Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Oznanila se plačiyejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za pol leta 1 K. - Naročnino in za trikrat 12 hel^ev od kvadratnega centimetra. _ dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 Dem obsegajoče se ne aprejme. OoHpodarnke stvari. Nastlcdki pozobe trt~diie 27. aprila t 1, Ž(i v tednu od dne 11. do 17. d(;et;rabra p. 1. pozeblo je po Doltinjskem dokaj očes na trtah. Takrat padla je toplota na 14 stopinj Ji pod ni61o. Pozebla so vsled tega na mladikah trt višja očesa mladik, nižjim bilo je prizaneicno. Nasledek te pozebe jc bil, da letos najvišja ofecsa dostili napnencev fšparonov) pognala niso. Ta pozeba povzročila bi prilično se prav majhno škodo na letošnji vinaki letini. Veliko večjo povzročil je mraz dne 27. aprila marsikje po Uo-lenjakem. Trte so ravno najboljši svoja očesa, kar jih je bilo od zimskega mraza nepoškodovanih ostalo, napenjale. Iz marsikaterega spe-galo jc že lističe, da se celo zarod ; kar nastane navedenega dne mraz dveh stopinj 21 Poprej Èvrsta, trda očesa postala so kakor kresilna goba mehka — pozebla so. Koj po mrazu sodil je na prvi pogled marsikateri se celo stari vinogradnik, da očesa niso pozebla. V resnici so pa marsikje, osobito po nižjih legah, prav močno pozebla. To pokazalo se je posebno poznejše, ko 80 imole trte popolnoma ozeleneti. Prvotna glavna očesa, namesto da bi se naprej razvijala, v pognanke spremenila, so se posHsíla. Odgnala 80 pa tikoma njih tako zvana stranska očesa. Iz teh očes pričakovati je pa le malo grozdja. Stranska očesa so namreč le malo rodovita. Sme se reči, ona so proti glavnim očesom le izjemno rodovitna. Zanimivo je gotovo zvedeti, katere sorte trt so po tej spomladanski pozebi najmanj, katere največ škode trpele. No odločno najmanj trpela je vipavska grganja. Ona, kakor ®ajpoznejse odganjajoča, domača trta, imela je ^ne 27. aprila še skoraj popolnoma speča očesa. Temu dosledno ni občutila mraza, in glavna ^^sa so, da niso bile vsled zimskega pozeb-Ucnja poškodovane, čvrsto zagnale že po 27. apri-Za grganjo je najmanj trpela žametasta črnina (kavšina). Ta sorta kaže med vsemi tortami tudi največ zaroda. Kar veselje je vi-koliko in kako zastavnega zaroda da ima. Italjanski rizling je tretja sorta, katera se je za zimski in spomladanji mraz kaj malo ali skoro nič zmenila. Glavna očesa zagnala so jej skora vsa, in zaroda je dosti, da prav^ dosti. Četrta sorta, katero ni mraz skora čisto nič poškodoval je zelenika, peta spanjol, šesta lip o vina. Narbolj poškodovane so pa beli burgundec, belina, modra frankinja. Kraljevina je že po zimi precej pozebla, in ne toliko na spomlad. Zato je na njej opazovati, da so zgornji konci napnencov večinoma suhi, med tem ko so spodnji lepo zagnali, ter zaroda polni. Nekaj skoraj čudnega razodeva se pozornemu opazovalcu glede gpomladnega pozebljenja na vipavski sipi. Ona je bila dne 27. aprila že prav ozclenela in — mraz jej je vendar prizanesel, skora da popolnoma nepoškodovana je. Skoraj ne manj čudna, na vsak način vesela prikazen je pa ta, da so v eni in isti legi cepljene trte, katere so bile dne 27. aprila že veliko bolj zagnale kakor pa necepljene še stare trte, odločno manj pozeble, kakor pa poslednje. Zimsko in spomladanje pozebljenjc ima na. zdajšno rašČo ti-t ta vpliv, da one kaj mocno tikoma tal iz starega lésa poganjajo. Že celo velja to o cepljenih trtah, katere kaže pri zdaj-šnem drugem okopavanji popolnoma obrati. S tem delom se bode jako pospešilo raščo na višjih delih trt, to je, na napnencih in palcih. Dosti vina po vsem tem letos po Dolenjskem toraj ne bode, pa tudi po drnzih vinorodnih deželah ne bode v tem obziru boljši. Časniki poročajo osobito iz Ogerskega in Spodnje-avstrijskcga, da je mraz velikansko škodo povzročil. Na Ogerskein so baje najboljši vinorodni krarji, kakor v Hežalji, Ermeleku, Méne-su i. t. d. uničeni. Na Spodnjeavstrijskem so nek dosti rešili z pravilno uredjenim kadenjem po vinogradih, vendar je pa ie škoda prav velika. To velja deloma tudi o štajerski. Dosti vina letos torej ne bode, ne pri nas ne drugod. Kako da bode vé Bog, da bode pa drago, je Že danes gotovo. Kaj nam je storiti proti trtnl plesnobl? Že nekoliko let je, kar ee je v naeih vinogradih prikazala nova trtna bolezen, katero navadno imenujemo grozdno pleanoho, trtno ple-anobo, sivo roso ali pa z latinskim imenom „oidinm". Trtna pleanoba (oidium) ni nova bolezen, marveč je v Evropi znana že od leta 1848, in v južnejših vinorodnih deželah uporabljajo že davno razna sredstva proti njej. Pri nas se je ta bolezen se le pred nekaterimi leti prikazala, zlasti ob vinogrartnih ograjah (na brajdah), tu in tam tudi na posameznih trtah v bolj zavarovanih vinogradnih legah, vendar pa ni napravljala posebno velike škode. Vsled raznih okolnosti pa ee je začela trtna plesnoba siriti po vseh vinogradih ter je v nekaterih krajih napravila že velikansko škodo. Trtno plesnobo spoznati je na tem, da se prikažejo na listju, na zelenih mladikah in na grozdnih jagodah plesiiivkaste pege, ki se hitro razairjajo ter dotične dele trte, zlasti pa grozdje, pokrijejo s sivkastim prahom («iva rosa). Ta plesnivou podobna prevleka poškoduje vae dele trte, koder se prikaže : listje nima več moči, da bi dovajalo dosti hrane trti in grozdju, na trti se pokažejo rnjave pi;ge, vsled česar ista ni več za eepljenje sposobna ter rada possebc alt pa se posuši ; grozdje ostane trdo, jagode pokajo, tako da se vidijo peške, in kar se ne posuši, zgnjije ob mokrem jesenskem vremenu. To so kratko povedano, vinogradnikom, žal, le predobro že znane poškodbe ; potrebno je torej, da se temu skodljiveu upremo z vsemi močmi. Sreča je le, da poznamo proti ti trtni bolezni sredstvo, ki je — ako se prav uporabi — popolnem zanesljivo in razmerno po ceni, namreč žvepljanje trt, 1. Žvepljanje se mora izvršiti pravočasno, da se zabrani plesnoba. Ker se nahaja trtna plesnoba najbrž že po zimi na oboleli trti in ker se torej bolezen prime novih mladik že spomladi, izvrši naj se prvo žvepljanje še pretîuo začne trta cveteti. Le tam, kjer 8« bolozen se ni prikazala, se z žveplja-njem lahko počaka, dokler trta ne odevete aH dokler se ne prikažejo prva znamenja bolezni. Ali pri tem odlašanju ae boliizen tudi lahko prezre in žvepljanje je potem prepozno, 2. Žvepljanje se mora večkrat ponoviti. Ako se je izvršilo prvo Žvepljanje predno je trta cvetela, žveplja naj se drugič koj po cvetju, tretjič pa predno so jagode mehke. Jeli pa kažt; se večkrat žvepljati, zavisno je od vremena, od kakovosti grozdja in od lege vinograda. Ako je vreme toplo in zrak vlažen, se plesnoba mnogo hitreje razvija, kakor pa Če je zrak suh ; zatorej tuđi vsled plesnobe manj trpe vinogradi, ki so v suhi legi kakor pa oni, ki leže nižje ali pa so bolj zaprti. Tudi je razlika glede vrste grozdja j nekatero trpi manj, popolnem varna pred plesnobo pa ni nobena vrsta. 3. Žvepljati se mora, kedar je trta suha ter sploh ob suhem, solnČ-nem vremenu. Ako je trta rosna ali sicer mokra, prime se žvepljeni prašek kapljic in narede ee pege, vsled katerih se trta laliko vname ; isto tako ostane žvepljanje ob hladnem vremenu brezvspesno, tim večji uspeh pa se doseže, ako je vreme toplo in suho. 4. Za žvepljanje se mora rabiti kolikor mogoče tin o zmleto žveplo, ki pa mora biti precej čisto. Tako žveplo ee laliko naroči pri c. kr, kmetijski družbi kranjski v Ljubljani ali pa pri društvu za varstvo avstrijske vinoreje v Kremsu, 5. Žveplati se mora tako, da se z žveplom oprasć vsi deli trte. Najboljši žvepljalniki ao oni, katere se laliko nosi na hrbtu. / dobrim aparatom (dobiva se pri trg, Ad. Gustinu in kleparju Gr; Kiissel v Novem mesti in g. llndakiinu v St. Jerneju) in če ee previdno dela porabi, za enkratno žvepljanje enega orala vinograda 12—15 kilogramov žveplja, kakor je pač trsje razvito. Je4i bode po letošnji precej liudi in dolgi zimi trtna plesnoba morebiti sama izostala, ni prav verjetno, in mnogi vinorejci trpeli bi veliko škodo, ako bi se na tako domnevanje zanašali ter primerne priprave opustili, Konečno izrekamo upanje, da se bode skup-nemn postopanju vinogradnikov posrečilo, to trtno bolezen s časom popolnem zatreti Zeleno cepljenje po naših vliiogradlli. Pri napravi novih vinogradov si najraje pomagamo z zelenim cepljenjem. Največ novih vinogradov jc na ta način že nastalo, in zeleno cepljenje obeta v rokah malega posestnika tudi zanaprej najlepše vspehe. Žalibog le, da primanjkuje po vinorodnili občinah še zmeraj mladenčev, ki bi bili popolnoma sposobni za to delo in kateri bi pomagali vinogradnikom ob času zelenega cepljenja. Da trpi veled tega mnogo novih nasadov, je čisto naravno. Radi pomanjkanja pripravnih moči se novi nasadi ali ne poíxpijo o pravem času, ali se pa slabo po-cepijo; pa tudi s cepljenimi trtami se ne ravna tako kakor bi bilo treba. Da m odpravi čimpreje ta nedostatek, je treba, da imamo po vinorodnih obèinaL zadosti sposobnih mladenčev za zeleno cepljenje. Zaraditega priredi letos vodstvo kmetijske šole na Grmu dvadnevni poduk to cepljenje, in mi opozarjamo danes vsa iiipanatva po vinorodnih krajih na ta poduk in jih prosimo v prid naeih vinogradnikov, da odpošljejo v ta tečaj pripravne (saj 16 let stare) mUdcnČe, da se ondu popolnoma izurijo v potrebnem in važnem delu zelenega cepljenja. Da se neiniovitim mladcnčem iz novomeškega okrajnega glavarstva omogoči udeležba, 8e bodo 20 mladcnčem razdelile podpore. ^Glej ^sdej dntiCno nazn«nilo). Slednjič je šlo poslanstvo Burov v Ameriko, da bi predsednik Zedinjenib držav posredoval. Glavno mesto je to poslanstvo s častjo sprejelo, toda z lepimi izgovori so tudi cd tam bili odpravljeni, ne da bi bili a predsednikom govorili. — Ves svet je odobraval početje liurov, a da bi ae konec klanju in moriji storil, v to se ne upa nihče poseči. Si mar mislijo: Naj ee kolje neumno ljudstvo---? Politični pregled. Prestolni govor v Budapešti je nemške delegate jako poparil, ker je povdarjal, da Avstrija v bližnjem vzhodu nc dela ničesar brez sporazumljenja z Kusijo, kar je najboljši porok za blagoslov miru. Kakor običajno, je tudi to pot cesar po sprejemu govoril s posameznimi delegati. Govoril je s kranjskim delegatom Vencajzom p potresnih posledicah v Ljub-Uani, s češkimi delegati o rednem parlamentar-ïii^ni delovanju, Ti so rekli, da se jim je ob-sfcrukdja kot orožje vsilila, ker se jim je zgodila velika krivica a preklicom jezikovnih naredb, m da zahtevajo uvedbo češkega notranjega uradnega jezika. Cesar jim je obljubil, da bo sam skrbel, da se Čehom pravice ne bodo kratile. Za črnogoro je liusija dosedanjo podporo letnih 70.000 rubljev, ki jih je plačevala, zvišala na letnih 350.000 rubljev, da bo mogla Crnagora imeti štiri bataljone stalne armade. Bolgarski kmetje zoper vlado. Bolgarska vlada je vpdjala na deželi desetino in vsled tega vlada med kmeti velika nezadovoljnost. Obirajo se na shodih in protestirajo proti novej postavi. Zborovanja, katerih se udeležuje po 10 do 20 tisoč kmetov, so precej hrupna. V Varni so kmetje napadli vladno poslopje in vojaki so 1'ili prisiljeni streljati. 3 kmetje so mrtvi, 6 jih je težko in 20 lahko ranjenih. Bržkone pride ^opet do kake prekncije. Na Kitajskem so zopet pričeli preganjati kristjane. Mej Pekinpni in Pak-tiafu so never-^iki 73 kristjanov živih sežgali. Vojska v Afriki. Po polletnem hrabrem J^wjeyan ju so Biiri, kakor je videti, toJiko opevali, da iščejo mir skleniti na kolikor mogoče kasten način. Obrnili so se na razne evropske ^^ilevlasti za posredovanje, toda povsod zaman. Piše se nam: Iz Črnomlja. Mestna obCina Ćinomelj misli radi olepšave prostor pri kapelici doli proti mlinu razširiti, vsled česar se hode morala kapdica, ki je bila ieta 1866 v Cjisu hade kftlere sezidana in Materi Božji v iast posvečena, zvusiti. Nova kapelica se bo postavila le dva netra nazHj na novo škarpo, ki se hode prifela kmali graditi. Vse bode stalo veliko deuai ja, vendar pa je spbisna želja, da se napravi res spomina vredna krasna kapelica. Ker je mestna obćina v teku zadnjih let za p0|.rav0 cerkve sv. Duha, za olepšavo farue cerkve, za zgr&dl)0 šole in mestue bise, za vodovod itd. ogi'oiiino veliko žrtvovala, ja paĚ umestno, da ji přibité verni rodoljubi in domačini v izvršbo nameravanega prepotrebuega razširjanja inierovanep prostora in zgradbe uove k.'ipelice s prostovoljnimi darovi v pcnioč. In res našli so se v daljni Ameriki verni Častdci Matei'e Božje, ki so vziasti za zgradb) lepe kapelice že poslali Jepe diirove. Darovali SO: Miha Papež 2 dolarja, Ana Kramarii 2 dol, Ana Plevnik 2 dol., Marija Spreizer 2 dol., Antonija .šuic 2 dol, Jož Vardjan 1 dol., Anton Papež 1 dol,, Jožef Schweiger 1 dol., gfospa Bauniajster 1 did., Florijan Hercel 1 dol. in Katarina li^amarič 1 dol. — akupaj 17 do-lari«v to je 88 kron, ki so vložene v posojilnici v Čtnomlji, SrťSna hvaJa vsem darovidceni, bvaia pa tuđi Meti Zupančič, ki se je potrudila, da je to lepo s\oto nabrala in poslala, Bng daj, da bt ta slavni éin našfl Še vdik«» posnemovalcev! Prostovoljne darove prejema podpisana Aim Jt-ršinovic. Iz Vinice 25, maja. Zadnja leta so bb cerkve naše faie, farna in podružné, pod sedanjim župnikom č. g. J, Konigom skoraj vse olepšale in prenovile. Pred nekaj leti dobili smo nova križeva pota v farni cerkvi in na Žežlju. Pri zadnji cerkvi, ki je po vsi Beli krajini dobro znana in mnogo obiskovana božja pot M. D,, prenovili so se preii kratkim Časom se veliki altar, stranski ter (iridižnica. kar je stalo vse do blizo 6000 K. Prekrila se je tudi še s plehom, kakor tudi farna cerkev. Letos pa bo dobila podružnici» sv. Koka v Hrastu zvonik, ktei'ega do zdaj nbiia in farna cerkev prihodnjo jesen nove orgije, ki bodo stale do 4000 K in kterih izvršitev sta prevzela naša domaia umeteljnika gg, brata Zupana iz Kamne gorice. Nenavaden kras pa je dobda letos naša do-matSa vas Vinica, namreč prav lepo in okusno izdelano kapelico sv. Jurija. Včeraj na dan Vnebohoda Gospodovega imeli smo slavnost blagoslovljenja kapelice. Blagoslovil jo je naš domači g. župnik v prisotnosti več gg. duhovnikov iz soseščine. Stoji blizo íupniŠča in inta okrog prav lepo izdelano železno ograjo, ki se poJeg ceste posebno lepo podaja. Zidal jo je g. zidarski mojster Jan. Gril, ki se je skazal y tem delu prav spretnega mojstra. Slikal jo je pa znotraj in nekoliko zunaj g. Dominček iz Karlovca. Posebno lepa pa je poioba sv. Jurija na konju in s zmajem pod seboj. Te se človek kar ne more nagledati, tako je izdelana umetno. Narejena je v Grodenu na Tirolskem in stane 350 K. Vsa kapelica pa stane do 4000 K, kar sta pa darovala v 6ast sv. Juriju samo dva gospoda namreé ć. g. íupnilt Jurij Ko nig in g. trgovec Jurij Šterk, s čiraur sta si postavila res lep spominek^na Vinid. Popoldan po blagoslovu pa je pogostil g. Šterk v svoji prijazni hiši, ki je bila tudi ta dan blagoslo?ljena, veó po-■vabljenih gostov in domače ognjegasce. DomaČe vesti (Duhovske spremembe.) Preraešiieni so ČĆ. gg.: Engelbert Bertan, kaplan v Š. Jurju pod Knmoni za župnega^ upravitelja v Dobovec; kaplan Franc E r z a r iz Št. Jerneja v Križevo pri Kostan-"evici; kaplan Franc Koželj iz Kriieva pri Kostan-.evici vŠmarjeto; iupni upravitelj Andrej Krajec iZ Brda za župnega upravitelja v Belo peč. (Premeščen) je blag. gospod c. kr. komisar Emst Stadler pl. Wolfersgrún v službovanje k c. kr. trgovinskemu ministerstvu na Dunaj; na njega mesto pride vladni kouceptni praktikant gospod Leo Gr assel 11, (Premestitev.) 0. ki'finaniSno ravnateljstvo premestilo je davčne praktibmte Janez Kusar-ja iz Novega mesta v Postojno in Franceta Pre da lič - a iz Črnomlja v Novo mesto. (Priznanje). Deietni odbor je izrekel povodom nove volitve za okrajni cestni odbor v Novem mestu dolgoletnemu članu te korporacije, gospodu Antonu Vertaéiên, posestniku in stotniku uniformirane meščanske garde v Novem mestu, popolno priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil z marljivim in uspešnim delovanjem. Gospod Anton Vertačič je bil član okrajnega cestnega odbora v Novem mestu od 1. 188.^. pa dosedaj nepretrgoma, načeloval mu je i)d 1. 1883 do 1886. ter vsekdar zastopal koristi cestnega okraja z največjo vnemo. Po prizadevanju tega moža, čigar življenje je polno uspeanega delovanja, kakor jasno pričata zlata brabrostna svetinja in zlati zaslužni križec na njegovih prsih, je cestni okraj novomeški pridobil marsikaj koristnega; zato gotovo ves okraj visoko ceni njegove zasluge. (f Janez Muren,) posestnik v BrSljinu, umrl je 26. maja po kratki bolezni, baje na pljučnici. Bil je to obče spoStovan moi stare korenine, Naj v miru počiva ! (Občni zbor) prostovoljnega gasilnega društva ■vršil se bode v nedeljo 10. junija ob 2. uri po-poludne v mestni dvorani in se k istemu vsi p. n. udje vyudno vabijo. Odbor. (Izlet.) „Klub dolenjskih biciklistov v Novem mestu" priredi dne 10. junija t. 1, popoldan izlet v Žužemberk, če bi pa ta dan deževalo, vrši se izlet prihodnjo nedeljo.^ Odhod ob Val- uri popoldne iz kavarne, odliod iz Žužemberka domu se bo tam dogovoril. Kolesarji naj vzamejo svetilke. Vabijo se vsi člani kluba na udeležbo. Zdravo! Odbor. (Hcenke in učenci „Glasb. Matic«") napravijo ta mesec izlet v novom, okolico, dan i kraj se naznani pravočasno. Sklep drugega soIskega polu-letja bode sredi julija t. I. z javno skusnjo, pri kateri so pridnejiim učencem zagotovljena primerna darila. Preteklega meseca je vstopilo 10 novih učencev za razne nástroje orkestra na lok. (Sklep šolskega leta) tukajšnje obrtne nadaljevalne sole vršil se je 27. maja t. 1. pri tej priliki razstavilo je vodstvo vsa dela obisku očih rokodelskih učencev iz obrtnega risanja, spisja. knjigovodstva in računstva. Do letfis se naši obitniki in rokodelski mojstri za izvršena dela svojih učencev niso veliko brigali, le pojedinci so bili, kateri so si razstavljena dela ogledali, letos opazili smo tukaj napredek, ki je vsacega prijetno iznenadil. V Časa razstave dne 27. t. m. prišlo je obilo mojstrov in rokodelskih pomočnikov ogledat si razstavljena dela, katera so vsestransko pregledovali in kakor se je obče čulo — pohvalili. To zanimanje za mladi rokodelski naraščaj more vsakega veseliti, kdor pozna razmere, ki vladajo med tukajšnjimi obrtniki in mojstri. Od nekdaj bilo je v našem mestu precejšnjo število obrtnikov in mojstrov, ki so si s pridnostjo in z dovršenim delom znali pridobiti čestito ime med meščani in si tudi gmotno pomagali. To razmerje naj ostane pa zanimanje mojstrov, nadaljevalni soli uspe- tndi v bodočnosti. Za to je kako rokodelski učenci v obrtn vajo, vse hvale vredno. Kakor smo se prepričali, so bila razstavljena dela rokodelskih učencev gotovo toliko lepo in lično napravljena, kolikor se sme v tem oziru pričakovati in zahtevati. Po lepem govoru gimn. ravnatelja gosp. c. kr. šolskega svetnika dr. Detela so se šolska darila in spričevala razdelila. Obrtno nadaljevalno solo obiskovalo je v pretečenem šolskem letu 114 rokodelskih učencev; od teh je bilo ob šolskem sklepu 9 pohvaljenih in obdarovanih s knjigami. Trgovski oddelek imel je 14 učencev, kterih dva sta bila pohvaljena. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu maju 1900 je 164 strank vložilo 44.631 K 01 h, 127 strank vzdignilo 33.090 K 17 h, torej več vložilo 11.540 K 84 h, 13 strankam se je izilačalo posojil 7.950 K, stanje vlog 1,453.873 K 92 li, denarni promet 167.417 K 29 h. (Za romarje na Zaplaz), Binkoštne praz.-nike pride zopet letos na Čatež in Zaplaz opravit božjo službo veleč, gospod professor dr. Marinko iz Novega mesta. Služile se bodo po dve sv. maši. (Umetnega gnojila) velik vspeli je kaj lepo videti na gričih pred grmsko šolo; tako bujno bo 3 travo obraščeni, da je veselje pogledati. To bo še marsikoga nagnilo, se teh gnojil poslužiti; moramo pa priznati, da so letog kmetovalc prav mnogo te stvari pokupili. (Izvoz v Maroko) C. k. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinski in obrtni zbornici, da namerava ruska vlada v Inko Tanger pošiljati ladije ruskofinlandske družbe iz Kadiksa in sicei- le stavbin-ski les, čaj in sladkor, v katerih predmetih bi iahko Rusija v državi Maroko z drugimi deželami konkurirala. Glede na to, da bi lahko avstrijski izvozniki (eksporterji) ravno z lesom in sladkorjem velike uspehe dosegli in tako omenjene izdelke ugodno spečavali, se opozarja na ugodno komunikacijsko zvezo z Maroko, ker avstrijski Lloyd vsak mesec enkrat svoje ladije pošilja v Tanger. Pri tem se tudi povdarja, da jt) c. in k. konzulat v Tangerju v najširšem obsegu pripravljen dajati interesentom natančnejše pojasnila o izvoznih razmerah v Maroko. (Pri vojaških naborih) na Kranjskem 80 jih vzeli oziroma potrdili na Gorenjskem in Dolenjskem, tedaj iz 17. dopolnilnega okraja od 6478 predstavlja- nih — 1722. Todaj je vsak četrti iiiladenii vojnk. Najveû 30 jili vzeli sorazmerno v ljubljanski okolici, kjer je bil vsak tretji potrje,ii ; luvjmnuj v Črnomelj-skeiri, kjer je vs;ike?a petega doletula vojaška suknja. (Nadvojvoda Leopold Salvator) je, po-tovaje od Jaške, Vivodiiie in Drašiee, doM v Metliko, ter tam prenočil. Metlicaiii, ki nikdar niso v zadregi, priredili so mii primerno sijajen sprejem, slavolok, Osvetljavo itd. V torek podal se je nadvojvoda v ^nomelj. (Ogenj) je nastal nocoj po polnoči na Zega-tovem podu, in je za pi-vi trenotek novoniesčane dobro prestrašil, kajti silno je po mestu zažareio. Gasilno društvo bilo je dokaj hitro «a mestu. Ker ni bilo vetra, je bila nevarnost za sosedna poslopja tem maAjsa (Semenj za volno). Trgovska in obrtniška zttornica v Miskolczti naznanja trgovski in obrt-iiiški zbornici v Ljubljani, da se bo letošnji semenj za volno vršil v Miskolcz-ii dne 13 junija. (Zopet nova najdba podzemske jame) kapnika nuSla se je tu pnd vasjo Roje, mej velikološko poatajo in fiateíom. Nekteri domačini so jo že ogledali. Ima obširen prostor in naprej je več predelov, iez koje se še doslej niso upal prestopiti. Vhod v prvi predel je skraja majhen in malo navzdol v rebri, torej si obiskovalec kaj laliko obleko onesnaiíií in vendar pride se lahko vanj. Kapnika ima iimogo; iz visokega oboka navpik in iz tal na višavo ima razne močne kapnene stebre: nekteri so knkor cevi votli. Notri je tudi dobra pitna studenčnina ; mal potoček bobni, ker ima precejšen padec, in se izliva najbrže malo nižje v potok Koderlaja. — Zrak je llotn zdrav in svečaya rada v njem gori, — Treba je temu kapniku kakega podjetnika, ki se za tako zanima, in bi to stvar pregledal ter občinstvu odprl. Doslej se ie nilife ni zglasil zato, - seveda ker se ni bilo objavljeno. _ (Delo «stavili^ so delavci v papirnici v Vevčah pri Ljubljani, po stevihi na 800. Vzrok je, ker so z ujimi kruto ravnali, jih slabo plačevali, ter z njih bolniško blagajno svojevoiino ravnali. (Za tiste, ki hočejo v Ameriko.) Ministerstvo notranjih stvari razglaša, da je preseljevanje v Ameriko prepovedano vsem tistim, ki so že pred prihodom se zavezaii za gotovo delo, ali tudi le vsled tiskani}) vabil zapustili svojo domovino. Vsak tak priseljenec se zavrne tn mora na svoje stroške ali na stroške držaye zopet potovati domov. Kdor tedaj namerava se v Ameriko izseliti, naj se dobro pouči o »edajnih postavah za izseljevati je v Ameriko, kíyti sedaj ae strogo postopa. Najbolj brez skfbi vsak odPotuje, ako v d<»tičn6m uradu, kjer mu potni list napravijo, resnično pitve, v kakih razmerah je s potovanjem. (Z brzovlaka s koči 1) je v Ljubljani Anton Bučar iz šmarjeških toplic, ker je pozabil izstopiti Oa kolodvoru, a bal se ie, da bo moral plačati voznino od Ljubljane naprej. Odskočil je srečno, da se ni nič poškodoval, toda policija ga je nekoliko v zaporu pridržala. (Današnji list) obsega deset strani. Razne restL * (Trpinčenje vojakov.) Pretečene dni je v Libercab na Óeškpm nadomestni rezervist Josip Novotní med vežbanjem umoril, Iladi trpinčenja je obupal, vrgel nakrat puško proč, potegnil bajonet ter si ga zabodel v prsi. Potem je potegnil bajonet iz prs ter ga vrgel korporalu pred noge is se zgrudil mrtev na tla. To je t«kom treh t^aov že četrti samomor vojaka v Libercah. * (Usmiljenke), Angležki listi raznih strank se pečajo vže od začetka afrikanske vojske s posebnim zanimanjem z junaško požrtvovalnostjo usmiljenih sester, ker strežejo ranjencem in ne delajo niia-kega razločka med Buri in Angleži, temveč poniagaje tam, kjer je sila. * (Stekel pes) y Zagrebu popadel je 11 oseb. Praktičen poduk o zelenem cepljenju trt priredi vodstvo kmetijske šole na Grmu dne 16. ia 17. junija t. 1. Poduk se pričnfe v petek 16. junija ob 8. zjutraj in bo trajal dopoludne in popoludne po Btiii ure. Poučevalo se bode udeležnike pred vsem o pravilnem izvrševanji zelenega cepljenja, opozorilo se jih bode pri tej priliki pa tudi na nektera di-uga vprašanja novega vinogradništva. Takisto se jim bode iraktično razkazovalo pravilno žveplajnje in škrop-jenje trt. Tega pouka se lahko udeleže odrasli kmetski mládenči iz vseh vinorodnih krajev. Mladenčem iz Novomeškega, Trebanjskega in žužemberškega okraja, ki želijo obiskati ta tečaj, je dovolil deželni odbor ptjdpore, ki znašajo po 2 kroni na dan. Mládenči imenovanih okrajev, ki bi se radi udeležili tega poduka, naj se tedaj takoj zglasijo pri županstvu, da jtm to potrdi, da so res ukaželjni ie da se ae morejo na lastne stroške vzdrževati. S tem potrdilom oziroma priporočilom naj se zglasijo potem saj do 10. junija t. 1. pismeno ali ustno pri podpisanemu vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske $ol8 na Grmu, dne 30. maja 1900. Loterijske žtevilks. Tret 19, maja 82 22 59 78 47 Gradec 26 „ 12 22 59 70 9 Z A ir V A L A. Dne 11. maja umrl je, prejemSi gv. eakramente, «tat ei let, blagorodni goBpod HELIODOR PEKAREK, gozdar in grajski oskrbnik, ter ie bil 13, maja na pokopaliSín v Šmarjah k ve4-neniu poJitku polnžen. Zli tdko veliko udeležbo pri pogrebu naiega iskreno Ijabljenegu in nepoífibneía soitroga, oziruam oieta, tasta in svaka iïrekajo niijtoplejío rahvaki Žalujoči ostali. 16 let star, zmožen za pekovsko obrt, sprejme se v poduk v Ljubljani Več se izve v No^fem tnesu. Ljubljanska casta št. 105. <6i Oklic. Firm. 60 Gen. I 57/6" PođptMm Bođtiijft BUTiaii}*, đft se je pri obstoječi tTTdki ,PoiftjilBÍca iT. Krií pri Eoatftnjeri...... ■odHeiQ aadmincin legiitra: rici" iivrSil T tu- ft) i ÍHtopWiik udov tiai«]Btva Eaiol Ealiuget in Martin ColarÍí; fc) Tpii noTO iavoljenih ndoT nsSelstva Altijï Pieaneky, tr^acee pň ar Eriiía it. 63, iu Frauc Kerin et, i>u-seimik při sv. Krišu St 86. C kr. ukraÍBO sodlite v Riidolfavem oddelek Ht, dne 81. niftj» 1900. Oklic. Firm. 58 ttett. 1 —aa/T y tosodoem «ídraínem registru so je pri obstojeůi tvrdki j,f<»80jilniea v Trebnjem" izvršil iebri« AWjwja JerSeta kot isïtopivie^ in vpit Jine» Bukovca, pi>Eieetnika na Mrili Inži, kot noToitvoIjenegft nda načelttra. C, kr, ikrožna sodliËe v Rudolfové« oddelek lit, dne 11. maja 1900, Oklic. Finn fii). Gen. 1.-Z1I& S» znanje ne dsje, da se je pri oUtojeći tvrdVi ^posojilnica v Zfttiíini, reg. sadragft x neomejeuo zaveto" v zn-družcem registru iivršil (»bris ÍMtopivíih tidov naíelstva (çg-. Mnrgel Cnmillo, GoriSek Ježíf ítarji in Engeu pl. Terbn-hoviè. Tsi iz ZAtiéine ia vpis boto izvoljenih uduv naiel t^a (fg: EonSina Ivan, posestnik v Gorenji íasi, Leoj&k Frniic posest-aik T Zatiíiai it 54. i» Peée Joief, poseutnik v Ivaniíni gorřei. C. kr. «kroïno «odlSće v Rudotfovem oddelek 111, dne 11. maja ISOO. Oklic. Firm. 63. Uftn I - 7G/1. Podpisana trgovska lodnija dnje na tnanjv, da se je v druSnem registru na podlagi pii Uftauuvnem obúieto aborn cine G. maja 1900 »frejetih pravil iavrSil vpis „mlekarske zadruge iia Trebelnem pri Kokrocogu, registrován« zadrnge z ueonieienim poroítíom", fi sedežem na Trebelnem. Namen ladruge je, d» nstanovi mlekarno, kamor bodo «admžnlki uUdajali mleko, da se porabi ^spravi t denar;. Člani prvega načelstva so: Janei Hladuik, župnik na Trebelnem, predstojnik; Jane» Kleraeníií, pes. in trg. na Trebelnem št. &7, tajnik; Franc Žagar, pos. in trg. na Trebelnem št. 21, blsuajnik. Zadružna naznanila se nabijnju n» iiudrnžno u^ziianiloo áeeko na Trebelaem, če treba, objavijo h« v časopisu „Narodni Gospodar" v Ljubljani^ v kolikor »a nekt.era naznanila ue veljajo posta-roi predpisi. Občni zbor se sklicuje na ta način, da ne izda okrožnica, ktere vsebino morajo izvedeti vsi zadružniki, ter z javnimi razglasi, v kterih se objavijo predmeti obravnavanja, Za zadru^^o «e podpisujeta prtdstnjiiik in ie eden 'zmod ostalih dveh Članov predstojn štva, in iicer pod naslov zadruge (firtDoJ, naj ga iiapiSe kdorkoli, ali pa, če je natisnjen, C. hr. Bkroitta sodnlja v Rudolfovem, odd. Ill , dne 23. maja 1900. Oklic. Firm, 64. Vsled sklepa odbor» iipniktiv prodala se bode laloga blaga in itscunaka oprava iz húmu mase Julije Murgelj ï Novem mesta oskrbnik UukurzLie n aise Julije llurgelf. A ftO/gj 9 Hasglas C10-2> Oe».. ^ —6/5. Podpisana trgovska sodnija objavlja, da se je pri obstnjtái tndki „okrajna posojilnica v KiSkem, registrirana »atlrnga z ■eomejeiio zavedo" us podhgi zap snika občncaja i'- ra z dne 16. maja 1900 iavrjil : 1. vpis spremembe praTil y SS 3, 6, 8, 14, 2t, 32, 53 v smislu dotiinib sklepov, vsled česar se posebno delokrog ■adiuge omejuje na občina ali županije krškega sodnijskega okraja : IiSko, Cerklje, 'Raha, Studenec, Bučka ter odpade navajanje čas-nikoi, po katerih se je imel okliceTSti obSni zbor, in stopi na to mesto določbfi, da načelsH» izbira ČaRupise za svoje razglase «d čftsa dii ^aaa po potrebi in po ckoliAiinah, 2. lïbris umriega uda naielstva g. Ivaita Knavca in 3. Vpis novo izTo^enega nda načelstva gospoda Viktor .lujtM»a, trgovca T Křikem. C kr. okrožna «adnlja v Rudolfovem, edd. Ill,, dne 23. maja 1900. V poklic dediča Franceta Gregorčića, Ôegar bivalíice ni znano: C. kr. oVrajno eodUče v Rudolfovem noznaujn, da je 2y. jaiiuarja na Li-pnici štv. 9 pri ay. Petm tukiijšniega okrajii umrl vžitkar janež Gregorčii. Ker m napravil ojmroke ttestammta), apada nied dediS» tudi pokiijnefa brat. France Grcgnrčit, ki je bival pred leti na Hivatskem. Inieiiovîuii, Cegur bivališčt ni znano, se pcziva, n«) se v t-nem Ifctu pu mř-je razvidnem dneva pri tfi» sodÍHňu ogbisi in prijavi za dediča, ker bi se íMjmňčina dbi-avnaviila z dediči, ki se bodo priglasili, in z laneiom Riřeij, posestniku iia Lešnici Ětv. 1, ki mu je za oskrbnika postavljen. C. kr. okrajna aodnija v Rudolfovem oddelek 1, dne 1. maja im Posojilnica v Sv. Kriiu pri Kosianjevici je zvišala obrestuo mero pri liranilnih vlogali p(i 4V2V0, pri posojlllli liti (î% 0(1 1. julijíi 1.1. Posojilnica v Sv. Križu pri Kostanjevici, dne 27. iiMja 1900. (i23i Iščem mlin v najem. Bivam že stirnajst let v Koiln na GrAkeni kot nadmlinnr, 1er bi se rad zopft v svojo domovino povrnil Iščem taraj dober mlin v najem, ali pa tudi 3j)rejmem službo proti primerni plači. — Blagovoljne liimudbe proaini na adreso: , Giovani Godec, Corfu. Gi-aeda"_(tS2-l) Za mlinarja in Žagarja se sprejme v stalno službo neoženjen človek, srednje starosti, ki je pošten in v teh opravilih dobro izveiban. Prosilci naj sn obrnejo na oakrlmištvo grajščine Grmaće pošta Šmartno pri LlUji. (128) HiSa na prodaj Ista obstoji iz petih sob, kleti, ápnize. hleva in drvarnice; k 1) ši pripada vrt, ki meri 1000 in tri njive, petdeset korakov oddaljene od hiše. — Več se izve pri Franc Pelko-tu, mizarju v Kaiidiji Stev. 5» pošta Novo mesto. (129-1> Jll. Opekarna Zalog (Breitenan), posta Novo mesto. Oeioiife. ^^ Opckii za zid 1000 kom. po . . . 11'— gld. Opeka za dimnike prikrojemi 1000 komadov po . . ......* — Opeka zrt oboke 1000 komadov po . 11— „ Stresna opeka „ « • — ?? „ žlebnik komad po . —05 „ 2 „ (Falzdachziegel) tisoč komadov po........— » Strešna opeka (Falzdacliziegel) s katranom prevlečena 1000 kom. po 48-— „ Strešna opekaíFalzdachzicííel) žlebnik komad po......... Opeka za tlak gladka tisoč po . . 22-— „ „ „ „ okrašena(gekupt) tisoč 35— „ Okrajki (Oesimsziegel) 50r;« dolgi po —15 „ Na zalitevanje in po naročilu tndi druge vrste opeke. Zgornje cene veljajo pri opekarni Zalog (Breitenau). Na železniški voz na lastni progi v Zalogu (Brellenau) naložena opeka po 50 kr. ve6. Na postaji Rudolfovo naložena opeka za zid 1000 komadov po 14 gld. „ Straža „ „ »i ^^ d 14 gld. Mirna pe6 „ ^ i; n ii ^y » ^ 5 gld. Trebi|j$ „ d m n n >1 n 16 gld. )) !t A. grof Thurn. t TF Zalogo koles rWaífesaEaď S ima vj^^^ nekoliko rabljena, ^^^r skoraj nova kolesa za dame ÍD gospode po 70 do 80 gotd. Na proda veliko posestvo in mlin u a ti^esjai teiajs. i». ©topasKii 10 minut oddaljeno od farne cerkve. Dalje se prcstovobno prodajo 3 vinogradi in tri hoste. Natančneje ae izve pri Mariji Johant, posestnica pri Sv. Trojici na Mostec, posta TržišOe. (io8~-2) Na prodaj iz proste roke U07-2) fen i P gt, v Žabji Tasi št. 29 z Trtoni in kozolcem, vse v dobrem redu. Vež pove lastnik ravno tam. Ktanovonî® rikerr^uT«"? íiS pl. Fichtenao, v dragem nadstropju je oddati s prvim jPiijem._(113-2) V hiši kat. društva rokodelskih pomočnikov, Št. 171 v Novem mestu se odda 1. avgusta • (119- 2) lířATlá^í* sprejme takoj v poduk v prodajalno 8 Špecerijskim blagom in železnino pri Franc Kaiteiicu t Eandiji pri Nov«m mestu. (126—i) anez Jax-a najstarejša in najveÊJa 9 tovariila zalop šivalnih strojev T Ljubljaci, rtunajska cesta št. 13. Zastopnik za Đolenjsl(o Friderik Skušek, trgovec v Metliki. (210—20) Zaloga izvrstnih tirolskih vin 6mih in belih zelo po nizki ceni se dobi v Bersljina pri Anton Turk u ml, li. št 19. Kdw potrebuje dobra blago, naj pride pokusiti, ker se vsaki Čas tam dobi. IWíifiíll*! 1*1 'iddati iia Gorenji Htraži pod ilLcnd)! JJu uptodnimi pogoji. — Več pove lastnik Janez Vintar v Gorenji Straži pri Novem mesta. V Brsijmu se Dilda liîuti s krčtnarsko pravico v najem 111^*1 ^ij jj^ez nje. Hiša obstoji iz treh sob, veže, kuhinje a štedilnikom (Sparherd) in veliko kletjo. — Več se poizve pri lastniku vitez Langer ju v Bršljimi. [124) T prvem nadstropju, obstoječe iz treh sob i. dr. XTiSa j® prodaj iz pr^iste roke v Žabj' ,11.1 A a yasi it l7, pet minut od Novega mesta. Obstoji iz treh sob, kuhinje s štedilnikom, prodajal-aice, novo zidanega hleva in dveh svinjakov; poleg hiše je tudi lep sadni vrt. Cena 1700 gld. — Vec se izvé ravno tam. (103-3) lÎ^lTPlïliIllttlîî XíW še raWjen, proda X UllUaUAlll \ UA, se pj.^^ p^ jjj^ki ceni na Pristavi h. st. 3 pri Trebnjem. Hiša na Gorenji Straži le da ali v najem, ali pa tudi gostilna na desetek. — Več pove lastnica Ana FaleskinI na Dol. Straži št 68. ^nlrni BO Se ljudje, kateri UCl&fU KathreineiKneipp-ovo sUđno kftvo ne rabijo, akoravuo i'e tako dobrodiâeda in zdrava, ta vina pqaía? Ker če vsi o6 vedo, ktare v»-Jilce prednosti ima Kathreiner-jeva Kava, katera skozi en ekstrakt bobove rastlina dni» in okus bobove kave tadobi. Taista to raj Kdmii na neprecenljivi nafiin dobre sdravja del^joie lastno ati domačega sladnega preparat» s nreljubbenim dn-hom bobove Vave. Eatbreiner Kneippova sladna kava slu3i posebno za primes k bobovi kavi, dili ^ tudi ako se eama poa-iije. Dobi se povsodi, ne sme se pa nikoli odprta prodajati in j« samo pristna v «nanib i«yir-nih Bavojih ■ podobo župnika Eneippa in ■ imaaom >Káthr*lii«r>. P. T, Za Novomesto in okolico ! Podpisani priporočam evojo zalogo marčne in vležane pive v sodčkih in stckienicah, h Steinfeidske pivovarne bratov Reinirghaus v Gradcu. Povekèak so sc tudi ledenice in sem dobro jireskrbljtiu k ledom tako, da lahko tudi zunanjim gostilničarjem postrežem z ohlajeno pivo in z ledom. ' Vsojam si slavnemu občinstvu in p. n. gostilničarjem naznaniti, da sem letos poleg /,aloge pive vstanovil tudi vlnsko tergovino na debelo. Imam v zalogi pristna naravna črna in bela Istrljsnska kakor tudi različna DUfnjsKa in Štajerska vina, vsi po jako niskih cenah. Z odličnim spoštovanjem Axxtoxs. iJakaa« 1 H mm v Šmarjetl, v sredi vasi. iii:; iz prosle roke se proda hiša z opeko kriu, zraven ■vsti gtispodaraku i)csl"pje in nekaj vrta. DoIji se pit še ialiki) zraven 1 vjiograd znova z;ia!ijen m I'.e jire-cepleii, 1 njiva, i g.izd, 1 tiavnik; dolň se se več ali manj zmven po želji Vse skupuj se cetii mi íífjOO gold. Vb kupa se lahko obresLuje. Priprtivno ZH kakega v iiukoj idočega m »^i isak^) j-brtnijo. Veé u tem i^ove lastnik in posestnik v Smiirjeti, I v v Novem itiestu je na prodaj hiša n!i Veliketii trgu, št. 74. O tein se poprasa pri histnikn v hiši št. 77, v I. nadstropju, (115 -2) liiš. št. (UO-a) se odda z drvartiico. Več se dveiua sobama, eno kuliinjo, kJet in (Ui^.) izve pri Francu Murn, Kandija, št. 18. Tud! siftv. p. n. obi!lii>tvit n*-manjEnn, da imam t lalogi mta modema itofv Ur todl Mpt*-moiljiv tirolikt loden ui b*Tllak*. Tndi imam n&rejíiDe luvUok* riBke vsllkoati za goipođBln dofka po aùki csnj. Bfj&km uii«M eiul ^ hnJ>Al[> moilBteP, Hnyo pi*-i»to, T>Hhl trg U. O» H pdpoTOto la preS. dulioviČinJ t Izdelovanje tihiIio vrwtiie obleke, po»biio Ularje, površnike itd. ^ïj po nnjokuBnojSera in BajnovejSom kroju. - Iidoltijem ™ko, t to stroko delo nataiuino po meri. PriiWTOífttn se iji«Í. dtibovačiui, dn nao blag^ovoL poôastiti I ««nje- Bifni narosili, Mřct^^^ljaJ""^- ^ awoák) t DijTeitjo zadovoljnoBt preOastitih naroSmliOT. SlaT. p. m. obiioBtTU priporoćara svojo dobro un^m krojaáko delavnico. r kitcri delnjo najbolJSe deJavake moii; »tortg n jaaii n «laRMitiio, l«po ÍD moderno izrrilitev aarwJÎ, k*tor tudi zato, i» M TMka T nujji doUmid narajojia obleka lapo pňieg*. stev. 11. ilsdolf: Q^^Mx^^r Vstanofljena leta 1869. priporoča *%);{ najnovejše škropilnice proti peronospori od kuprene pločevine po nizkih cenali ; mehove za Ž\epljanje v štirih raznih vrstah; gunil Ka požlahtnenje trt; cepilnu nožo od najfintijkga jekla; irtno šfeurje, drevesne žage. Vue za riffolanje potrebno orodje, kakor lirainpe, lopjito, Kopače, vse od najboljega jekla kovano; svedri, macole itd. — Najnovejše strelivo dyaaiuoti, ktero je izvrstno, ni toliko nevarno, pa po evoji eili mnogo boljše od dinamita; zato poaebni kapaelni ao tudi v zalogi. Dobiva m dalje tudi jlinit in apaga za razstrelbe. — Dalje priporočam veliko zalogo raznih žag, n. pr. roCitC žage, prečne Žage in one za mlinske žage. Vse to, kakor tudi za to potrebno orodje, iraam v najboljših vrstah, ter sera porok za fino blago. Najnovejše vrste sLamuOťeznicc, traverse za zidanje po vseh velikostih za nizko ceno. Najrazličneje i^elezne Šine za kolesa in drugo rabo ter vse, kar se železninskemu blagu prišteva. Priporočam mojo dobro prirejeno zalogo kavc, rižft, olja, mila, ápirlta itd. Oljnate barve, Urnež,, lake v mnogih vrstah. Za zidarje in pleskarje razne 6opiČe, krtače i. dr. Oh enem priporočam p. t. kolesarjem izvrstna kolesn, najfinejše opravljena od tvrdke J. Pudl v Gradeii, in lílektra - mctoor in Peugeot - kolesa. (73-3) Glavna slovenska hranilnica in posojilnica ; 1 registrovana zadrui;a z neomejeno zavezo, sprejema in izplačuje hranilne vlogo in H obrestuje po od dne vložitve do dne vzdihe 1 brez odbitka in brez odpovcnlL Jj HraiiilniČnc kiiji/ic.e se sprejciiiiijo kot jiiotov denar, ne [Jj] dii bi se obrentovanje pretrgalo. ___ No« ujaitoi OdgoYomi niednii;, i<điú»^jt «»luimk in tUk« J, Krsjio,