ŠOLSKA PRAKSA

Filmska vzgoja v osnovni šoli
Nataša Arčon Triler, prof. slovenščine, OŠ Valentina Vodnika Ljubljana
Ker smo v preteklem letu obeležili obletnico rojstva Franceta Štiglica in vpeljali filmsko vzgojo
kot izbirni predmet v osnovno in srednjo šolo, poleg tega pa uvedli še Slovenski film tedna,
ki bo mladim omogočal več kakovostnih izkušenj s filmom, sem se odločila predstaviti svoje
izkušnje z uvajanjem filmske vzgoje v osnovnošolski prostor na različne načine.

Pomen filmske vzgoje
Film se mi že dolgo zdi zelo uporabno in učinkovito pedagoško sredstvo, saj je današnjim otrokom
in mladostnikom zelo blizu. »Film predstavlja v današnjem času, ki je vse bolj podvržen avdiovizualnemu dojemanju sveta, eno najbolj pomembnih
in hkrati priročnih sredstev za soočanje mladih s
temeljnimi dejavniki sodobne družbe in kulture«
(Filmska vzgoja 2018, 4). Vendar so mladim večinoma všeč komercialni ameriški filmi, najpogosteje
žanrski, zato jih je potrebno postopama in ustrezno
pripraviti na oglede kakovostnih umetniških filmov
evropske in druge svetovne produkcije, pa tudi dokumentarnih, animiranih, eksperimentalnih filmov.
Filmska vzgoja se mi zdi pomembna predvsem
zaradi treh vidikov, in sicer omogoča učenje skozi
doživljanje, vzpostavlja medpremetne povezave
in spodbuja kritično mišljenje. Učenje skozi film je
tako celostno in življenjsko.
Kakovostni filmi sprožajo pri mladem posamezniku doživljanje; preko vživljanja v filmske vloge oz.
osebe doživlja življenjske izkušnje, okoliščine, razmere, odnose, ki jih v svojem resničnem življenju
ne pozna. S tem razvijamo empatijo, senzibilnost,
sprejemanje drugačnosti, prepoznavanje lastnih
čustev, občutkov in stališč. Čustven odziv je po navadi dobra motivacija za diskusijo, zbudi radovednost in željo po raziskovanju. V diskusiji pa je treba
svoje mnenje ali trditev podpreti z argumenti, treba
se je soočiti z nasprotnimi mnenji in se zoperstaviti s protiargumenti, svoja stališča preveriti ipd., s
čimer učenci razvijajo veščine kritičnega mišljenja.
»Film omogoča razmislek o življenjskih temah, posameznikovih in družbenih vrednotah ter spodbuja
mlade, da si ustvarijo svoj pogled na svet. Filmska
vzgoja zato vpliva na učenčev družbeni, etični in čustveni razvoj, pripomore k raziskovanju univerzalnih
tem ter spodbuja k razlikovanju in sprejemanju različnih pogledov na svet ter na družbene in kulturne
korenine našega naroda« (Filmska vzgoja 2018, 4).
Film je že sam po sebi preplet različnih predmetnih
področij in kot tak odlično izhodišče za obravnavo
različnih tematik, saj združuje mnoga področja,
Didakta

30

kot so na primer likovno, glasbeno, jezikovno, geografsko, zgodovinsko, naravoslovno, tehnično, sociološko, psihološko in filozofsko področje. Učenec
na tak način prepoznava povezave med različnimi
področji, išče povezave in smisel.
Film v okviru pouka
Že odkar Kinodvor ponuja filmsko-vzgojni program
za otroke in mlade Kinobalon, torej od leta 2009, si
z učenci v okviru pouka slovenščine (v Kinodvoru ali
Slovenski kinoteki) ogledamo kakovostni mladinski
film, ki mu sledi voden pogovor z različnimi strokovnjaki, v katerega se učenci aktivno vključujejo. Sprva smo v kino vodili devetošolce, ko pa se je pojavil
brezplačen filmsko-vzgojni program MOL generacije, smo začeli voditi osmošolce, saj je namenjen
njim. S pomočjo Kinodvorovega ali lastnega pedagoškega gradiva nadaljujemo z dejavnostmi še v
šoli (debata, delavnice, pisanje esejev). Pomembno
se mi zdi, da si filma ne ogledamo v učilnici, pač
pa obiščemo kinodvorano, saj filmskemu dogodku tako damo večjo težo in pomen, hkrati pa imajo
učenci čas za druženje, izmenjavo mnenj in neformalni pogovor o filmu.
Film kot izhodišče za projektno delo
Z učiteljico Aido Zorc sva pripravili enomesečno
projektno delo, ki je bilo osnovano na medpredmetni povezavi slovenščine in angleščine. Vključevalo
je filmsko vzgojo, elemente formativnega spremljanja, primarno preventivo pred zasvojenostjo z drogami, zajemalo pa je heterogeno skupino šestnajstih devetošolcev.
Učenci so si najprej ogledali ameriški film Lepi fant,
ki govori o boleči izkušnji družine, ki se bori s sinovo odvisnostjo. Film jih je povsem prevzel, zato se je
razvil zanimiv in poglobljen pogovor.
Nato so dobili navodila za organizacijo namišljenega Mednarodnega posveta o zlorabi drog ob ogledu filma, in sicer so si morali izmisliti, kdo bodo organizatorji, kdo gostje posveta, kdo bo katero vlogo
igral ter katerih besedilnih vrst se bodo poslužili, pri
čemer sem jih opozorila, da je potrebno predstaviti tako film kot nevarnost zlorabe drog. Razdelili so
se v tri manjše skupine, ki smo jih poimenovali od-

Filmski dan
Na šoli že nekaj let organiziramo filmski dan, saj preko filma lahko realiziramo urnik določenega dneva
bolj celovito, doživeto in medpredmetno povezano.
Najprej smo filmski dan organizirali samo za določen razred, in sicer za vse oddelke 7. razreda. Tako
smo leta 2014 s pomočjo mlade raziskovalke, asistentke za kulturno in socialno antropologijo, Barbare Turk Niskač pripravili Retrospektivo Antropološkega filmskega festivala otrok in mladih, in sicer
smo predhodno izvedli projektni teden ob prebrani
knjigi na temo odraščanja. Učenci so rešili učne liste, ob katerih so poglobili bralno razumevaje in
predstavljali svoje mnenje, analizirali književne prvine in raziskovali jezik.

Nato smo si v šolski avli ogledali sklop kratkih mladinskih filmov na temo odraščanja (filmi, ki so jih
posneli mladi o mladih). Sledili so pogovor, delavnice, v nadaljevanju snemanje filmčkov na obravnavano temo.
Pogovora po filmu skorajda nismo mogli zaključiti,
saj so številna vprašanja učencev in odgovori mlade
raziskovalke odpirali vedno znova nova vprašanja.
Poleg tega so učenci izražali različna mnenja o videnem, jih argumentirali, se poslušali, dopolnjevali.
Delavnice so potekale v manjših skupinah po učilnicah. Učenci so si izbrali filmsko zgodbo, s katero
so se najbolj poistovetili. Na podlagi te zgodbe so
pripravili kratke skeče, ki so jih navdihnile zgodbe
iz vsakdanjega življenja in so bile povezane s temo
filma. Potem smo se ponovno zbrali v avli, kjer je
vsaka skupina predstavila svoj skeč, druge skupine
pa so poskušale ugotoviti, na kateri film se zgodba
navezuje. Skeči so pokazali, da fante bolj pritegnejo
fizični obračuni in akcija, medtem ko so se dekleta
ukvarjala z medsebojnimi odnosi, spletkarjenji in
konflikti. Vsi učenci so aktivno in z veseljem sodelovali, kar me je zelo presenetilo. V skečih so predelovali tudi svoje težave in frustracije, kar se je še posebej opazilo pri nekaterih posameznikih.
Scenariji in filmčki, ki so jih začeli delati že med projektnim tednom, so z novim navdihom in dodatno
motivacijo dobili svoj epilog. Izdelki učencev so me
presenetili pri izbiri tem glede odraščanja, saj so se
lotevali kar zahtevnih tem: rezanja, izsiljevanja, izločanja ...
Leta 2015 smo organizirali filmski dan za 8. razred.
Pred tem so učenci za domače branje prebrali Tavčarjevo V Zali, nato pa smo pri pouku slovenščine
tri šolske ure namenili podrobni obravnavi besedila s pomočjo učnih listov. Učenci so spoznali, kaj je

31
Didakta

bori. Svoje ideje in koncept posveta so predstavili v
uradnem pismu, ki so ga poslali nama z učiteljico
kot sekretarkama na ministrstvu za kulturo. V pismu so zaprosili za odobritev posveta in finančno
podporo za njegovo izvedbo. Midve pa sva koncept
odobrili, pod pogojem, da vključijo še nekatere vsebine iz učnega načrta. Učenci so bili pri pripravi zelo
ustvarjalni in samostojni, preučevali so gradivo in
raziskovali različne vire, z učiteljico sva jih usmerjali in dajali povratne informacije. Na dan posveta so
učenci svoje delo predstavili po odborih v slovenščini in angleščini.
Film se je izkazal kot odlično motivacijsko sredstvo,
saj je ustvaril posebno čustveno vzdušje in učence
pritegnil k debati, s čimer so bili postavljeni temelji
za sodelovalno učenje po manjših skupinah. Organizacijo posveta so učenci sprejeli kot igro, v kateri
so uživali, ker so lahko sproščeno sodelovali, preverjali svoje zamisli v okviru skupine, kjer so se počutili
varno, si pomagali, se nadgrajevali.

ŠOLSKA PRAKSA
okvirna pripoved, kaj prvo- in tretjeosebni pripovedovalec, kaj so značilnosti realizma oz. romantičnega realizma, primerjali so zgodbe oz. usode književnih oseb in prepoznavali sporočilo književnega besedila. Pri zgodovini so spregovorili o dogajanju na
naših tleh v 19. stoletju, predvsem o obdobju čitalnic
in taborov. Pri geografiji so si na zemljevidu ogledali
Loško pogorje in Poljansko dolino ter spoznali značilnosti tega področja. Tako pripravljeni so si učenci
ogledali film v Slovenski kinoteki. Večini je bil film v
pomoč pri razumevanju knjige, saj jim je veliko težav pri branju predstavljal arhaičen jezik. Po filmu
pa je dr. Andrej Šprah, vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke, razložil nastanek filma in njegove posebnosti ter vodil pogovor o
filmu, učence usmerjal v prepoznavanje filmskega
jezika in iskanje podobnosti in razlik med flimom
in knjigo. Film Ljubezen nam je vsem v pogubo
predstavlja dosledno uresničitev knjižne podlage.
Učenci so ugotavljali pomen glasbe v filmu oz. kdaj
se pojavlja in kakšna je. Ugotavljali so, da romantično stran filma (podobno kot v knjigi) predstavljajo
idilični prizori iz narave, izredno slikoviti prizori, na
drugi strani pa neizprosni boj za preživetje na podeželju, neurejeni odnosi ipd. Jezik je bil sodobnejši,
vendar je vseboval arhaizme in rekla, kar so nekateri
učenci prepoznali.
Zadnj dve leti pa so si učenci predmetne stopnje
ogledali slovenska mladinska filma, enkrat Gajin
svet, drugič Košarkar naj bo, in se nato udeležili pogovora, kjer so spoznali ustvarjalce filma. Pred tem
so se pri razrednih urah pogovarjali, prvič o nevarnostih spleta, drugič o pomenu športa za mladostnikov razvoj.
Filmski krožek
Na šoli že tretje leto vodim filmski krožek, ki deloma
poteka na šoli, deloma pa v različnih kulturnih ustanovah. Glavni namen krožka je učence navdušiti ali
vsaj seznanti s kakovostnimi filmi, ki imajo umetniško vrednost, evropske in druge produkcije. V šoli
srečanja potekajo po principu:
- motivacijski pogovor,
- ogled kakovostnega filma,
- analitični pogovor o filmu.
Motivacijski pogovor pred ogledom filma je kratek,
služi bolj umirjanju, zbiranju pozornosti in ustvarjanju ustreznega vzdušja in zbujanju radovednosti z
določenimi vprašanji, ki ne razkrivajo vsebine filma.
Pogovor po ogledu filma učencem omogoča izražati njihovo doživljanje, razumevanje in vrednotenje
filma. Osvetli ozadje nastanka filma ter omogoči
analizo z družbenega, zgodovinskega, geografskega, jezikovnega, sociološkega in psihološkega
vidika. V tem delu se učencem odpirajo številna
vprašanja, s katerimi me zasipajo in omogočajo poglobljene debate. Učenci spoznavajo tudi elemente
Didakta

32

filmskega jezika. Takšen pristop pri učencih razvija
kritično mišljenje, empatijo, estetsko doživljanje,
poglablja razumevanje filma kot veje umetnosti ter
omogoča drugačno pridobivanje znanja.
V šoli smo si tako ogledali na primer saudskoarabski mladinski film Zeleno kolo, nizozemski film Kauwboy, kurdski Bekas, ameriški Lady Bird, španski
Med volkovi, francoski Fant s kolesom, nemški Beautiful girl ter vrhunske animirane filme Špele Čadež.
Udeležujemo se različnih filmskih festivalov: LIFFa,
mednarodnega mladinskega filmskega festivala
Kinotrip, mednarodnega festivala animiranega filma Animateka in ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Na šolo povabim filmske strokovnjake in ustvarjalce. Že dvakrat smo gostili Roka Govednika, direktorja in programskega vodjo Zavoda za uveljavljanje
vizualne umetnosti Vizo, ki je izvedel Multimedijsko
predavanje Uvod v razumevanje filma in so se ga
udeležili tudi drugi zainteresirani učenci. Spoznavali
so nastanek, razvoj in nastajanje filma.
V okviru Slovenskega tedna filma smo gostili Majo
Prettner, ki nam je predstavila nastajanje in ustvarjanje svojega dokumentarnega filma Dom, ljubi
dom, ki smo si ga pred tem ogledali v učilnici. Pogovor je vodila dr. Maja Krajnc, koordinatorka in izvajalka Kino-katedre za osnovnošolce in srednješolce.
Pod njenim vodstvom so si učenci podrobno ogledali studio mednarodno uveljavljene animatorke
Špele Čadež, kjer smo spoznali animatorko, nastajanje lutk, vrste animacij in ustvarjanje vrhunske
animacije.

kritičnega razmisleka o dogajanju v filmu.
Leta 2018 je bil v Vetrinjskem dvoru v Mariboru organiziran filmski večer ob čajanki, kjer so si učenci ogledali kratke mladinske in animirane filme, ki
so jih ustvarili njihovi vrstniki z vsega sveta, med
njimi je bil tudi slovenski film. Sledil je pogovor in
izmenjava mnjenj.
Leta 2019 pa smo si v prostorih GT22 v Mariboru
ogledali film štirinajstletne Petje Golec Horvat z
naslovom Čudaki. Z ustvarjalko – sovrstnico, ki je
sama napisala scenarij, izbrala igralce in posnela
film, so se učenci po filmu lahko pogovarjali. Ker
je bil film nekonvencionalen in eksperimentalen,
so bili učenci nekoliko šokirani. Šele v pogovoru
z ustvarjalko in strokovnjakom se jim je malce
razjasnilo, da lahko ideje sporočamo tudi brez
zgodbe, na drugačen način. Kljub nelagodju se je
učencem po pogovoru film zdel zanimiv.
Zaključek
Veseli me, da se zadnja leta širi in krepi fimska
kultura v osnovnih šolah. Ob spodbudi številnih
zavodov, ki podpirajo učitelje in učence s filmsko ponudbo, pedagoškim gradivom in spremljevalnimi dejavnostmi, se krepi navdušenje in
zanimanje za film. Naj na tem mestu poudarim
pomen Kinodvora, Slovenske kinoteke, zavoda
za uveljavljanje vizualne kulture Viza, združenja
kinematografov in prikazovalcev kakovostnega
in umetniškega filma Slovenije – Art kino mreže,
slednja omogoča dostopnost filma tudi v odročnejše šole.
Ker si je film moč ogledati tako v učilnici kot v
kinematografu, je njegova raba zelo praktična in
prikladna. Po ogledu filma je ključnega pomena
analitičen pogovor, ki omogoča individualno interpretacijo, soočanje mnenj in širjenje znanja. S
premišljeno izbiro filma in ustrezno pedagoško
pripravo tako lahko močno obogatimo vzgojno-izobraževalno delo in razvijamo občutljivega, kritičnega in ustvarjalnega gledalca in upajmo tudi
učenca.
Literatura
Bucik, N., Pirc, V., Požar Matijašič, N., Tome, S. (2011): Zakaj priročnik o kulturno-umetnostni vzgoji? V N. Bucik (ur.), N. Požar Matijašič (ur.), V. Pirc (ur.) Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s
primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, str. 15–21.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kukuruzovič, E. K. (2018): Kulturno-umetnostna vzgoja v procesu
izobraževanja. Maribor: Pedagoškafakulteta, diplomsko delo.
Učni načrt: Program osnovna šola: izbirni predmet: Filmska
vzgoja (2018). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport, Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt (posodobljena izdaja): Program osnovna šola: Slovenščina (2018). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport, Zavod RS za šolstvo.
Vir 1: Slatinšek, P. in Kelbl, B. (2015): Kinobalon: Refleksija zasnove
programa. Ljubljana: Javni zavod Kinodvor. Dostopno na https://
www.kinodvor.org/wp-content/uploads/2017/10/kinobalon.pdf,
15. 1. 2020.
Vir 2: Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije (2019): Slovenski teden filma: Mislimo film, živimo film - od 11.
do 15. novembra po vsej Sloveniji. Dostopno na https://www.film-center.si/sl/novice/7811/slovenski-teden-filma/, 20. 12. 2019.

33
Didakta

Film v okviru Šole v kulturi
Šola v kulturi je tridnevno spoznavanje mesta in
njegove kulture po principu šole v naravi, ki ga
že več let organizira Zavod Bunker v okviru projekta Igrišče za gledališče. Dejavnosti potekajo
izven šole, so v celoti brezplačne, zasnovane so
medpredmetno in doživljajsko, odsevajo aktualno
družbeno dogajanje in učence usmerjajo h kritičnemu premisleku, razmišljanju izven okvirjev in k
lastni ustvarjalnosti. Zajemajo oglede gledaliških,
filmskih in glasbenih predstav, likovnih in drugih
razstav, raziskovalne oglede mesta, gledališke in
ustvarjalne delavnice ter tematske pogovore.
Učenci OŠ Valentina Vodnika so se Šole v kulturi
udeležili že štirikrat, in sicer trikrat v Mariboru in
enkrat v Ljubljani. Običajno oblikujem skupine, ki
obsegajo okrog 15 učencev osmega in devetega
razreda, ki jih zanimajo kulturno-umetnostne dajavnosti.
Preko kulturnih dogodkov, ogledov in razstav
učenci spoznavajo različne vsebine, ki so medpredmetno povezane. Program vključuje pedagoško pripravo na kulturni dogodek in analizo po
njem. Vsi ogledi so strokovno vodeni in zastavljeni doživljajsko. Učenci skozi program spoznavajo
tudi proces priprave kulturnega dogodka in številne poklice, ki so potrebni za njegovo uresničitev. Spoznavajo družbo in kulturo ter prostor, v
katerem živijo, skozi različne perspektive.
V sklopu Šole v kulturi organizatorji vedno poskrbijo za ogled kakovostnega filma in pogovor
s filmskim ustvarjalcem ali strokovnjakom. Tako
smo si leta 2016 v okviru festivala sodobne umetnosti Drugajanja v Mariboru ogledali multimedijsko predstavo MDLSX (Motus), ki je bila kombinacija filma, igre, videa in glasbeno-vizualnih
učinkov.
Leta 2017 so si učenci pred ogledom filma v
spremstvu poznavalca ulične umetnosti ogledali
grafite, nalepke in druge oblike ulične umetnosti vse od Tromostovja do Roga. Spoznavali so, kaj
vse lahko sporoča grafit, različne grafitarje, kaj
zajema hip hop kultura ipd. Opazovanje grafitov
razkrije povsem drugačen pogled na mesto in
to, kaj prebivalce tare, vznemirja, veseli, radosti …
Moč je začutiti izraz interesnih skupin, marginale. Učenci so si privoščili še večerjo v obliki ulične
hrane, da smo celostno doživeli utrip ljubljanskih
ulic. V ustreznem vzdušju smo si nato ogledali
mladinski film Sonita, ki govori o osemnajstletni
Afganistanki, ki se kljub številnim družbenim preprekam uspe uveljaviti kot raperska ustvarjalka.
Sledil je pogovor o filmu, v katerem smo učencem pojasnili kulturno-zgodovinsko ozadje filma,
geografske in jezikovne značilnosti okolja, v katerem je bil film posnet. Učenci so se poistovetili z
junakinjo in razumeli njen položaj, težave, delovanje. Pogovarjali smo se tudi o vlogi žensk v Iraku
in Afganistanu ter Evropi. Učence smo vodili do