FEBRUAR 1 S Ignacij 2 C Svežnica S P Blaž + jI S Andrei. Korz-S 5 N 1. Prtdpoitna C P Doroteja 7 T Romuald 8 S Jane* iz Mate 9 č Apolonija 10 P školastika + J 11 Imržlta M. B._ 12 N 2. Pred postna 13 P Line. r., Jordan 14 T Valentin IG S FaiiRtin 16 C Julljan« f»RVI SLOVENSKI LIST S3 KMERD53 Wetlo: Zu vero in K*rod — ta pravico In renti*« — od boj* Ii *Wl GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V IOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA! S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of four Slovenian Organizations} NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH., ŠTEV. (NO.) 29. CHICAGO, ILL., SOBOTA 11. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 11, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. I .....'...-Ii-------- ■ '. .. — ...............- M -»J* Italijanska vlada uradno objavila, da bo morala izpopolniti svojo obrambo, češ, da ji preti nevarnost od angleško-francoske zveze. — Novi napadi časopisja na Francijo. — Španija ne bo naklonjena Franciji, pravijo. Rim, Italija. — Mussolinije-va vlada je hipoma začutila Potrebo, da mora Italija dobi-še več orožja!, kakor ga- že jftm, dasi je že zdaj takore-koč zakopana v njem. Nova Nevarnost ji grozi, kakor se omenja v uradnem poročilu, ki je bilo izdano v sredo zvečer v Informazione Diplomama, in to nevarnost vidi v tedni zvezi med Francijo in Anglijo, o kateri je povdaril angleški m i n. predsednik Chamberlain v ponedeljek. Vse do zadnjih dni je italijansko časopisje dopovedovalo svojim čitateljem', da je Francija docela osamljena, in fla ne more računati na resno Pomoč od angleške strani. Chamberlainova izjava pa je časopisju zaprla sapo. da dva 'hii niti do besede ni prišlo, W pač ni moglo svojega sta išča kar čez noč izpremeniti; je bil vzrok, da so ta dva . »A<» ri«vj.: O .im,ui"<| M UNITED PEATVRB SYNDICATE. tliC Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski liat v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dneva v po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto--------------------------------$5.00 Za pert leta-------------------------2 50 Za č«trt leta ---------—--------------- 150 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Za Celo let«------------------------------.$6.00 Za pol leta ____________________3.00 Za četrt leta ____________________________1-75 Posamezna številka ......................... 3C The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year .............................. 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half year .................................. 3-00 For three months .......................— 1-75 Single copy ........................................ 3c ©opisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo ▼čaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _____-__— Entered as second class matter November 10, 1925, at tli« post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. žalje, ko je- morilec dne 14. aprila 1865. zvečer ustrelil predsednika, kolje prisostvoval gledališki predstavi v Washingtonu. Lincolna ni bilo več, ali njegova dela so ostala. Ohranil je Združene države in odpravil madež suženjstva. Njegova soeijalna filozofija pa, njegova velika vera v ljudstvo, njegovi krasni govori ostanejo inspiracija za vekomaj. To, kar ljudje govorijo nam, kadar jim gledamo v obraz ni nič posebnega. Zanimivo je le ono, kar ljudje govore za hrbtom svojega bližnjega. Politikarji rešujejo krize navadno vedno tako, da na-vijejo davke in z denarjem za davke rešujejo krize. To se pravi, kače lovijo z drugimi rokami. NAPREJ ZA KAT. TISK Ob Lincolnovem rojstnem dnevu ABRAHAM LINCOLN, AMERIŠKI SAMOUK-VELIKAN (12. februarja 1809 —15. aprila 1865.) V tok življenja Abrahama Lincolna, šestnajstega ^ ^ ^ ^ ^ predsednika Združenih držav, so vpleteni nekateri izmed Uškem svetU) koliko bolj j najpomembnejših dogodljajev v ameriški zgodovini. Boril —------J se je z uspehom za odpravo človeškega suženjstva, katerega obstoj je ogorčal čut pravičnosti mnogih Amerikancev in je bil v ostrem protislovju z osnovnimi načeli Izjave neodvisnosti. Boril se je, da se ohrani celotnost Združenih držav, in ohranil je narodno edinstvo, pretrgano od krvave državljanske vojne. Njegov dramatični povzdig iz skromnih začetkov, njegovo poudarjanje narodnega edinstva, njegova človekoljubna soeijalna filozofija in končno njegova tragična smrt po morilčevi kroglji — vse to je prispelo k temu, da je Abraham Lincoln postal ena izmed najbolj znamenitih postav v ameriškem življenju. v . Rodil se je v leseni koči v Harding county v državi Kentucky. Oče mu je bil kmet pijonirskega pokolenja, malone nepismen. Mati njegova je bila tudi skromnega rodu, ali izredno nadarjena in značajna — znala je citati, ne pa pisati. Mladi Abraham je pohajal šolo za skoraj leto dni. Učil se je pa mnogo sam, ker je posvečal čitanju vsak trenotek počitka od težkega poljedelskega dela. Ko je bil dvajset let star, je bil vzrastel do izredno visoke postave, skoraj 6 nog 4 inče, in o njegovih krepkih mišicah so sosedje radi govorili. Poskusil je to m ono obrt, dokler se ni končno posvetil pravništvu in politiki; bil je poprej nekoliko časa gozdni delavec, brodar na reki Mississippi, trgovski pomočnik in vojak. Ko se je nastanil v Springfield, Illinois, je začel učiti se prava in postal je odvetnik v starosti 27 let. Ni pa nikdar postal pravniški učenjak. Svoj prosti čas je posvečal splošnemu čitanju, zlasti zgodovine in narodnega gospodarstva. Izurjal se je v angleški slovnici in v jasnem in živahnem izražanju ter tako postal mojster angleščine. Vežbal se je v govorništvu in postal sijajen in prepričevalen govornik. v Suženjsko vprašanje je tedaj razburjalo deželo. Južne države so pridelovale bombaž in tobak na velikih plantažah, obdelovanih od sužnjev, in smatrale so suženjstvo za podlago svojega gospodarstva. V severnih državah ni bilo sužnjev. Mnogi ljudje na severa so obsojali suženjstvo iz človečanskih in gospodarskih razlogov, češ, da sistem južnih plantaž zadržuje rast celokupnega naroda. Vsak cas, ko se je šlo za priključitev nove države, bila je ostra borba v kongresu, ali naj se dovoli novi državi imeti su žejnstvo ali ne. v Lincoln je postal glavni zagovornik proti-suženjstva. Bil je kandidat za federalnega senatorja leta 1858. Njegove debate s protikandidatom Stephen A. Douglas so razglasile njegovo Ime sirom vsega naroda, četudi je na volitvah propadel. Dve leti kasneje ga je novo-ustanovljena republikanska stranka imenovala za svojega predsedniškega kandidata in je bil izvoljen. Njegova zmaga je bila znak ža odpad južnih držav. Odpoklicale so svoje kongresnike in ustanovile svojo lastno vlado pod lastnim predsednikom, Jefferson Davis. Sledila so štiri leta vničevalne in krvave državljanske vojne, "Civil War". Dne 1. januarja 1868 je Lincoln izdal zgodovinski proglas, "Emancipation Proclamation", ki je osvobodil vse sužnje. V juliju istega leta se je vršila največja bitka te vojne, pri Gettysburgu v Pennsylvaniji, v kateri je bila vojska Konfederirancev poražena. Od tedaj je bila usoda Juga zapečatena in 1.1864 je bil Lincoln zopet kandidat za predsedništvo. Bil je izvoljen z velikansko večino, kar je dokazalo, da je bilo ljudstvo za njim. V aprilu 11865 se je uporniška vojska pod generalom Lee udala. Yojna je konča)a, suženjstvo je bilo odpravljeno in Unija ohranjena. Veliko veselje je zavladalo po severnih državah. To veselje se je pa nenadno spremenilo v narodno Johnstown, Pa. Rojaki, v mesecu februarju smo. V mesecu katoliškega tiska. V tem mesecu deluje ves krščanski svet za razširjenje katoliškega čtiva. Tako imamo tudi Slovenci v tem času kampanjo za Amerikanski Slovenec, edini katoliški dnevnik v Ameriki. In ako je potrebna agita-za kat. tisk po vsem kato- e potrebna med nami amer. Slovenci. Dvomim, da bi po številu med katerim drugim narodom brezverski tisk naredil več škode, kak6r ravno med slov. izseljenci v Ameriki. Posebno po malih premogar-skih naselbinah je veri sovražni tisk uničil versko zavest do temeljev in izgnal iz src Boga nekdaj globoko vernih rojakov. Mogoče boš rekel dragi bralec, kaj to piše, to vemo sami. Pač, da je kampanja za vsakega in za vse prijatelje katoliške misli. Ne pa samo za zastopni-ke(ce) lista. Kajti le ako bomo vsi delali za skupno dobro, bomo dosegli vspeh. Imaš na primer prijatelja, ki ti ne bo odrekel naročnine, dasi bi morda zastopniku pokazal vrata. Tako vidiš, si spravil list v hišo in ako ga bo čital, ti bo pozneje hvaležen, od Uprave pa boš prejel nagrado in pa zavest, da si storil dobro delo, ki odtehta vse neprilike, ki si jih mogoče imel. Ni prav da samo čakam kaj bo drugi naredil, pač pa da tudi sam nekaj storim, ako hočem zmago. Ali naj bo nas sram delati za katoliško stvar, ki je trdo preizkušena skoro 2000 let. Nasprotniki imajo le evangelij sovraštva do Boga in vere in prazne, dasi lepo doneče besede, za jutri, ko ne bo več tebe ne mene. Kjer pa imajo moč, delijo pravičnost z ječami in svincem. Samo razgovarjaj se par minut z ultra naprednim napred-njakom, o politiki in državi, povedal vam bo kako bi ubijal, u-bijal, ubijal samo, da bi imel moč v rokah. Tu se zrcali člove-čanstvo naših levičarjev, ki jih je izobrazilo brezversko časopisje. Skoda je le, ker še vedno oni, ki imajo iskrico vere, držijo ta strup v svojih hišah. Da, dva in trije veri sovražni listi čakajo na mizah, da jih čitaš, le za kat. list prostora ni. Vprašanje je, kakšni bodo naši nasledniki radi naše brezbrižnosti. Oče rojak mi je pravil pred leti, dal bom svoje otroke k krščanskemu nauku, da prejme jo sv. birmo in sv. obhajilo, potem pa naj žive kakor hočejo, jih ne bom komandiral. Oče kot mati, ne ločita petka od svetka, nista bila že na leta pri službi božji. Mislita li, da so otroci angel j i, da bi mogli ostati v takih okoliščinah praktični katoličani. Zopet neka druga mati: dala sem otroke k krščanskemu nauku, celo v katoliško šolo, prejeli sn zakramente. Jaz pa 'nimam časa, da bi hodila v cerkev, otroke sem dala izučiti, sedaj naj žive, kakor vedo da je prav. Otroci se sedaj ženijo civilno, ne kr-sčujejo svojih otrok, kaj šele, da bi hodili v cerkev. Kaj more koristiti kat. šola, ako starši ne vršijo svojih verskih dolžnosti, ravno tako ne sosedje, celo svetniku bi bilo težko ostati stanoviten v dobrem. Kjer se ob nedeljah popiva., zabavlja čez vero in duhovnik«, kjer čitajo proti verske liste, ali je potem čudno, da morala propada? Preveč črno vidi, porečete, da še slabše je v nekaterih slučajih, kakor je zgoraj opisano. Povedal pa sem to le, da bi spoznali kako potrebno je siliti kat. tisk. Kajti le katoliški list ima možnost, da bi zdramil te ljudi, da bi začeli misliti sami s svojimi možgani,'me da bi kakšen rdeči propagator mislil zanje. Večina nas izseljencev se nahaja v jeseni življenja, napnimo svoje poslednje sile, da utrdimo fronto katoliškega slovenskega dnevnika. Torej ako vidiš in spoznaš potrebo kat. tiska, dragi či-tatelj, zavihaj rokave in na delo za Amer. Slovenec in videl boš, da bo skupno delo rodilo uspeh, na katerega bomo vsi ponosni. M. K. Škof Bvr n e iz San Juan pravi: "Katoličan, ki mesto katoliških listov čita brezver-skih tisk, ne more dolgo vzdržati pred nauki paganizma in materializma v svetu". Kadar pošiljate naročnino ne pozabite omeniti, komu na-klanjate svoje glasove! "VDOVA ROŠLINKA" V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Tukajšnji pevski zbor "Plar ninska Roža" priredi v nedeljo 12. februarja pevski koncert z igro "Vdova Rošlinka" v S. S. Turn dvorani. Pri tej prireditvi bodo sodelovala tudi druga društva. Mrs. J. Jelene Opomba ured.: — Ostali del dopisa smo izpustili, ker vsebina spada v oglase in ne več kot dopis. --o- TO IN ONO IZ CHICAGE Chicago, 111. Da smo imeli zadnji teden velik snežni vihar je bilo že poročamo. Naše ulice so zgle-dale kaka dva dni, kakor bi imeli strelne jarke na' vsako stran. Zdaj se pa se solzi sneg bolj in bolj in bo stari že skoro zginil in naredil prostor za novega, katerega nam zopet po radio in časopisih napovedujejo. Županske volitve so zopet tukaj. Vsak večer in celo po dnevi hodijo agitatorji od hiše do hiše in dopovedujejo ljudem o tem in onem kandidatu. Ta ti pove, da boljega moža ni od Kellya, drugi pa da boljega ni od Courtne.va, tretji zopet od Greena in. celo o starem Billu Thompsonu znajo povedati, da je velik "sport" in da bi takega zopet en čas potrebovali. Stara pesem, ki jo čujemo ob vsakih volitvah. , A kljub temu bodo županske volitve letos le zanimive. Predpusta bo kmalu konec. Še dober teden in izginil bo. Mr. Jožef Fajfar, zastopnik tega lista je zopet razvil svojo bojno zastavo in stopil v areno, kot kandidat v sedanji kampanji "Am. Slovenca". Naredil je načrt, s katerim pravi, da mora zmagati v letošnji kampanji. Ker gre za staro slavo Chicage mu bodo chicažani gotovo velikodušno pomagali. Pokažimo se chicažani, da znamo tudi mi zmagati, če se kaj lotimo. V nedeljo 19. febr. se bo vršila farna prireditev pri sv. 'Štefanu. S tem bo zaključena rredpustna sezona. Na tej prireditvi bodo imeli celo pravo starokrajjsko "špehovkd", ki bo namazana z vsemi dobrotami. Bolnikov imamo letošnjo zimo precej. Dalj časa je bolan Mr. L. Anzelc, ki je pa zdaj že toliko boljši, da hodi okrog. Dalj časa je že bolna hčerka Zorčeve družine na 22nd Place. Te dni je bila operirana v bolnišnici Julia Shifler, hčerka Shiflerjeva družine. Za par dni je položila bolezen v postelje tudi Mr. Leo Mladiča, ki se je pa te dni vrnil na delo. Njegov sin John Mladič, pa je še bolan. Obolel je tudi Mr. Jos. J. Ko-bal, tajnik družbe sv. Mohorja in se nahaja v bolniški postelji. Hudo bolan se nahaja že dalj časa Mr. John Mar-kovič. Vsi oni, katerim se pripete razni dogodki in žele, da se objavijo naj iste sporoče tele-fonično, osebno ali uredništvu in jih bo to drage vo-/je objavilo. -o—— TO IN ONO 12 LA SALLE pismeno La Salle, III. Zopet sem se namenil cenjenim bralcem Amer. Slovenca napisati par novic iz naše naselbine. — V št. 21. Amer. Slovenca z - dne 1. februarja ste brali o nesreči tukajšnje rojakinje Mrs. Mary Klopčič, da si je žena zlomila desno nogo. Seveda je to žalosten slučaj za moža in celo družino. Ta slučaj nesreče se je pripetil 28. januarja zvečer. Domači so seveda mamico takoj prepeljali v St. Mary's bolnišnico, a dne 6. februarja so pa morali zdravniki bolnici, Mrs. Klopčič, katera je več let živela na Edward Ave., odrezati desno nogo. To so hude bolečine,katere je morala žena ob tem prestati in danes sočustvujejo z njo, njenim možem in otroci gotovo vsi, ki imajo srce v prsih. To ie pač hud udarec za celo družino Mr. Johna Klopčiča. Dobri ženi želimo, da bi skoraj trdno ozdravela! V bolnišnici se tudi nahaja rojak Mr. Anton Barlič, kateri si je poškodoval levo oko v Union Coal premogokopu dne o. februarja. Želimo mu, da bi že skoro ozdravel in še veliko premoga nakopal! — Tudi rojak Anton Urbančič se je moral zopet vrniti nazaj v bolnišnico zaradi poškodovai-tie noge. ■— Dal Bog vsem skorajšnje ozdravitve in trdnega zdravja! Dne 5. februarja je gospa štorklja obiskala družino Mr. in Mrs. Burt E. Nowcomer in jim za spomin podarila krepkega fantka. Družini naše ča-stitke. Mrs. Mary Burt je hčerka Mi*, in Mrs. Silv. Kra-maršič na Harps St. št. 152. Častit k e! V soboto 4. februarja se je organiziral ves hrib gori v Jamrovcih in so prišli doli v Slov. narodni dom k proslavi 25 letnice zakonskega življenja Mr. in Mrs. Joseph Majcen. Bil je lep party, na katerem se je zbral, bi skoro rekel, ves slovenski živelj. Oba Mavljenca sta prejela veliko častitk za njun zakonski jubilej. Tem se pridružujem tudi iaz in jima želim, da bi zdrava in zadovoljna dočakala šc tudi zlatega jubileja! Rojaki Slovenci! Prav dobro vem,da radi prebirate naš pionirski list Amerikanski Slovenec. Prosil bi vas, da bi se na ta list naročili vsi, ki ga prebirate, pa še niste nanj naročeni in da bi ga tudi drugim priporočali, ki ga še nimajo. Sedaj je ravno velika kampanja in lepo bi bilo, če bi tudi naše mesto bilo častno zastopano v tej kampanji. To pa bomo dosegli, če se bomo vsi za to zanimali. — Pozdrav vsem! Anton Strukel, poročevalec Papež Leon XIII. pravi: "Katoličani ne jmorejo nikdar dosti storiti za svoj katoliški tisk. Katoliški listi velikokrat prodro tja, kamor dušni pastir ne more priti. Dober tisk je stalen misijon!" JUBILEJ SO PRAZNOVALI Chicago, 111. Rad prebiram razne dopise, ki so priobčeni v Amer. Slovencu iz slovenskih naselbin, po katerih izvem, kako se imajo rojaki po širni Ameriki in kaj je novega med njimi. Pa prosim g. urednik, naj bo še meni odmerjeno nekoliko prostora, da naznanim slovenski javnosti, da je dne 29. januarja slavil naš priljubljeni rojak g. L. Korenčan ter ga. Mary Korenčain svojo 35 letnico zakonskega življenja. Zbrali smo se od blizu in daleč v Tomažinovi dvorani, ki je pa bila veliko premajhna, kajti nad 150 ljudi za tako dvorano ni malo. Tudi iz Waukegana so prišli rojaki Vrhničanje, ker sta tudi spoštovana jubilanta iz Vrhnike doma. Posebno zanimivo je bilo, da sta se tega slavijo udeležila tudi tovariš in tova-iišica, ki sta oba prišla iz Waukegana. Veliko je bilo častitk, v katerih so navzoči želeli jubilantoma še mnogo let sreče, zdravja in .zadovolj-nosti, kakor tudi veliko darov. Naše pridne žene so pa poskrbele za lačne in žejne, da je vladala med udeleženci splošna zadovoljnost. — Številnim častitkam, pridruži svojo tudi pisec teh vrst irt želi slavljencema še mnogo let! Leo Mladič 0- Škof Byrrne povdarja: "Tisoče katoličanov imamo, k« mislijo, da se jih nadleguje 1« radi take potrebe, da prispevajo tiste dolarje, ki gredo za katol. tisk. Ti ne aplicirajo besede "potreba" na same sebe, namreč da sami zelo potrebujejo tistega, kar jim nudi, dan za dnem, ali teden tednom katoliški tisk". ZAHVALA La Salle, lil. Spodaj podpisana se praV lepo zahvaljujeva za Surprise Party, ki je bil prirejen 25 letnico najine poroke. PraV nič nisva vedela, da se kaj pripravlja 5n zato je bila prireditev v resnici presenečenje- Zahvalo za to sva dolžna predvsem najinim otrokom i*> pa mojima sestrama, Mr> Marija Račič in Frances Turk, ter njihovim družinam, kakol' tudi Mr. Antonu TomažinU-vsi iz Chicage, ter dalje mojemu bratu, Martinu Jurkas« In njegovi družini iz Mic.higa-na. Lepa hvala tudi vsem ženskam, ki so se toliko trudile, da je bilo vse lepo v redu, i"' te so: Mrs. Marija Piltaver. Mrs. Anna Schier in Mrs. Matija Savnik, Enako se zahvaljujeva vsem navzočim ter tudi tistim, kateri se niso mogl' 1'deležiti. Hvala muzikanton1 Mr. Machek orkestre iz De Pue. Še enkrat prav lepa zahvala vsem skupaj za to prireditev, ki nama bo ostala za vedno v spominu. Imenovala vas vse po imenu, pa bi se U' tegnilo kako ime izpustiti, i" nam zato oprostite. — Hvaležna vam (Ogl-) Nick in Jennie Herakovick "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (47) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUgllS Na krik I tul i j ca, se je naglo ozrl tudi Atan Thome. Ni bil strašljiv«^, toda ob pogledu na to nenavadno prikažen, ki se je v temi tako čudno svetila in plavala med drevesi, se' je stresel in v prvem trenutku ni vedel kaj bi počel. Indijec je pa še vedno negibno ležal pred njim na tleh. ".Vidva sta v prepovedanem kraljestvu. Ob zori se morata vrniti nazaj!" je strahotno govorila mrtvaška glava, 'kot da prihajajo glasovi iz kake grobnice Atan Thome je s tresočo roko pograbil za samokres katerega jo imel vedno v pripravljenosti in sprožil nekaj strelov proti prikazni. "Saj me nc moreš umoriti. Jaz sem duh. Jaz sem nesmrten!" je zopet votlo, zabobnelo i? prikazni. Atan Thome se je pričel strahu ves tresti. Pripravljen .je bil da se poda. "Ob zori se vrnemo nazaj," je obljubil. Ko je to izgovoril, je prikazen izginila iw Indijec s.e je: so«, pet zavedal, Namesto potrobnega počitka, ki bi ju pokrepčal in jima dal novih moči, da bi Z dnevom zopet nadaljevala pot, sta Thome in.Lal Task prebila noč v Strahu. Z dnevom sta se še vedno tre-« soča odpravila nazaj v dolino. "Q4«c* ham pa ne," je čez n.ekaj časa rekel Thome; "samo začasno se umaknem." Stran 2 _____________AMERIKANSKI SLOVENEC__Sobota, 11. februarja 19:]9 I H ] i : I S i i 1 S I i ! i 3 fl> W i 1 2 B > 2. » «2. ! | S if M ; s ° s j : 1 * I i > B «-■. S i > P CD g i ' K? M i c3 3 j C. P x> \ > — *t O 1 ' S o ^ 1 > w Q. <2 t r+ sJ M t C H* — 5 o < \ t > • "Soj * S- % 1 i m p 5 E : P 9 : AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 LINCOLN /N NJEGOVA ROJSTNA HIŠA Beseda o tem in onem <« S spoštovanjem se Amerika vsako leto spominja svojega nekdanjega velikega predsednika, Abrahama Lincolna, in njegovega dela za svoboditev človeštva ob njegovem rojstnem dnevu, 12. februarja. Ta veliki mož ni bil rojen v palači, marveč v siromašni leseni koči, ki jo kaže spodnja slika. 10. Izlet po Sloveniji: Od Celja do Novega mesta Piše Marie Prisland, Sheboygan, Wis. PROTIVERSKI FANATIZEM Leon Mladič Fanatizem ni nikjer dober. Kakor prenapet lok je, ki poči Prej ali slej. Zal, da je te robe toliko najti pri nasprotnikih vere. Protiverski fanatizem je kriv marsikje, da se lastni bratje in sestre grdo gledajo med seboj. Med Slovenci v Ameriki izvira Protiverski fanatizem največ iz Pisave protiverskega časopisja. dan za dnem prinaša v hiše članov njihovih jednot in njiho-v*h naročnikov sovraštvo in pod-Pihovanje proti veri in cerkvi. podpihovanje se vrši v taki °bliki, da čitatelji, ki nekaj let to duševno hrano požirajo pridejo ne vedoč kedaj do prepričanja, da je tako res, kakor jim trobi protiverski časnik in zasovražijo vero, cerkev in duhovne in vse, ki so veri in cerkvi ^vesti. Lastnega brata ti začrti-taki odpadniki. Pa se dobijo ljudje med na-ki mislijo, da ni res med na-Slovenci še tako hudo, da še tako daleč prišlo, kakor to Vcasih kdo povdarja. Vsi taki se Namensko motijo. Mi Slovenci " Ameriki imamo kar med seboj kos Rusije in Španije. Vzemi to pw kakor hočeš, resnično pa je, ^ar navajam. Kakor čujem se je toed našim slovenskim narodom v Ameriki nabralo več tisočakov komunistipno stranko v Spanji, ki se bori pod lažnjivo zabavo za "demokracijo". Torej je ^aš slovenski narod, naš slovenji delavec tudi prispeval za kr°glje, s katerimi španski komunistični "lojalisti" streljajo ^Uhovnike in nune. Ali ni to ®Panija med nami, Ali je treba "°ijšega dokaza k temu? Tiste °r8:anizacije med nami Slovenci l Ameriki, ki vodijo te zbirke za ^Panske komuniste so s tem dokazale, da se pridružijo vsakemu gibanju, ki je naperjeno pro-katoličanom, kjerkoli na sve-Ce bi ne bili res taki, bi ne dajali svojih dolarjev v ta najden. In še se dobijo med nami •'Udje, ki pravijo, kaj bi se predali med seboj, bodimo prija-i, itd. Seveda, mi naj bomo ^ijatelj i z vsakim rokomavhar-ki nam radi vere pljuje v °^raz in bi nas kot katoličane j^jrajši vse pobili, kakor to de-Jajo v Rusiji. Vsak Slovenec, bi si moral za Vse čase zapisati v svoj spomin to, kar so nekatere naše podporne slovenske organizacije delale, ko so zbirale in prispevale iz svojih blagajn za pomoč španskim komunistom. Nobenega izgovora ni, da te organizacije niso veri in katoličanom sovražne. Tudi tisti, ki so morda nevedo-ma prišli v te organizacije zdaj ne morejo reči, da ne sodelujejo z njimi. Ce hočejo ali ne, plačujejo za stroškovne in druge sklade pri teh organizacijah in s teh skladov pa gredo darovi španskim komunistom. Torej tudi denar od katoličanov gre za krogi je in pomoč komunistom. Tako vidite se dela. Slovenski socialisti in komunisti so slovenske delavce tako ujeli, da zdaj morajo prispevati k takim ciljem, katere podpirajo voditelji takih organizacij. Katoličan na ta način indirektno kupuje španskim komunistom kroglje proti katoličanom. Ne glede na zamero je treba enkrat povedati jasno besedo glede tega. Narod mora vedeti zakaj gre. Katoličani kaj takega ne smemo podpirati. Na noben način ne. Slovenski mladini je treba to povedati jasno in odločno, da ne bo v take organizacije pristopala, da bi podpirala take cilje, kakoršne imajo socialisti in komunisti. Po moji skromni pameti, kdor k temu molči, sam to podpira. Mi katoliški Slovenci moramo najti kako pot, da vsaj našo mladino obvarujemo pred zajemom iz nasprotnega tabora. Našo mladino pridobimo v naša katoliška društva in našo katoliško jednoto, ki nudi najmodernejše načine zavarovanja. Naredimo načrte in potem na delo. Priporočam, da to zadevo vzamejo v premislek naši vodilni krogi tudi pri naših organizacijah, in naj se začne o tem razpravljati. Kaj bomo čepeli vedno v tihoti,« na dan in plan in začnimo delovati, da pridemo do kakega načrta, ki naj povede nas v živahno življenje v tem oziru. Obenem tudi želim in priporočam, da v sedanji kampanji A. 3i. se naj vsak katoliški Slovenec v Ameriki nanj sam naroči, pa naj skuša pridobiti listu tudi kakega novega naročnika. Katoliški Slovenci na noge, pokažimo, da še živimo! ko časa, da se meso zmehča. To traja eno uro. Po okusu dodaš nazadnje lahko nekoliko paradižnikove omake ali pa kisle smetane. Na mizo daj s širokimi rezanci, kuhanimi v slanem kropu in odcejenimi, ali pa makaroni. je podlaga za vse druge juhe. Vsaka juha, bodisi zelenjavna, krompirjeva ali iz stročnic, postane krepkejša in mnogo okusnejša, ako ji dodamo nekoliko čiste goveje juhe. Praktična gospodinja bo skuhala goveje juhe vedno za dva dni. Vzela bo pa poleg običajne količine mesa, ki ga potrebuje za enkratni red (četrt funta) za svojo družino, nekoliko več kosti, da bo imela dobre juhe dovolj za dva dni. Juho kuhajmo vedno v enem in istem loncu, ki ga rabimo samo za to. Za drugi dan hranimo juho precejeno na hladnem prostoru v dobro pološčeni ali porcelanasti posodi. Šartel V skledico postavi 1 unčo kvasa, žličico sladkorja, žlico moke in štiri žlice mlačnega mleka. V skledi pa mešaj da narase, 5 unč sirovega masla, 3 žlice sladkorja, 2 jajci in naribano lupinico ene limone. Nato primešaj vzhajani kvaseč, 1 funt suhe moke in toliko toplega mleka, da dobiš srednje gosto testo. Testo oso-li in stepaj toliko časa, da se začno delati mehurji in se lo-< i ocl lcuhalnice. Vtepi v testo še pest opranih rozin. Posodo za šartel pomaži s sirovim maslom, stresi noter testo, razravnaj, pojcri'j s prtičem in postavi na toplo da vzhaja. Vzhajani šartel daš peči v srednje vročo pečico. Peci ga približno tri četrt ure. Ko je pečen, ga zvrni na sito in potresi z vanilijevim sladkorjem. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Navadna goveja juha V tri kvorte mrzle vode de-ni dva funta govejega mesa, nekaj rahlih kosti in košček govejih jeter. Ko juha zavre prideni koreninico peteršilja, korenja, košček zelene in košček pora; lahko prideneš pol lista lorberja, nekaj zmc popra in prav malo muškaitove-ga cveta. Juho pokrij in jo pusti vreti dve do tri ure, ne dalje. Pene poberi preden de-neš notri zelenjavo. Okusnej-ša pa bo, če pustiš, da vre s penami vred, ker itak padejo na dno. Preden jo odcediš, jo pusti stati kakih pet minut ne da bi vrela. Ako hočeš imeti dobro goveje meso, potolči ga z lesenim kladivom, ovij ga trdno z vrvico in ga deni kuhat v vrelo vodo. Meso bo na ta način okusnejše, a juha bo precej slabša. PRAKTIČNI NASVET! Živila morate hraniti v su hem,hladnem in zračnem pro štoru. Mleko naj bo po možnosti v zaprti posodi iz lončevine. Sir je treba dobro pokriti najboljše s steklenim klobu kom. Maslo in mast hrani v tem ni posodi, po možnosti v Ion cu iz gline. Telečji paprikas Najbolj v ta namen je telečji bočnik izločen od kosti. Obrezi mu kožice in ga zreži na primerne kose. V kožico daj žlico masti, in eno ali dve drobno zrezani čebuli. Ko čebula porumeni, dodaj še dve žlici olja in vloži meso, osoli primerno in potresi s sladko papriko, pa pokrito duši, da se vsa voda -iz. mesa izduši. Nato potresi s pol žlice moke; ko porumeni, zalij z juho ali s kropom in pokrito -duši toli- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POZOR! Ko pošiljate naročnino za "Am. Slovenca" tekopti te kampanje ne pozabite vsakokrat omeniti, komu želite, da se naklonijo vaši I glasovi. Upoštevajte to, ker je važno! — Preberite pa-zno kampanjski oglas in storite tudi vi kaj za svoj katoliški list! DENARNE POME nem zdravilo, tako na primer pri prehladu, živčnem glavobolu, pri kolikah (prežganka, ječmenčkova, riževa) in nekaterih vrstah želodčnega krča, nosebno pa pri oslabelosti organizma, pri rekonvalescenci, ki sledi težkim boleznim. Na \metih smatrajo posebno kurjo juho kot zdravilo. Mesna juha ali vsaj kostna, Krožnik dobre juhe Kdo, zlasti pozimi, bi se od-.ekel krožniku dobre juhe? , °bra juha nas poživi, okrepi i}1 ogreje. Povojna hranilna v'eda seveda juhe preveč ne Priporoča in pravi o njej, da Povzroča poapnenje žil, re-toatizem in kdo ve kaj še To pravi seve nova hranila veda, niso pa o tem kaj ^ikega povedali še zdravniki, 'Sa.i na splošno še ne. Povsod ^'°bite prav stare ljudi, ki so zdravi in krepki in ki sma-ffio dobro juho prav za prav ^avju ne samo koristno,am-celo potrebno jed. Dobra ' okrepi želodec in ga pri-(^avi sprejemljivega za dru-težjo in gosto jed. Juha se vedno v seznamu vseh žilnih listov na prvem me-tudi bolniških. "Uživajmo :l0> a ne preplavimo z njo ^yOd'ea" pravi neki slavni v. Ravnik. Drugi, zdravnik pra-i .'Juha je tista idealna tp-ki se najhitreje spoji Rokovi človeškega telesa, hi-jy1fJe kakor katera koli druga tj in surova tekočina." p a|i jo kot važno sredstvo suši telesa in najboljšo za priletne ljudi. Juha nekaterih boleznih obe« nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo istp direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene: Za 100 Dinarjev-...:,,,$ 2.45 Za 200 Dinarjev........$ 4.75 Za 300 Dinarjev........$ 7.00 Za 500 Dinarjev_________$ 11.00 Za 1000 Dinarjev........$ 21.50 Za 2000 Dinarjev_______$ 42.50 V ITALIJO: Za 50 Lir.....................$ 3.25 Za 100 Lir......................$ 6.30 Za 200 Lir......................$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati; Za $ 5.00 ______________$ 5.75 Za $10.00 ................$10.85 Za $15.00 _______________$16.00 Za $25.00 ________________$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 18-S9 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. V JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK . HAMBURG HAMSA o DEUTSCHLAND Izliornc železniške zveze od Cherbourg«, Bremena ali Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. julijem za štiritedensko bivanje v Ameriki. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 150 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILLINOIS Hi HAMBURG-AMERICAN UM M ftPg]HORTH GERMAN LIOTVH JSobota, 11 februarja 19."i 9 ZA NAŠE GOSPODINJE slavija ima namreč dobro razvit sistem za vsakovrstna zavarovanja delavcev. V tem oziru je Jugoslavija daleč naprej pred Ameriko. Mesto Laško je v pretežni večini industrijski, trgovski in obrtniški kraj. Zlasti tekstilna industrija je dobro razvita. Prihodnji večji kraj in naša postaja so bile Rimske toplice, prijazen kraj ob železnici Zida-nimost—Celje—Maribor — Dunaj, oziroma Budimpešta. Že ime pove, da je imel ta kraj opraviti z Rimljani ter da je tukaj kopališče z toplo vodo. Tu sta dva vrelca tople vode, rimski in "Amalija". Voda ima nad 37 stopinj C. Značilno je to, da je voda brez duha in okusa in je zato pitna. V bazenu rimskega vrelca so še danes tla iz marmorja iz rimskih časov. Poleg tega so v kopališki rotundi 4 vptivni kamni z rimskimi napisi, iz katerih je razvidno, da so jih postavili rimski kopalci v počast in zahvalo za ozdravljenje nimfam tega kraja. Učinek kopanja v teh toplicah je nekako isti kakor v znanih toplicah Bad Gastein, kamor so zahajal! nekdanji avstrijski cesarji. Poleg notranjega bazena, sr zadnje čase zgradili tudi moderen bazen na prostem, s toplo vodo seveda, in tu smo nekatere izletnice "v vodo skočile". Kot moderno kopališče in zdravilišče se je kraj razvil in zašlo-, vel v teku zadnjih 100 let. Lets. 1529. so ga namreč napadli Tur-'' ki, ga izropali in razrušili. Rim-; ske toplice so tudi rojstni kra:n našega pesnika Antona Ašker-ca. Naprej doli ob Savinji se dolina zelo zoži in ima obliko soteske, ki se pri Zidanem most v razcepi na tri strani in sicer v dolno Save proti Zagorju ir Ljubljani ter naprej doli ob Savi proti Brežicam in Zagrebu. Naravno je, da te soteske kontrolirajo prometne zveze daler naokoli, in da so zato važne dandanes in še važnejše so bile v preteklosti. NA OBISK V STARO DOMOVINO Ker smo bile skoro vse izlet- ; nice, ki smo se udeležile izleta po Sloveniji, doma iz manjših in večjih mest v Ameriki, in ker je bilo Celje prvo mesto, kjer smo na tem izletu prenočevale, je bilo to za nas nekaj posebnega. Počutile smo se bolj doma. In ker smo dospele v Celje okrog šestih zvečer in je bil tako cel večer pred nami, si je vsaka hotela nekoliko ogledati mesto in videti kaj Celjani počno ob večerih. V ta namen je bilo treba spraviti v red naše toalete, da smo tako izgledale "ourselves" in "our best". Grupirale smo se v manjše skupine po starosti, po mišljenju, in po slučajnih zahtevah in potrebah. Kakor blisk se je razvedelo po mestu, da so Amerikanke v Celju. Zato je bilo ta večer izredno veliko ljudi na ulicah v sredini mesta, zlasti fantov iz raznih poklicev: uradnikov, častnikov, trgovskih so-trudnikov itd. Razume pa se, da so tudi Celjanlte hotele videti kako "se nosijo" njihove-ameriške sestre. Ker pa Celje ni mesto, kjer bi se mogel kdo zgubiti, so skupine izletnic porabile večer za sprehajanje po najprometnejših delih mesta in večer zaključile na vrtu te ali one restavracije ali kavarne in sicer v družbi novih in starih znancev in znank. Da se je pri teh skupinah pelo slovensko in angleško, menda ni treba še posebej povciarjati. Enako se je pelo celo po ulici in gospod stražnik, čuvar nočnega reda in miru, si je najbrže mislil:'enkrat ni nobenkrat, saj Amerikank nimamo vsak dan tukaj, in jim je zato pustil njihovo veselje. Zidani most je dandanes in je bil tudi poprej zelo važno železniško križišče, od kar je stekla Južna železnica 1. 1862., ki je zvezala Dunaj s Trstom, Pred tem časom pa je bil ta kraj tudi pristanišče, kjer se je prekladalo blago, ki je prišlo po Savi iz juga in se je tu prekladalo na manjše čolne, ki so vozili blago navzgor po Savi do Zaloga in od tu po Ljubljanici v Ljubljano, a na drugi strani pa po Savinji v Celje in naprej gori po Savinjski dolini. Brez dvoma je bil tukaj zidan most že v rimskih časih, a o njem so samo še sledovi. Leta 1222. je bil postavljen nov most, katerega pa je dal podreti cesar Friderik III. leta 1442., ker ste je bojeval s Celjskimi grofi, ki so bili gospodarji teh krajev. L, 1825. so sezidali še stoječi mošt čez Savinjo. Južna železnica jfe seveda dobila svoj most in Jugoslavija je zgradila pred nekaj leti gc tretji mošt za svojo že- ? leaniško progo Ljubljana—-Za- * greb. Tako ima sedaj Zidani jI most kar tri mostpve. | Naš avtobus je krenil tukaj | po cesti na levem bregu Save v J smeri Zagreb. In ker so bili.vs j ti kraji zanimivi, smo izletnice | opazovale z napetostjo okolic; | in smo zato pozabile na drug* | zabavo, celo na petje. Strme pe | čine in strmi bregovi visoki) K hribov na eni strani naše ceste 1 a na drugi strani prepadi in de I roča reka. Treba je bilo eneg; | samega nesrečnega slučaja hi katastrofa bi bila tukaj. Tod | šofer Rafko je bil mojster v svo I ji stroki, trezen in izkušen, i' j cesta je bila dovolj široka in dc bra in tako smo brez naj manj š 1 (Dalje $a 4. strani) Kakor vsa mesta, katerih zgodovina sega nazaj v srednji vek, ima tudi Celje, kojega zgodovina sega nazaj celo v rimsko dobo, to je v stari vek, svoje starinske hiše, svoje ozke ulice in svoj "plač", kakor imajo ameriška mesta svoj "main street". Celje ima celo dva taka trga, enega pred župnijsko cerkvijo in ' drugega pred mestno hišo, a v novejši dobi je dobilo še tretjega, pred kolodvorom. In ker je Celje važno prometno križišče in poleg tega gospodarsko in kulturno središče južnega Šta-jerja, se je pod Jugoslavijo zelo dvignilo v vseh ozirih. V mesto so prišle nove tovarne in prebivalstvo je narastlo na skoro 19,000 oseb. Ta kraj je bil naseljen že v pred-rimski dobi, o čemer pričajo razne izkopnine in drugi ostanki. Rimljani so prišli v ta kraj okrog leta 15 pred Kristusovim rojstvom in so ga imenovali Celeia in od tod Celje. Od tedaj je bilo Celje vedno važna vojaška in trgovska postojanka. Cospodstvo se je dostikrat menjalo: Za Rimljani so prišli Franki in nato Habsburžani, od Katerih so dobili celjsko grofje Svojo oblast nad temi kraji. Razvaline starega gradu in pa s še stoječa "grofija" v mestu pri- i čflia o mogočnosti teh grofov. ] Ob enajstih naslednji dan je I naš avtobus odrinil iz Ct5lja in j voiil naprej doli po Savinjski i dciini proti Zidanemu mostu. Začasno se nam je pridružil j t 'ljski zdravnik in zobozdravnik t Dr. Stane Vrhovec, stari pri j a- 1 telj našega vodje Mr. Zakrajše- < ka. Vozil se je z nami clo Rib- i nice in ker je zelo dober dru- i žabnik in humorist, smo se izlet- i nice večkrat nasmejale na nje- i gov račun. ; Prvi večji kraj, skozi katere- i ga smo se vozile, je bilo mesto : Laško, ki je bilo bolje znano kot ; Laške toplice, kjer je tukaj staro zdravilišče s toplo vodo. Zdravilišče je last Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Delavske zavarovalnice). Jugo- PREGOVORI Kjer se konča razumevanje, i se začne porog ali navdušenje, * Ljudje so najprvo otroški, pozneje otročji. Kdaj bodo neki odrasli? iH Težje nego soditi, se ljudje nauče presoditi,kar jim je tuje jn o čemer jim torej ne pristoji nobena sodba. ZAHVALA Cicero, III. V dolžnost si štejeva, da iz-rečeva srčno zahvalo vsem tistim dragim prijateljem in prijateljicam, ki so se naju na tako nepričakovan način spomnili ob priliki 25 letnice najine poroke. Tiho sva mislila obhajati sama, ne da bi javnost izvedela zanjo. In tako sva mislila), da bo vse tiho (istalo, pa sva se hudo zmotila. Zadeva namreč ni ušla pozornemu spominu nekaterih najinih prijateljev. Dobro so se domislili, in naju povabili na party enega najinega prijatelja, za katerega so dobro vedeli, da se ne bova odrekla. In tako so naju speljali. Ko prideva v Bergarjavo dvorano in ko dobro stopiva črez prag, nama zabučj na uho gromovit Suprise da sva bila oba kar iz sebe. In so nama začeli navzoči izrekati častitke k na-jeni 25 letnici zakonskega življenja. Potem so naju peljali za mizo katera je bila • vsa obložena z vsako vrstnimi okrepčili. ki so jih pripravile izvrstne kuharice naše doma- • če ženske, in potem, ko smo ■ se posedli za mizo nama je darovala z lepim govorom košarico srebrnih rož moje žene nečakinja,' Gloria Bohinc. Le-oe govore so nama naredil? John Hribar in Anton Bohinc, švogra, in moj bratranec.John Terselich, za katere vam vsem skupaj prav lepa hvala. In ravno tako tudi Johnu Terselichu mlajšemu, srčna hvala, za krasni šop .cvetlic, katere bodeva hranila za spomin in poleg tega sva bila deležna lepega darila za katerega so prispevali najini prijatelji, za katerega vam vsem skupaj srčna hvala. Dialje se zahvaljujeva vsem skupaj za izraze vašega iskre-aega prijateljstva ki ste nama ga izkazovali ob tej priliki, ki nama bodo ofetala za vedno v spominu. Še najlepša hvala vsem tistem, ki ste se toliko trudili in vse tako lepo speljali; hvala lepa Vam, ki ste prispevali k tako lepemu darilu. Oprostite da ne bova navajala nobenih imen, ker bi ; se lahko katero izpustilo kar bi nama bilo zelo neljubo. Verjemite nama, dragi prijatelji in prijateljice da nama , bo ta dogodek ostal do smrti v spominu, in pripravljala sva se odzvati ob enaki prilikiki da se še komu drugemu prise odzvati ob enaki priliki, selje. (Ogl.) Vam hvaležna prijatelja Mr. and JVJrs. John Terselich Sfrari ,4 1111 * i AMERIKANSKI SLOVENEC SžHata, 11 ffehi-u.arja 19>39_ 5LL1 1 ' I GUZAJ LJUDSKA POVEST -l—U Spisal JANUŠ GOLEČ -------II--- Na novem domu je imel priliko, da je spoznal sosede ter tujce, ki so se oglašali pri Drobnetu in popivali ter kvartali večkrat pozno v noč. Ko je bil lovec s krivcem za klobukom, s torbo ob strani in s puško preko rame, se je upal v Loko pri 2usmu, na Prevorje, Planino, Zagorje in celo v Podčetrtku ob Sotli je že bil. Govoril je narečno slovenščino s prostaki, se zabaval z na pol gospodo v gladki nemščini in kmalu je bil dobrodošla osebnost v vseh krajih, katere je gledal z vrha Košence od Drobneta. Mešetarjem je plačeval po krčmah, steklarji v Loki so ga poznali, da ne drži« z gospodo in rudarji v železokopu pri Devici Mariji na Pesku med Podčetrtkom in Olimjem so prisegali nanj kot gospoda, ki ima odprto srce ter žep tudi za onega, ki ruje kot krt pod zemljo, a ne zasluži toliko, da bi preživel sebe z družino vred. Kočarji so kar strmeli vanj, kadar jim je razkladal kot — graščinski nameščenec, da je lov prav za prav prost. Srna in zajec sta danes tu, jutri tam in lastnik jima je Beg in oni, ki se sreča z njima z dobro po- phY) živinskega izkupička sedaj ta kmet, pa zopet oni nemški ali laški prekupec. Kmečki oderuhi so zakopavali svoj denar r a skrivnem pod zemljo na najbolj prikritih krajih, doma pod zaglavjem ni bil varen pred nočnimi tplovaji. Neznani vlomilci so postajali tako drzni, da so v noči pri gospodarjevi prisiljeni navzočnosti zaklali svinjo, mu pustili drobovino v spomin in zginili bogznaj kam. Kakor s svinjami, je bilo seve tudi z drugo živino ter s kurami. O vseh teh ropih obenem na več raznih krajih so tožili le bogatejši sloji, revež se je na tihem muzal, saj je jemal tolovaj tamkaj, kjer je bilo denarja ter blaga ne le za sproti, ampak tudi za bogat prihranek. Okrivljeni so bili napadov na sejmarje, kmečke kurnike, svinjake in hleve ubogi Hrvati iz Zagorja, ki bi naj bili že od nekdaj uzmoviči, ako kaj zmanjka Štajercu bolj blizu meje. O Guzaju in o klice poganjajočih njegovih boljševiških naakih ni sanjal tedaj nihče, najmanj pa oblast z žandarmerijo vred. Ti kraji so bili tako daleč proč od kulture in od prometa, da niso prišli niti prav v poštev ob- merjeno puško. Graščina ima zemlje da cestni ropi in nočne tatvine brez ubojev. ne ve kam z njo. Zakaj ne dati revežem vsaj nekaj od preobilice. Dračje je itak j rosto po graščinskih šumah, zakaj bi ne bilo tudi listje in bukovje, ki prepereva od starosti, veter ga podira in trohni v ne-pi eglednih množinah ne le po nedostopnih grabah ter kotanjah, ampak tudi ob lepo pristopnih potih, stezah in kolovozih. O čemur je Guzajev Francluh sanjal pri prvem pogledu s Košenskega grebena, to je tudi postal v kratkem času: čislan od nadute gosposke nemškutarije, ker je z njo nemškutaril; ljubljenec vseh tlačenih ter potrebnih, ker je potrjeval svoj nauk o enakopravnosti, pravičnosti ter vsaj delnem izenačenju premoženja s plačevanjem po zakotnih in tudi dobro obiskanih javnih gostilnah ob glavnih cestah. Ljudje so bili veseli ter navdušeni, ako se jim je ponudila prilika, da so se sestali z graščinskim gospodom, ki je govoril na glas, o čemer so razmišljali oni le na tihem, jim stiskal roko, jih tikal in zahteval od njih, da so mu tudi oni pobratimi. Mešetarji iz košanske okolice, steklarji iz Loke pri Žusmu, rutjarji iz Olimja ter bajtarji po onih siromašnih hribih so bili kmalu organizacija, katero je družil pod Guzajevo vodilno besedo skupen cilj: boj proti krivicam, ki se godijo že toliko in toliko let revežem, ki so obsojeni od roda do roda na najtežje ročno delo. In ta organizacija revežev ter tovarniških in rudniških tiačanov se je širila, romala je od trpina do trpina ne potom pisane, ampak žive besede vsakega, ki je imel kedaj priliko osebnega stika z gosposkim "bogom", ki pomaga kot spreten lovec ter miren gozdar pri vseh graščinah od 2usma do Brežic. Guzaj je metal pridno iskre danes tu, jutri tam, tleti je začelo samo in do plamtečega navdušenja so pripomogli že s prisego zavezani najbolj zanesljivi somišljeniki. Marca in aprila meseca po Guzajevi skoro stalni naselitvi na Košenci, ko so pričeli tako večji sejmi na: Planini, v St. Jurju, Šmarju, v Lembergu, pri Sv. Filipu na Selah in drugod, so se raznesle med imovitejše gruntarje vesti, da je bil oro- Vsak izropani ali okradeni je bil vesel, da je ušel z življenjem in je tožil svojo nesrečo Bogu, oblast se je ganila pred dobrimi petdesetimi leti, ako je kedo pobil kakega gospoda, ne pa le oskubil sejmarja ali kmečkega škrtljanca. Se nekaj let bi bilo zatonilo za božjo "gnado", da bi ne bili zavohali Guzajeve sledi, da ni pokazal on sam oblasti s Kajnovim činom, da so ropi in tatvine od Št. Jurja do hrvaške meje delo njegove maščevalne roke radi krivične obsodbe. i Guzaj — Kajn. Uspehi, stroga tajnost in popolna prikritost je Guzaja tako osmelila, da se je že upal v raznih preoblekah v najbolj prometne kraje in tako pod noč celo v trg Št. Jur. Po boljših gostilnah je nemškutaril, po zakotnih beznicah je zavijal v šentjurskem narečju, plačeval več nego je zapil, kakor se spodobi za boljše oblečenega človeka in kedo bi ga naj bil osumil, da je priklical ravno on v te kraje obcestne rope ter tatvine denarja in blaga. 2e prvo leto precejšnjega procvita njegovega osvetnega dela bi mu bila njegova drznost skoro usodepolna. Na dan farnega patrona sv. Jurja 24. aprila je tudi v Št. Jurju živahen sejm. In baš ta dan je bil ves trg po koncu, ker je bilo toliko domačih in tujih živinskih kupcev ter prodajalcev okradenih pri belem dnevu na sejmišču, po krčmah, trgovinah in celo v cerkvi pri natlačeno obiskani sejmski sv. maši. Vse se je hudovalo nad Hrvati, ki nimajo kaj vzeti doma, pa haj-di preko Sotle v štajerski žep. Zandarji so tekali okrog, povpraševali, zapisovali, a vsakdo zaslišani se je zadiral nad njimi: "Gromska strela, če bi znal in bi ga bil videl, kedo mi je segel v žep, bi ga že bil sam prijel in ž njim obračunal po sejmarsko s palico ali pa z nožem s krvavim križem preko dlani tatinske roke!" (Dalje prih.) Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec"! list r VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG" Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen: 1. KOLEDAR za l«to 1040. 2. VEČERNICE, povest "Pravica do živ-Ijenja". 3. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, in poslednji areopiE. 4. ŽIVLJENJE SVETNIKOV. 14. »nopiJ. 5. JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik. Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1989. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor ai torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil. KNJIGE STANEJO________$1.25 z vezanim molitvenikom pa__$1.50 Naročila za Ameriko sprejema: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, !]]. . . - ■ (Nadaljevanje s 3. str.) neprilike privozili do Radeč ter krenili po železnem moštu na desno stran Save v mesto Radeče, važen industrijski in trgovski kraj. Ustavili pa smo se samo za nakup razglednic in nato nadaljevali pot proti Krškem. Od tu naprej se je pričela do-ina Save polagoma širiti in naša cesta je držala preko pisanih polj in pokošenih travnikov in zato je pričela tudi napetost pri izletnicah popuščati. Kmalu je gospodična Nežka Lah iz Cleve-anda intonirala svojo: "Pri Ita-jančku" in ostale izletnice-pev-(e so se ji pridružile in staro veselo razpoloženje je bilo zopet avtobusu. In kakor da bi ho-;ele nadomestiti, kar smo zamudile, je sledila pesem za pesmijo, šala za šalo, smeh za smehom. V takem razpoloženju smo analu prišli do rečice Mirne, ki priteče iz mokronoške doline in se nad Sevnico izliva v Savo. V par minutah nato smo bili nasproti trgu Sevnica, ki je na štajerski strani Save. Tu smo vide-e novi železni most za železnico, ci veže Trebnje, to je novomeško železnico, z Sevnico, oziroma zagrebško železnico, preko Mo-tronoga in Št. Janža. Od Tre-benj do Št. Janža je bila ta pro-ga že dolgo v obratu, toda podaljšek od Št. Janža do Sevnice pa je šele pred nekaj tedni prišel v promet. Ta podaljšek železnice je nedvomno ogromne koristi za velik del Dolenjske, ker nudi kratko zvezo z Zagrebom. Trg Sevnica je bil že do sedaj zelo važen prometni kraj. Zlasti lesna industrija je tu dobro razvita. Nova železniška zveza pa ga bo še bolj dvignila. Zapisana zgodovina Sevnice sega nazaj v leto 859. ter ima, kakor vsi drugi večji ob-savski kraji zelo pisano zgodovino, segaj očo nazaj v rimsko dobo in še preko nje. Mesto Krško je bilo naslednji važni kraj, skozi katerega smo se vozile. Tu se savska dolina odpre na široko v rodovitno krško polje, in še naprej v dolino reke Krke, za katero je bilo in je še naravno izhodišče na Posavje in na Štajersko. Zato je naravno, da je Ki-ško igralo važno vlogo v življenju tega dela Slovenije. Že v rimski dobi je bilo tu važno pristanišče- za brodarstvo, ki je cvetelo na Savi. Celo ladjedelnica je bila nekdaj tu in vrvi so se tukaj pletle. Tovorne ladje in čolne so namreč vlačili voli po Savi navzgor in zato je bilo treba dolgih in močnih vrvi. V zgodovinskih listinah se Krško prvič omenja v letu 895., ko je nemški cesar Arnulf podaril bavarskemu plemiču Val-tunu krško graščino. Ker je bilo izpostavljeno turškim napadom in je od teh napadov strašno trpelo, so mu bile podeljene pravice mesta že 1. 1477. Radi teh napadov so okrog 1. 1480. mesto obzidali. Od leta 1463. do 1545. so Turki napadli Krško osemkrat. In ker so sem prihajali tujci s tujim blagom, so večkrat zanesli kugo, ki je tu morila v letih 1578., 1625-26., 1634. in 1635. Krško je igralo tudi važno vlogo v znanih kmetskih uporih. Leta 1515. je dosegel te kraje kočevski kmetski upor, a straš-nejši je bil slovensko-hrvatski kmetski upor 1. 1573., ko je okrog 2000 kmetov prikorakalo gori od Brežic in se utaborilo v Vidmu, to je na nasprotni strani Save od Krškega pod vodstvom Nikole Kupiniča. Ravno krški graščak Jurij Turnski, ki je s podložnimi kmeti strašno kruto postopal, je bil med glavnimi vzroki Upora, tlporne kmete je s pomočjo uskokov (banditov) premagal Jošt Turnski v tem kraju. Bitka je bila pravo "mesarsko klanje". Kmetje so bili oboroženi večinoma samo s seki-j rami, kosami, vilami, nožmi itd.J a nasprotniki s tedaj modernim' orožjem. Zato so bili poraženi in plačali strašno ceno za svojo upornost. Tedaj kakor sedaj pač velja geslo, da ni dobro bosti se z bikom, ali, ne spuščaj se v boj, če nisi zadostno pripravljen. Kostanjevica ob Krki je bila naša prihodnja postaja. Na vožnji iz Krškega proti Kostanjevici smo takoj spoznale, da smo v vinorodnih krajih. Skoro vsi bregovi hribov so posajani s trto, ki se je bahavo sončila v vročem solncu poletnega popoldneva. Bele zidanice so se lesketale sredi vinogradov in tako zapeljivo vabile opazovalca, da se jim je bilo težko upirati in prav gotovo bi jo bile kam zavile, da nismo imeli namena biti do noči že v Metliki. Zadovoljile smo se torej s svojimi pogledi na vinograde in njihove zidanice z mislijo na to, kar je v njih, in zajest, da smo v tem prelepem idiličnem delu Slovenije, odkoder prihaja mnogo naših članic, nas je držala v najboljšem razpoloženju. Med tem smo bile že v Kostanjevici. Kostanjevica je najstarejše mesto na Dolenjskem in leži na otoku. Krka tukaj dela j ako oster ovinek in Kostanjčani so prekopali ozko ozemlje nad ovinkom in tako prišli iz polotoka na otok. To so storili radi varnosti pred sovražniki, katerih je bile v starih časih vedno dovolj. Zlasti uskoki, ki so se skrivali v Gorjancih, so često napadli mesto in ga izropali. Na tem kraju so imeli že Rimljani svojo vojaško trdnjavico, kakršnih je bilo dosti v dolini Krke. Imenovali so ta kraj Ca-stagneum. Pozneje se je kraj razvil v važno trgovsko in prometno sreciišče m 1. 1250 je po stalo mesto. Kostanj eviška graščina je bil nekdaj cistercianski samostan, ustanovljen 1. 1234 v obrambo proti divjim Mažarom. Pisano polje J. M. Trunk Po kratkem oddihu smo nadaljevale pot proti Št. Jerneju, ki leži nekako sredi pota med Kostanjevico in Novim mestom. Št. Jernej je izredno velika in lepa vas, ki ima lice precejšnjega in dobro stoječega trga. Leži sredi obsežnega kompleksa rodovitnih polj in travnikov in radi prijazne lege in ugodnega podnebja prihaja semkaj vsako leto precej letoviščarjev. Znane so Št. Jernejske konjske dirke, ki se vrše vsako leto o sv. Petru in Pavlu. Nekaj kilometrov pred Novim mestom stoji vasica Mali Slat-nik, kjer je tu doma naša so-izletnica gospa Schlosar iz West Allisa, Wis. Povabila nas je na kozarec pristne dolenjske kapli-ce — cvička. Ker nismo imele veliko časa na razpolago, smo si Novo mesto ogledale kar z avtobusa. Za kratek čas smo se ustavile pred hišo sorodnikov 'so-izletnice gospe Novak in nato je naš "konj" krenil nazaj skozi Kandijo proti Metliki. Strah in še nekaj. "V začetku je bil strah — in strah je bil v srcu člo\;eka". Tako se glasi prvi stavek dveh člankov "Iz preteklosti človeka" v "Napredku". Stvar-utegne biti pouzeta iz kake razprave, ki sloni na podlagi zgolj naturalističnega nazira-nja o človeškem bistvu. V tem ie glavna hiba člankov, ker raznim posameznostim se ne more oporekati, ako se jih loči od te naturalistične podlage. O preteklosti človeka pisati, ni lahka naloga, ako naj zadene tudi resnico, saj je nešteto mnenj n. pr. o postanku in poteku ruske revolucije, ki je bila šele prav včeraj. Res zgodovinsk,i sledovi o bivanju človeka na zemlji ne presegajo kakih dvanajst tisočletij. Vse drugo je le domevanje. Naturalistično naziranje, ki tvori člankom podlago, in obstaja v mnenju, da je človek le produkt narave brez vsakega drugega sodelovanja, brez Boga pač, potrebuje za količ kaj navidezno verjetnost dobo velikih miljonov, ampak niti miljoni let ne morejo menda o razvitku in produčiranju človeka zgolj po naravi dokazati, utrditi, ker res eksaktno znanstvo stoji tudi pri miljo-nih pred celo vrsto zagonetk. Člankar zapiše: "Civilizirani ljudje smo konec konca še zelo blizu divjaka". B r e z-dvomno. V naši hudo civilizirani Ameriki imamo znane "Hill-Billies" na jugu. Res se le malo razločujejo od naših koloradskih ali arizonskih Indijancev, ki operirajo s kačami. Divjak. Ali je bil človek najprej divjak, ali je postal divjak? Vsaj pri naših "Hill-Billies", das,i se mora izraz "divjak" vzeti v zelo ožjem pomenu, vemo, da so — postali divjaki, ker njih predniki, ki so prišli iz Evrope, nikakor niso bili divjaki in že precej civilizirani. Z golim naturalizmom se nikamor ne pride, niti s pomočjo miljonov let. Poleg narave je v človeku še nekaj več. Že Aristotel je zapisal vrlo značilno: "Ako se človeku da le, kar je človeškega, se ga oropa in se mu želi slabo". Naši starejši in najmodernejši humanisti so vrlo resni ljudje. Pa pridejo pri zgolj naturalističnem na-ziranju pri razlaganju pojavov pred.— steno, in so prisiljeni govoriti o neki 'transcen- Škof Lucey iz Amarillo kliče: "Ako ne bo močni duh vere živel, naša demokracija ne bo preživela. To resnično naj vedno in povsod uči in širi katoliški tisk! PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najbol-jši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Fratike Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Bla znikovo dence', za katero pa pri natU' ralizmu nimajo nobenega razloga. Človeka se ne more ločiti od superaaturalnega, vsak filozof, vsak humanih ki skuša iz človeka naredit' zgolj naravni produkt krad? nekaj od Boga. Thomas Mann je objavil "Nation" članek "The Com; ing Humanism". Ampak tudi on stoji pred steno "transcendence", za katero nima razloga. Napram njemu in vse® naturalističnim humanistom imamo delo "Integral Huma' nism", katero je opisal filozof Jacques Maritain. Tu P*3 vi: "Whether we turn t" Rousseau, to Comte, or to Hegel, we find that, while f°! (hose great representatives oi the modern age, on the on{ hand man is regarded in his existential condition as a purely natural being, who is exhibited as detached from an? connection with a spiritual order introducing the ideas d original sin and grace; nevertheless, he cannot be though of as purely natural, so po* tent are these connections i" his being. They claim to dea1 with a being in a condition «r state of pure nature, and int® this purely natural man art poured all the aispirations an1 all the appeals of a life troW divine — ego dixi: dii estis which for the Christian spri«? from the Grace of God". Da se izrazim podoma^ in kakor je zdaj 'm'ecl nai"; na dnevnem redu: človek n> prišel iz džungla, kar pomen' naturalizem, ampak sam zašel v džungl, bil tja potisnje" no izvirnem grehu, in iz tega "divjaštva" se mora dviga' ti do humanizma, do civiliz8 c i je s pomočjo — odrešenj* Zato imamo Božič, ne kn božič. Vse to je hudo trd oreh. i" ne vem, če ga more članki v 'Napredku' pregrizniti. V«5 nekdanji in sedanji 'strah'' )e rrišel šele, ko je človeku ra< greha zatemnel razum, ko ie postal "divjak", in strah ig^ pri "veri" ali "verstvu" vlog0 smpak s krščansko vero *trah nima niti najmanj^8 zveze. Ako se priprostim slovenskim delavcem opisuje vpliv strahu, in se jih ne ^ Dozori tudi na bistveno raz"' ko med "vero" in vero, in )? vse to postavljeno na neznan-stveno podlago naturalizma ?e s tem slovenske delavce zavaja, in tako zavajanje ^ hasne nikomur, ko le resnic" more rešiti. To je, da pišem o — strahu. Kjer katoličani ne skrbe razširjevanje svojega kat«'' tiska, tam dajejo najlcp*" priliko nasprotnikom, da *lft' jo ti svoj protiverski tisk. __^ kakor tudi Družinsko Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga Vsak komad stane s poštnino vred 25 centov Naročajo se od: KSIJIGARNA AMER. SLOVENE« 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. or, h. m. lancaster DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St) Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očal* udu htau OPTOMETRIST 1801 So. A.ihrland AventM Tel. Canal 0523 Uradne ure wtak dan od 9' ajutraj do 8:30 zvečer. I I ■a I D 1 i i "juiihsim »niaiiis