavo zdravilnih zelišč; saj so bili Kostanjevičani v minulem letu med najboljšimi zbiralci tega donosnega blaga. V načrtu imajo tudi zgraditev novega kopališča, ki bi ga mesto za tujski promet nujno potrebovalo, obnovljeni pa naj bi bili tudi mestni lepotični nasadi. Na slovesno proslavitev 700-letnice mesta pa se pripravljajo tudi okoliški kraji. Dobe, Slonov-ce, Jabljane, Karlce, Oštrce in Cernečo vas bodo elektrificirali, v Oštercu pa bodo popravili med vojno porušeni vodnjak, ki je nujno potreben, saj morajo vaščani sedaj nositi vodo po več ur daleč.
Um križa
ločnostjo vplivajte na šibkejše moške, da alkohol ne bo več izpodjedal zdravih korenin našega ljudstva in da bo počasi izgubilo veljavo tudi žalostno dejstvo, da smo narod pijancev.
Postanite aktivne članice Rdečega križa in širite ideje te človekoljubne organizacije, ki združuje vse narode med seboj In stremi za tem, da bi pomagali drug drugemu. Prav preko Rdečega križa bomo lahko pomagali premagovati sebičnost in nevoščljivost v našem ljudstvu, ki še vedno ovirata napredne sile naše socialistične domovine. Ko bo sosed sosedu pomagal in bosta oba zaradi skupnega uspeha srečna, bo tudi na naši vasi krepko zmagala napredna miselnost.
Ali hočete dekleta iz Žužemberka, iz vasi na obeh bregovih gornje Krke in nekatere celo iz Novega mesta zares zaostati v izobrazbi za drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi dekleti? Zganite se in izkoristite še štiri nedelje v mesecu marcu, da ... »... bode slovelo slovensko dekle.« Zobec
Ob izidu brošure prof. Andoljška »Staršem o spolni vzgoji«
Te dni bo izšla v Novem mestu brošura profesorja Ivana Andoljška: I »Staršem o spolni vzgoji«. Brošura bo na prodaj v knjigarni Državne založbe in na učiteljišču in bo stala približno 60 dinarjev. Naklada je nizka in priporočamo staršem, da pohite z naročili.
Pisec skuša staršem s toplo besedo pomagati pri težki vzgoji doraščajoče ga mladoletnika. Svoja izvajanja opira na znanstveno podlago iz medicinskega področja, na izkušnje vzgojiteljskega dela in dobrega poznavanja mladine. Brošura je pisana poljudno, da jo lahko razume sleherna mati ali oče. Opremljena je tudi z nekaj risbami, ki olajšujejo predstavljanje in razumevanje.
Delo samo je zelo pregledno, razdeljeno na tri glavne skupine. Poglavje p spolnem zorenju govori o telesnem in duševnem razvoju dozorevajoče mladine in nam da nekaj smernic za vzgojo v tej dobi. Drugo poglavje go-
vori o splošni vzgoji, ki je staršem dostikrat ena izmed najtežjih življenjskih nalog. Tu najdemo obilico nasvetov in primerov, kako in na kakšen način povedati otroku to, kar ga najbolj zanima in kar že od malega sprašuje. Hkrati pa nas poglavje na kratko seznanja z ustrojem ln delovanjem spolovil in rodil ter bo koristilo vsakomur, ki teh vprašanj morda še ne pozna ali pa je z njimi seznanjem površno oziroma morda celo napačno.
Na koncu je priključeno poglavje 0 spolnih boleznih, ki so bič človeštva in pred katerimi skuša vsaka mati aH oče obvarovati svojega otroka.
Zal je v knjižici zajeto vse prav na kratko, ker bi se lahko o teh vprašanjih razglabljalo še veliko, veliko več.
Z ozirom na izredno važno in vzgojno vsebino knjižice priporočamo staršem in ostalim vzgojiteljem, da si jo pravočasno nabavijo. pri vzgoji dora-ščajočih otrok jim bo s pridom služila.
P.
SLIKARSKA RAZSTAVA V NOVEM MESTU
Med slovenskimi slikarji predstavlja samonikel, neodvisen pojav in ga je z njimi težko kompau-irati. Zanima me le, do kakšnih rezultatov bi prišli, če hi njegovo grafiko primerjali z deli ostalih slovenskih grafikov, — krajiuarjev, recimo — razpoloženje Lamutovih gravur z razpoloženjem Debenjakovih in JakčevihT!. Menim, da ga take primerjave bržkone ne bi pnkazale v slabi ludi. Ker je'študiraj v Zagrebu, bi mogočo tudi zanj držalo, da predstavlja preko Zagreha k nam presajeni postimpre-
Akademijo za upodabljajočo umetnoM, na kateri sta se razvijala pod direktnim ali indirektnim vodstvom profesorjev za slikanje in grafiko, vidnih slovenskih umetnikov: J aken, Pirnata. Debenjaka, Miheliča, G. A. Kosa, Stupio©, Preglja, Pengova in Sedeja. Javno, razen v okviru šolskih razstav akademijo še nista stopila pred slovensko občinstvo. To pot sta se torej predstavila prvič in je bil zato dan otvoritve zanju velikega pomena.
Izbrana dela obeh slikarjev imajo svojo
praktično izraža v formalno — stilnem oziru realistično in torej repek tira, pni« rodno resničnost, bolje \ prirodi dano obliko. Spada med slikarje, ki delajo tiho, sami zase. brez potu p*. Pripomnim naj končno še to. da je na svojem jnofesorakem delovnem nodročju pokr.vi! veliko praktičnega sn1 i in pedagoških zmožnosti. Treba Je sam • i-riinerjeti izdelke (risanje, ročno .?• ~ lutke) učiteljišču i kov pred njegovim prihodom z izdelki po njem pa nam takoj postane jaano, da 6o se dijalki znašli v pra-
fiionislični Pariz, todia...1I Od učiteljev se ga Mujadržič in ITegedusič nista prijela. Babic, Sulentič in Krizman pa so menda imeli svojo besedo pri njegovi umetnosti. Kot sam zatrjuje, goji spoštovanje in simpatijo do Račiča, Bečiča in Kraljeviča, manj pa do Tortaglie in našega Stupice. Pri tovrstnih raziskavah o vplivih, simpatijah in antipatijah bi bilo treba vzeti v pošte v mnogo hrvatske, oziroma jugoslovanske slikarje izipred dTuge svetovno vojne (Ivekovič, J.Mile, Uzeiac, Dohrovič, Konjovič, Kirin(T) itd.), toda pretesno odmerjeni eas mi ni dovolil obširnejših in tehtnih študij ter kom-paracij. Kljub vsemu, bodo tako ali tako, len fant terrible ostane trmasto samosvoj. Pri iskanju pa je soroden Hrvatom. I Ostala dva razstavijalca, Tzidor Molč, | rojen 1927. v Logu pri Brezovici in Bogdan j Borčlč, rojen 1!>2C. v Ljubljani, spadata že i h generaciji po drugi svetovni vojni in sta kot taka končala WW. leta ljubljansko
Lamut Vlado: Rooinj (litografija.)
kvaliteto, čeprav kažejo, kar je razumljivo, šo dokajšnjo neuravnovešenost. Iz različnih njunih del dihajo različni Borčiči in različni Moleti. Sta torej še sredi vretja in iskanja svojega osebnega izraza. Gojita grafiko in olje.
Mole — če smem prerokovati — lroa možnosti, da se razvije v zadovoljivega po*' tretista. Tudi krajina in tihožitje ga privlačujeta. V enem njegovih portretov (Deklica!) ln enem od tihožitij (Sončnice) je opaziti nekaj St.upičevega vpliva, v eni od krajin pa vpliv G. A. Kosa. dasi vzdušje tega slikarja Molet u ne prija. Občuduje pa Pavlov ca, zato prenekateremu njegovemu pej-sažu ne manjka UriJce. Včasih koketira oelo z romantičnim realizmom 19 stoletja (Krajina s pericama — lomtTl). Barvno je naš Dore tu in tam medel, v grnfiki pa čist. n ©kompliciran. skoraj enostaven ter zato lahek in privlačen. Čeprav ga teoretično zanimajo prizadevanja zapadno umetnosti, se
Z okrujne smučarske tekme v Dobrepolju
Otroci, Pavliha je spet tu!
Kako vesel sem, da vas lahko povabim k lutkovni predstavi! V nedeljo 15. marca ob 10 dopoldne bo na novem odru v novomeški osnovni šoli prva predstava veseloigre »Carovni klobuk«. Oder stoji v III. b razredu (1. nadstr.).
Ker oder še ni popolnoma opremljen, bomo pobirali prostovoljne prispevke.
Preden končam, se moram še najlepše zahvaliti Okrajnemu gradbenemu podjetju »Krka« in Društvu prijateljev mladine. Podjetje »Krka« nas je denarno podprlo, Društvo prijateljev mladine pa nam je darovalo les in platno, ki loči igralce od gledalcev. Najlepša hvala!
Otroci, vi pa ne pozabite: Pavliha vas vabi!
Nasvislenje v nedeljo!
Pavliha
NAPAD PARTIZANOV
r
DIl  JOSIP EDGAR LEOPOLD
eteric
(Nadaljevanje in konec)
Traktoriste ali poklicne šoferje
ki imajo veselje do traktorskih del, sprejme takoj Okrajna zadružna zveza Novo mesto
Ko smo prispeli v Šentjernej, je bil na trgu komandant italijanske posadke v Šentjerneju podpolkovnik Manlio Berardi, komandant 24. pešadijskega polka, nekaj častnikov in Karel Jordan. Začudili so se, ko so nas zagledali, ker so mislili, da so nas partizani pobili. Komandant nas je takoj vprašal, kako so se partizani vedli in kaj vse so nam odnesli. Prav nič, je odgovoril prior. Splošno začudenje! Tega niso pričakovali; debelo so gledali in spet vprašali: »Prav res ničesar? Tudi vse krave so vam pustili?« Vse, je dejal prior. Jordan je povedal priorju, da bodo Italijani Pleterje bombardirali (tako je slišal) zaradi partizanov, ki se bodo sedaj gotovo naselili v samostanu. Prior je rekel, da partizani tega ne mislijo, hkrati je po prosil komandanta, naj jih prej vsaj obvesti, če bi bombardirali, da se bodo redovniki lahko o pravem času umaknili v gozd. »Naši ne bodo bombardirali, če jaz tega ne zahtevam,« je odgovoril. Obljubil je pa, da nas bo vsekakor obvestil, če bo le mogoče. Poslovili smo se in šli iskat naše.
Kartuzijanov je bilo v Šentjurju 46. Prenočili so v župnišču in pri sestrah, V župnišču je prior srečal »belega« duhovnika Koplenika. Ko mu ga je župnik predstavil in rekel, da je Kop-lenik bil ves čas v Pleterjih, se je prior začudil in dejal: »Čudno, da vas nisem nikoli videl!« Koplenik je bil nekako v zadregi in je naglo odšel »Kako dober Človek je to,« je rekel
župnik, »on misli samo na svoj brevir, premišljevanje in lov,« nakar je pnor pripomnil: »Čudno! Cemu je potem tako oborožen?«
Ko je prior redovnikom sporočil, da se lahko vrnejo v samostan in da partizani to celo hočejo, in ko jim je povedal, kako je bilo včeraj, potem ko so odšli, so bili večina njih zelo zadovoljni in veseli, da se bodo vrnili, le nekateri, ki so j hm v dneh borbe ] za Pleterje popustili živci, so rekli, da ne morejo nazaj, ker se bojijo, da bodo partizani spet napadli samostan. Od teh jih je kasneje šest odšlo v kartu-zijo v Italijo. Prior je nato odšel pogledat mrtvega brata Alojzija, ki je ležal v mrtvašnici na pokopališču. Tam sta ležala tudi tista dva italijanska vojaka, ki sta padla ob vrnitvi iz Pletenj; eden je bil redovniški brat ka-maldulez (red, podoben kartuzijan-skemu).
Prior, prokurator in njegov pomočnik so se nato vrnili v Pleterje, toda partizanov niso več našli v samostanu. Med našo odsotnostjo so bili porušili vse bunkerje.
Popoldne smo pred samostanom sprejeli naše; vrnili so se tako, kakor 50 bili včeraj odšli, le s to razliko, da so pripeljali s seboj mrtvega sobrata Alojzija, in da niso bežali, temveč se vračali v svoj dom. Prišli so vsi, razen enega, ki je zaradi bolezni ostal v Šentjerneju. Pozdravili smo se in bili vsi vi n, da je bilo to izgnanstvo tako kratko.
Isto popoldne so bili pokopani partizani in beli, ki so padli v samostanu.
Zvečer so odšli tudi vsi partizani, ki  so  bili  prišli  zaradi  napada na
Pleterje.
V ponedeljek, 22. februarja, smo pokopali brata Alojzija.
Skoda, ki jo je samostan utrpel ob tem napadu in ves čas vojne od 1941 do 1945, je bila kasneje ocenjena na več kot štiri milijone predvojnih dinarjev. To ocenitev je potrdila »Okrajna komisija za vojno škodo« v Kostanjevici 22. septembra 1945.
V »Crnih bukvah« (1944) so belogardisti zapisali: »Od 18. do 21. februarja so partizani napadli in rušili starodavni kartuzijanski samostan v Pleterjih. Zgorel je velik del samostana, mnogo dragocenosti in umetnin. Težko je bila poškodovana cerkev. Zgorelo je 17 zidanih samostanskih hišic. Skoda je velika. Samostanski zid je zelo poškodovan. Gospodarske zaloge izropane.«
Samo so pri tem poročilu pozabili omeniti, zakaj so partizani napadli Pleterje. In sploh je poročilo hudo pretirano. Zgorelo je 16 celic, seveda ne povsem, sedemnajsto smo zlahka popravili. Od dragocenosti in umetnin ni zgorelo ničesar. Samostanka cerkev in zid sploh nista bila poškodovana. A »gospodarske zaloge« so odnesli belogardisti. *
Zdaj je v samostanu spet bil mir in življenje v njem je spet šlo svojo redno pot. (Konec poglavja)
vih rokah. Pri pouku se bori proti sece-| tlJooAati&nim zlizanlni montiram, ki že ved I kot pol stoletja životarijo v risanju na na-
Hh šolah  in  izpridijo ma.rsikak navidezno
robat. a v bistvu nepokvarjen, preprost in
zdrav talent.
Medtem, ko se torej gibljeta Lamut iu Mole v realističnem krogu ustvarjanja, medtem ko veje iz njunih del naša povojna umetnostna pot, pot zlate sredine med za-padnimi in vzhodnimi vplivi, kažejo Boir-čičeva dela okstremnejše približevanje zapadu. Borčic se bo slej aH prej, če bo delal, raavLl v slikarja miselnega, idejnoga sveta-Miselni »vet pa ni mogočo upodabljati samo z oblikami, vzetimi iz narave, ampak je često za ponazoritev misli potrebno poseči po obliki, ki je naravi tuja, ki ee od naravne rpsnienoflti oddaljuje, k.l je predelana. Tej »popačeni« formi — umetnostno-zgodo-vinski teoretiki so jo na nesrečo poimenovali za idealistično (upodablja ideje, misli).
— po krivem podtikajo nekateri naši kritiki tudi idealistični svetovni nazor. To pa je često kruta zmota. Z naravno formo pretežno samo kopiramo predmete prirode, z naravi odtujeno, ekspresivno pa laže iziražaimo (»pi-6emo«( misli o svetu in življenje (kot stari Egipčani!). Te misli so lahko svetovnonazorsko idealistične ali materialistične. Sele če umetnik s svojimi deli poveličuje prve, je gvetovno-nazorsko idealist, sicer pa realist ali marterialist, ka.kor pač hočete, četprav se poslužuje neprirodne, odmišljene (ab»| rahii-aiie) oblike!!
Zmota kritikov, ki podtika nenaravni obliki izključno in samo idoealističiio ideologijo, je naše ljudi tolikanj zmedla, da iščejo pravo sodobno (socialističnol) umetnost, kvečjemu še v delih že d*vno preživelega klasicizma, romantike iu realizma 19. stoletja (ta buržoazni realizem Pa je značilen tudi 'za svete podobice, ki .so jih nekdaj župniki delili otrokomU- 1 meluik, ki uporablja neprimerno formo- izgubi stik z družbo šele tedaj, kadar postane v oblikah tako subjektiven, da ga nihče več ne more razumeti. V tem primeru pa mu kritika lahko zakliče svoj »veto«, Pa povrnimo se k Bogdanu, slikarju-fuozofu, kot vse kaže. Če na primer obišče Slavonijo in vidi nekje sredi ravnine skupino vegasto pijanih barak, potem nam hoče to nazorno povedati
— in prav zato na njegovem »Slavonskem motivu« plava tajca hišica s tremi Ojfll po zraku, s četrtim pa stoji na tleh, Ce upodobi »Siroti« (gratika), njune telesne oblike poenostavi in izmaliči, ker hoče pač povedati, da ubožnost izmaliči človeka. Borčič torej uporablja za ponazarjanje misli obliko, ki nima ni6 skupnega s kanoniziranimi lepotnimi ideali meščanskega realizma, romantike, klasicizma in svetih podobic. Upodobljena njegova misel pa ni idealistična, ampak je misel naših dni — prav dobro ga namreč poznam v tem pogledu. V graiHki se včasih zgleduje po hrvatskih »Zemljašili« (odlično delce — »Semenj v Slavonskem Brodu« z autopotretom v ospredju), vplivi zapada pa so mu posredovani od različnih strani (Trst, v eni od grafik odsevi Spa-calall). Med slavnimi mojstri mu je po moje mpoleg drugih simpatičen tudj severnjak Munch (vsaj nekatere ujedanke suge-rirajo to domnevo) 11 Zanimivo je, da se mu delo v Sternenovem ateljeju nič ne pozna. Mimogrede bi bilo mogoče potrebno ugotoviti, kakšen je njegov odnos do naših slikarjev Stupice, Kregarja in Sedeja, toda preuranjene sodbe o mladih talentih niso nikdar na mestu. Štefan Eržen