ZAKAJ SE SPREHAJAJO RJAVE ZVERI?
Medved »begunec«
V letošnjem izredno vročem, soparnem in ne-mirnem poletju, kot vse kaže, so si tudi medvedje zaželeii sprememb. Z raznih krajev v bližini Ljub-ljane smo dobili poročila, da so se nenadoma pojavili medvedje na področjih, ki niso značilna za bivališča, kjer se medvedje stalno zadržujejo. Med takimi področji, kjer je stalno prebivališče medvedov v Sloveniji, je tudi krimsko pogorje. Najraje se zadržujejo v prepadnih stenah in odroč-nih krajih Iške in drugod, kjer imajo mir. Vsaj tako je bilo doslej. V glavnem.
Pravim, v glavnem, ker sedaj so videli medve-de, vsaj tako govorijo poročila na Golem na Pol-ževem, v vasi Sela nad Robom, na Črni poti na Barju in na avtocesti med Vrhniko in Postojno in še drugod, da ne bi naštevali naprej. Lovska družina Rakovnik, barjanska lovska družina, je smatrala za svojo dolžnost, da opozori člane svoje družine, da ne smejo streljati na medveda, ki se je pojavil na Barju; lahko bi kakšnega strastnega lovca zamikala izredna trofeja in bi položil med-veda na dlako. Dodati pa je treba, da so se v lovišču te lovske družine, ki ima svoje lovišče takorekoč v predmestju Ljubljane, pojavili tudi jeleni in divji prašiči. Tako, da tudi medved ne bi bil kakšno posebno presenečenje.
Ljudje pa se sprašujejo, kaj naj bi to pomenilo, da so se medvedje začeli pojavljati na obrobjih svojega stalnega domovališča, v večjem številu, kot smo bili vajeni doslej? To je važno vprašanje, v kakšno kategorijo bomo uvrstili te medvede: Ali so to »problematični« medvedje, medvedje, ob-časni »izletniki«, medvedje, ki se selijo, medvedje »smetarji« ali morda medvedje »begunci«. Ne bi smeli pQdcenjevati pri ljudeh strah pred medve-
dom, če tudi pravijo, da je to zver, ki se boji človeka, seveda le v določenih pogojih. Če pa ga človek preseneti, se mu preveč približa in ga morda tudi na kakšen način izziva, se lahko pripe-ti, da bo medved hudo presenetil takega človeka. Pokazalo se je tudi, da ni dobro tudi to, kako so medvedje v severnoameriških parkih pokazali ob-časno preveliko domačnost. No, prepričan sem, da vsaj naši krimski medvedje še niso prišli do stopnje prilagodljivosti severnoameriških tnedve-dov. Vsaj doslej še ni nobenih znamenj, ki bi na to kazala.
Vendar pa bi bilo trenutno še težko odgovoriti, kaj naj bi bil povod, da so se pojavili medvedje »begunci« ali morda tudi »izletniki«? Morda je to znamenje po potrebi za širjenje življenjskega pro-stora? Strokovnjaki trdijo, da pri nas ni preveč medvedov. Verjetno bi bili najbliže resnici, če bi zapisali, da je ogrožen življenjski prostor rjavega medveda.
Strokovnjaki, predvsem lovci trdijo, da je mir zelo pomembna vrednota za domovališče medve-da, kakor tudi na splošno za divjad. Sodobni človek pa je te »kraje miru« močno prizadel. Raznih obiskovalcev gozdov in hribov je vedno več, to so gobarji, malinarji, nabiralci raznih gozdnih sadežev, izletniki rekreativci in podobno. Tako praktično ni več medvedjih brlogov, kjer bi medvedka v miru in tišini lahko skotila mladiče, da bi odrasli, povsod jih že ogroža sodobna civili-zacija od avtomobilov, gozdnih cest, traktorjev. Praktično neobljudenih, mirnih kotičkov je vedno manj. Zato bi bil morda odgovor, odkod toliko medvedov »beguncev« v tem, da je njihov živ-ljenjski prostor ogrožen!     STANE LENARDIČ