Stev. 33. (Poštno tek. račun.-C. C. con la Posta)
V Trstu, petek 14. avgusta 1925.
lak*)« Tuk p«t«k opoldn*.
Naslov: Trat-TrMtt* Casella Centra 37 ali p«: ti« lmbriani 9/1II, Izdaja: konsorcij Malega. lista
Mali koledar.
Petek, 14. aivgusta: Evzebij. — Sobota, 15.: Vnebovzetje M. D. — Nedelja 16.:
Rok, Joachim. — Pondoljek, 17.: Liber at, Sibiila. — Torek, 18.: Helena. — Sreda, 19-: Ludovik, Julij. — Četrtek, 20.:	Bernard,
Stefan. — Petek, 21.: Ivana Frančiška, 'Adolf,
MALE NOVICE.
Iz Bolonje
Pošiljajo pozdrave staršem, in znancem : Šajn Ivan v Knežak, Žužek Mihael na Jursiče, Tomšič Andrej, Novak Josip v Knežak, Zajc Matija, Šabec Ivan na Bač, Žigon Fran v Renče, Gorkič Ludvik v Orehovi j e pri Mirnu, Brozina Fran v Jel-Saine, Pertot Fran v Nabrežino, Okretič' ■fožef v Kostanjevico, Udovič Jožef v Jr*l-šane, Čopar Anton v Lokev, Hrovatin Ludvik v Kuteževo, Uršič Karel v Štoirje, Guštin Viktor na Prosek, Batič Fran v Lokavec.
Mi smo od artiljerije, daleč proč od domačije.
Domovina mili kraj, k tebi hrepenim maizaj.
V Palerma,
na j večjem mestu na Siciliji so pri občinskih volitvah zmagali fašisti. Kdo bi si bil Daiisil Ll...
Fantovsko romanje.
Ponovno opozarjamo zavedne fante na skupno fantovsko romanje na Marijino Celje v nedeljo 16. avgusta.
Alojzevišče v Gorici.
Odbor dijaškega doma «Alojzevi$ča» v Gorici sporoča javnosti, da bo s prihodnjim šolskim letam sprejel proti plačilu:
1) dijake, ki želijo obiskovati goriške srednje šole;
2) učence, ki bi se hoteli pripraviti za sprejemni izpit v 1. razred tukajšnjih Pednjih šol z italijanskim učnim jezikom (gimnazije, realke, učiteljišča in dopolnil-110 šole, ki traja 3 leta in pripravlja di-
MALI LISI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Francozom slaba prede
teto III.
,M*li List» - C. C. Post.
Uci.ka knjUic«. (Dr Pjmur)
LJUBLJANA (JUGOSLA ^ ^
Pol leta S Ur f-'\
Četrt Uta 3 lire 'r~
Odg. urednik Ivan Preše/J
Našim bralcem je že znano, da imajo Francozi veliko otepanje z Abd el Krimom v Maroku. Govori se nekaj o mirovnih pogojih, pa v javnost ni o tem zašlo še nič zanesljivega. Prihajajo pa namesto tega novice, da se upor proti Francozom vedno bolj širi tudi v onem delu Maroka, kjer gospodarijo njihove eete. Neki arabski časopis, ki je tam izhajal kot glasilo domačega ljudstva, so Francozi zatrli. Toda upornega duha ne morejo zatreti. Siri se iz Maroka čez vzhodne meje v francosko Alžirijo in Tunizijo.
KDO KURI.
To splošno gibanje proti Francozom ima svoje duševne vire: tudi semitski na-' rodi prihajajo k zavesti, da jim pritiče e-nakopravnost in da svoboda ni samo za Evropejce. Poleg tega tudi ruski boljševi-| ki povsod kurijo. Proti Francozom pa še | posebej tudi angleška vlada vodi pri-krito politiko. Stara angleška poUtika je, da poleg Angleža nobeden ne sme biti posebno močan: ne Nemec, ne Francoz. Nemca so že potlačili, zato sedaj su-| čejo Francoza. Kjerkoli to kaže, ščuvajo druge nanj, ter jih za boj zalagajo z denarjem, orožjem in živežem.
Zadnji čas je izbruhnil nevaren upor proti Francozom v Siriji na Vzhodu, Tam je oblast razdeljena tako, da gospoduje v Palestini (Jeruzalemu) Anglež, v Siriji z glavnim mestom Bejrut pa Francoz.
KAKO JE PRIŠLO DO UPORA.
Francoski gubernator v Siriji je gene-
ral Sarrail. V svojem nastopanju je ne samo ošaben, ampak tudi krivičen. On je zahteval od libanskega parlamenta, da naj izbere nekega Francoza za namestnika v libanski pokrajini (Liban ali Libanon je gorovje v Siriji, znano iz sv- pisma. Tam izvira reka Jordan). Parlament je rekel: Če bomo izbirali, bomo to, kar mi hočemo, ne kar hoče preljuba francoska ekscelenca. Na tak odgovor je Sarrail razpodil ljudske zastopnike in izdelal nov volilni red, katerega pa niso v Parizu odobrili. Volitve so bile po starem redu dne 29. junija. Vršile so se z denarjem in s silo. Generalovim nasprotnikom so branili s silo dostop na volišča.
PRILJUDEN KAPITAN.
Veljaki iz arabskega plemena Druzov so se hoteli pritožiti pri generalu čez nekega francoskega oficirja, ki je delal silo domačinom. Menda je med drugim kaznoval domače odlične može s tem, da jih je poslal tolči gramoz na cesto. Sarrail ni hotel poslušati pritožb. Odposlanstva dvakrat ni hotel sprejeti, ampak ukazal, da so takoj spravijo proč.
Začel se je oborožen upor. Poročila javljajo, da imajo Francozi kakih 200 mrtvih in 600 ranjenih. Pariški listi ostro pišejo proti generalu Serrailu in zahtevajo, da ga vlada spodi v kraj. Vlada seveda skuša vse kar moči olepšati in trdi, da ni nič hudega.
Dejstvo pa je, da je modeme evropejske kulture že vesoljni svet do grla sit
MIHEC
JAKEC
i Politiko bova za čas popustila,
■ se v senci*domače lipe oddahnila.
IAKFP’ Po 8,arem si bova lePD zapela, JHIVLUi da bova spet enkrat od srca vesela.
Jake za sprejem na dvolltetno trgovsko šalo).
V ta namen bomo tudi prihodnje šolsko leto otvorili v zavodu V. razred ljudske šole, v katerem se bodo gojili predvsem 0n-i predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem iizpitu. V ta V. razred, oziroma Pripravnico, ki ima pravico javnosti, bo-
do
sprejeti samo oni učenci, ki so z do-
^r*m uspehom dovršili IV. razred ljudje šole in ki bodo stanovali v zavodu. Prošnji za sprejem v zavod je treba prižeti sfledeče listine: krstni list (kolko-Van),. zadnje šolsko spričevalo1, spričevalo P cepljenju koz (na ne kol kovanem papir-to), spričevalo dušnega pastirja o nrav-aeirn vedenju prosilca.
Gojenci preteklega šolskega leta, ki žeto biti zopet sprejeti v zavod, naj vfožijo arno prošnjo brez prilog.
^<>k za vlaganje prošenj traja do 31. ffusta t. L —’ Prošnje naj se pošiljajo naslov : Odbor «Alojziževišča«, Gorica, 14 Ponte Isonzo 3.
Na
Poštnemu ravnateljstvu.
poštnem uradu v Bujah v Istri se čudne reči. «Mali list« naročnikom ^ Pohaja redno. Enkrat pride, dvakrat k > Pride enkrat, pa spet nobenkrat. Ne-nr er^ že ce,l mesec niso prejeli. U-avn-ištvo ga vselej redno odpošlje iz Tr-Pov ^'ržaš^a Pošta ga tudi brezhibno od-ja. Slavno poštno ravnateljstvo naj °J obme svojo pozornost na uradova-v Bujah.
ar0lčn'iiko pa pozivamo, naj brez stra-fJlu >ta*lteVaj0 sv°j° Pravico od poštnih u-c<) ‘ ^'cev. Tiirjati svojo postavno pravi-111 greh, ampak državljanska dolžnost.
DIJAŠTVUI
Ker se je postavilo «Udruženje slovenskih srednješolcev v Italiji« na svojem j III. kongresu v petek 25. julija na popolli-i noma napredno, liberalno stališče, je čutil del dijaštvai iiz Trsta potrebo, da si o-snuje lastno društvo, kjer bi lahko delovalo na podlagi krščanskih načel in v duhu krščanskega socializma.
V četrtek, dne 30. VII. se je vršil' ustanovni občni zbo/r katoliškega dijaškega krožka «Pal estra«. Sestanki s predavanji se vrše vsak pomdeljek v društvenih prostorih. Vabimo vse, ki se zanimajo za naš pokret, da pristopijo v nag krožek.
ODBOR D. K. PALESTRA.
Prihodnji redni sestanek D. K. Palestra se bo vršil v pomdeljek 17. avgusta ob IG. uri v društvenih prostorih.
Kraški bersaljerji.
Iz Desenzano (prov. Brescia) pošiljajo pozdrave svojim sorodnikom, pa vsem slovenskim fantom in dekletom trije kra-ški bersaiijerjii; Žiberna Fran iz Štorij, Stoka Stanko iz Tomaja in Tavčar Jožef iz Sežane. Tako so se ponorčevali:
Tak je bersaljerski stan : pušelc na klobuku, prazen «taškapan».
Amnestija.
Mussolini je liizdal kraljevi dekret o amnestiji, to je o odpuščen ju nekaterih kazni. Odpuščene so tudi kasni za zločine, izvršene it političnih namenov. Zločin ubojstva pa je izvzet in zanj ne velja pomiloščenje.
Slovensko sirotišče v Gorici.
V minulem šolskem letu jo bilo v slovenskem sirotišču v Gorici 62 gojencev in gojenk. Vsi eo dovršili šolsko leto z dobrim uspehom, izuzemši pet dečkov, ki-imajo jeseni ponavljata« izpit. Štirje dečki so se vpisali na gimnazijo im so že napravili sprejemni izpit. Ena deklica se je po prav dobro prestanem sprejemnem izpitu vpisala na učiteljišče v Gorici.
Dijaška Matica v Trstu
javlja, da se bo vrši.l visokošolski zbor vseh v društvu včlanjenih visokošolcev dne 23. avgusta t. 1. v Trstu z običajnim dnevnim redom. Glasovalno im vodilno pravico imajo viisokošolci, ki so se vpisali v D. M. do 1. januarja t. ill im ki so v redu s članarino.
ODBOR.
Kralja so hoteli okrasti.
Iz Rumunije, dežele veselega kapitalizma, poročajo: Dve četi znanih rumun-skih roparjev sita po raznih «junaški h čir niha prešli na bukov,insko ozemlje, kjer sta med drugim izropali nadškofijsko palačo. Roparjem se je nato zahotelo po .letovišču- Pri prihodu teh nenavadnih gostov so jo orožniki in drugi čuvaji javne varnosti popihali, dočim so fletovniki i-meli priložnost, prepustiti razne nepotrebne stvarii, kot dragulje in denar, no-vodošlim. Medtem se je pa razširila v Bukarešti govorica, da nameravajo banditi! napasti samo Sina jev kjer so na letovišču rumunski kralj in kraljica, grški eks-kralj Jurij, bogati bančniki itd. Takoj je bil poslan tja v ojačitev oddelek orožni-štva, ki se je v resnici kmalu sprijeli z roparji, ker pa sta roparski četi močni o-krog 100 mož in moderno oboroženi — i-mata celo ročne granate in strojnice — so po dolgotrajnem neodločnem boju v zadnjem hipu prišli še na pomoč poklicani lovci iiz Bukarešte in pognali predrzneže v beg.
Sadovi svobode.
Dalmacija je šele letos dobila železniško zvezo z ostalim svetom. Pod avstrijskim orlom niso Mažari dopustili te dobrote za siromašno deželo. V Jugoslaviji se je delo pospešilo in dne 25. julija je pripeljal na postajo v Split prvi br-zovlak iz Belgrada. Spličani so priredili velike slovesnosti. S ponosom gledajo v prihodnjost svojega mesta in govore : «Ča je Londra prama Splitu gradu ? »
BELEŽKE.
« Edinost» je priobčila neke izjave I-vana Starega o upravi denarja, ki je bil namenjen za tiste, ki so trpeli škodo vsledl divjanja smoparjev po Istri. «Pučki Prijatelj« je večkrat zahteval od Starega, naj poda obračun. Namesto tega je Stari samo očiiitail g. Milanoviču in drugim, kaj da so oni prejeli. On pa ne pove, kaj je g. Milanovie pretrpel in koliko je i-mel vsiled tega snoparskega napada tudi gmotne škode. Tudi tega ne pove, da svo-ta, katero je on Milanoviču izročil, ni bi J a samo zanj, ampak tudi za nekatere druge oškodovance. Z eno besedo: g. Stari je skušal zavleči prepir o računih na stranske tire. «Pučki Prijatelj« ga v zadnji številki prijema tem huje.
Mili narod. Kolesarji so dirkali za ta-kozvano kupo «Edinosti». Človek hi bil mislil, da je to kakšna narodna1 prireditev, pa menda ni bdila. Zmagovito kolo in dobljeno nagrado so razstavili v oknu neke trgovine v napisom: Coppa «Edinost», vin ta dal corridore Carlo Verginella del S. D. «Adria» 'con cidlo Mar con, gonoma Pirelli — via Piet& 3.
Liberalna komedija. Bivši poslanec dr.
■ Stanger na Voloskem siii veliko prizade-I va, da bi istrskega kmeta odvrnil od ka-
■ toliške vere in ga prepisal na pravoslav-| no. Dosedaj je premotil štiri kmete, da i so se dejansko iz katoliške vere izbrisali J ter se vpisali v pravoslavno župo v Pero-
ju. Stanger je od veselja o priliki izleta na Učko oblekel «koret» in plesal kolo s to štiriperesno deteljico. Počasi bodo tudi najbolj trdovratni sloga,ški duhovniki o-vohalii smodnik ter se odločili! ali za katoliško akcijo ali pa za pravoslavje. Če dobi Stanger še par duhovnikov na svojo stran, potem lahko postane prokurator svetega sinoda. Morda se bo dal celo posvetiti za arhijereja ter začel držati stroge pravoslavne poste. To bi bilo nekaj zanimivega za Opatijo.
Številke tulijo. V «Prerodu« beremo kratko statistiko glede prestopkov, ki spadajo v območje okrajnih sodišč na Slovenskem. Pisatelj je po vrsti zabeležil 200 lahkih prestopkov, ki so biti pred sodnijo. Od teh 200 je bilo pod vplivom alkohola izvršenih 184 prestopkov; v posredni 'ali neposredni bližini' alkohola (gostilne) pa 193. Torej če bi ne bilo pijancev, imeli bi namesto 200 prestopkov le 16; namesto 10 sodnikov bdi zadostoval eden. Če pa ne bi bilo gostiln, bi bilo'prestopkov (lahka telesna, poškodba, poškodba lastnine, žaljenje časti itd.) samo 7 namesto 200. Tedaj bi en sodnik zadostovali namesto 25 sodnikov. Te številke res kar tulijo, toda Slovenci na to uho nič kaj dobro ne čujemo.
Mali list ▼ vsako hišo, v vsako slovensko družino!
»MAM !,/ T f* T»
Našim cit a tel j e m
Prihodnjič začnemo objavljati v «Ma- nizacijo. Naš prijatelj in širom Slovenije lem listu« primorske narodne pesmi, ka- priznani glasbenik g. Vinko Vodopivec tere je zbiral pokojni župnik g. Kokošar i nam je zbirko blagohotno dal na razpola-ter jim zapisal note in preprosto harmo- 1 go s sledečim pismom :
r‘4
P
st -s
7
• /f. v*. y
G. Vinkotu izrekamo tem potom pri- ] vsa slovenska javnost z veseliem spre-srčno zahvalo za njegovo postrežljivost. jela te pesmice in da se bodo kmalu gla-Frepls not je mojstrsko izvršil q. Roman sile povsod, koder slovenski rod' s petjem Pahor, organist v Rentah, za kar gre tu- preganja bridkost življenja, di njemu javno priznanje. Upamo, da bo	Uredništvo.
V pojasnilo in razmišljanje
«Edinost« je priobčila v nedeljo 2. avgusta v svojem uvodnem članku razpravo o razmerju mod starimi in mladimi, a marsikateri ne ve, kaj je pravzaprav sprožilo- to razpravo. To je ravno spor med starimi in. mladimi liberalci, ki je prišel v nedeljo 26. julija javno do izraza na občnem zboru «Zveze mladinskih društev v Trstu«. Teorija, ki jo razvija «Edinost« v omenjenem uvodnem članku je res idealna. Pravi namreč med drugim, da naj le izražajo mlajši svobodno svoja mnenja in nazore, ne pa da bi zamotavali in zasmehovali dol o starejših in da je, na drugi strani dolžnost starejših, da vodijo naraščaj in ga navajajo k vzvišenim življenjskim ciljem, da jim z besedo kažejo pot, ki dovede naraščaj do največje popolnosti.
Nauki in dela.
Povedali smo že, da je to teoretično popolnoma pravilno, da celo idealno, za naše razmere se je pa v praksi pokazalo čisto drugače. Mladina) je bi,la v tem oziru od strani, starejših popolnoma prezirana, da celo ovirali so jo tu pa tam v njenih stremljenjih. Im na zadnjem občnem zboru je v loncu, v katerem je že dolgo potrpežljivo vrelo, privrelo do vrha in še čez. Mladima je kone&no spoznala, da no more tako več daljo, da se ne sme pustiti vleči več na1 špagci od starejših, ki sc niso popolnoma nič ravnali po naukih, ki jih sedaj oznanjuje «Edino®t». Ker so pa bili za vse prošnje in opomine gluhi, zato so jih tudi javno razkrinkali. Ni čuda torej, če je o-gorčena liberalna mladina na svojem obč. zboru javno brala levite svojim starejšim.
Kaj pravi liberalec o liberalcih.
Razkrinkala je javno vlastodržce doktorje, advokate in ljudi pri «Edinosti», ki izven peresa in svojega žepa ničesar drugega ne poznajo.
Akademiško društvo «Balkan» da ne dela pod vplivom teh viastodrž-cev ničesar. Njih delovanje da obstaja iz navadnih akademskih pogovorov i'n iz popivanja; to je njih delo z;> narod! «Balkancl» zlasti starine in oni pri »Edinosti«, ki so prišli po narodnih žuljih do vodilnih stolčkov, gledajo, da ne dobijo službe drugi, ki samostojno mislijo. Prav tako vničijo ti ljudje mate-tcrijalno in moralno vsakega, ki no pleše po njihovi volji. Enkrat na leto gredo med narod ven na deželo, ko ima akademsko društvo « Balkan« svoj občni zbor, kjer je posebna zaključna točka; popiva-
nje pozno v noč. Tako, da vprašujejo' kmetske ženice in možje, kdo so te tržaške sv..., ti tržaški kulturonosci, ki tako
pijani ponoči okrog razgrajajo itd Ko
pa pride kmet v pisarno, mu zaprejo pred nosom vrata, ali ga pa pošteno o-lajšajo na listnici.
Narodni šport.
«Edinost» piše tudi, da naj uvažuje mladina nasvete starejših in naj ne vidi nasprotovanja v tem, če imajo ti včasih pomisleke proti kakemu mnenju in nasvetu od strani mlajših. Bravo! Poglejmo si rajši to nai zgledu, kako se v resnici dogaja. «Zveza mladinskih društev« jo naredila bojkot proti športnemu društvu «Valu» radi tujerodcev, katere imajo v svoji nogometni četi. Pred približno 3 meseci., ko se je igrala nogometna tekma med «Valom» in «Prosveto-Opčine», so «Valaši» začeli zmerjati Opence s «ščavi» in Openci so demonstrativno zapustili igrišče. Zato je «Zveza miliad. dr.» proglasila bojkot nad «Valom». Sklicala je sejo in povabila nanjo tudi dr.ja Slavika. Dr. Slavik je pa zahteval, da se tujerodci obdržijo v četi. Zveza se je morala ukloniti volji enega vlastodržca, ki misli, da se tako služi slov. narodu.
Napadi na dr.ja Slavika.
Po vsem tem ni nič čudno, če se je mladina končno skorajžila in javno ožigosala merodajne tržaške inteligenčne kroge in jih kakor zaslužijo pokazala v vsej njih kričeči barvi. Napad je bil naperjen v glavnem na vlastodržca dr.ja Slavika. To je bil prvi slučaj, da se je upal kdo iz liberalnega tabora napasti javno dr.ja Slavika.
Tiho, otroci!
Na tem obenem zboru je bil navzoč tudi nek doktor od starih, ki je skušal vso stvar omiliti. Braniti se drugače ni mogel, kakor da so je postavili/ v pozo starega modrega moža, vzel v roko šibeo ki o-zmerjal v svoji sveti jezi to razbrzdano puntarsko mladino, češ kaj bodo taki o-fcroci, ki še z glavo butajo v stol, mizo in omaro in se nato jezijo, da je kriv tega stol, miza in omara. Da ne znajo ceniti truda in znoja dr. Slavika, ki se noč in dan vbija in trudi za narod.
Koliko jo dafla mladina na take besede, razvidimo že iz tega, da so prinesli pozneje pri slavnostnem obedu novoizvoljenemu predsedniku «Zveze mlad. društev« kot nopobošljivemu pa gl a vc u - otrok u skodelico mleka in modro ugotovili, da mu
manjka edino še «cucolo». Baje se bodo vpisali vsi v otroški vrtec pri sv. Ivanu.
Toliko v pojasnilo k dotičnemu čltonku, da vidi; naše ljudstvo, kaiko je z nasprotniki, da niso samo malolistarji in goriški strnjarjl oni, ki bičajo gnilobo nasprotnikov v Trstu, temveč 'da je prišla tudi mladina v nasprotnem taboru končno do spoznanja, da ni pri njihovih voditeljih vse v redu, in da jo stvorila energično opozicijo, ki jim utegne še hude preglavice dela tii
Hudičev štant
Kakor da nima naš narod že dovolj grobokopov, je hudič postavil v trge in na vasi naže dežele svoje štanto, za katerimi ponuja ljudstvu strupa, ki naj ga gospodarsko, moralno din narodno vniči. Ti štanti so plesi.
Plesna kuga.
Nedeftjo za nedeljo so vršijo pri nas plesi, vas za vasjo se vrsti, selo za selom. Oblastva dajejo pridno svoje dovoljenje za plese. Še več: tudi laško učiteljstvo prireja plese, kakor poročajo od povsod z dežele. V nedeljo 19. 7. si videl v Gorici slovensko-laške plakate, ki pravijo: «V nedeljo dne 20. julija se bo vršil v proslavo sv. Ane velik ples v Pevmi». V tržaški okolici vidiš sicer skoro same laške plesne lepake, toda plese prirejajo naši Slovenci.
Komu ne nese ?
Naš kmet, naš delavec, naš revež ima pri tem lo zgubo. Hčere norijo že ves mesec pred plesom; i>ogovori med dekleti se vrstijo samo o plesu, kako bo, kakšne bodo obleke, kdo vse pride itd. Fantje zanemarjajo delo, 'ker se pripravljajo ves teden pred plesom. Očetjo morajo segati v žepe, kajti hči hoče novo obleko, nove čeveljčke, sin pa so mora postaviti, da ima tudi on kaj pod palcem. In če oče ne da, že poskrbijo hčere in sinovi, da pridejo na kontrabantski način do denarja. Na dan plesa pa so pije in zapravlja,
I ko da bi imel vsak kmet lastno banko.
; In tako vničujemo naša gospodarstva. Komu pa nese ?
Nese pa prirediteljem, par narodnim
fantom in oštirju, pravzaprav samo oštirju. Na plesni dan izprazni oštir nekaj sodov, zvečer pa šteje svoj dobiček. Fantje so sicer tudi zaslužili par stotakov, toda. oštir dobro ve, da bodo fantje vse zaslužene denarce prinesli v oštirsko hranilnic o.
Kdo podpira ?
Že v davnih časih so prirejali pri nas plese, a ti so so vršiJi enkrat na leto. Plos je trajal do zdrave Marije; ko je zazvonilo, so se plesavci razšli in gorje dekletu, ki ni bilo ob zdravi Mariji doma. Palic* je polko pela ! To je bilo v davnih časih. Toda žo desetletja prod vojno je naša liberalna stranka z vso paro začela delati propagando za ples, zakaj liberalci so so zavedali: čimbolj jo mladina razposajena in demoralizirana, tembolj je pristopna za liberalne ideje. To je resnica, ki so jo ugotovili tudi nadstrankarski pisatelji. Če so prvoboriitel j i prirejali plese v proslavo sv. Cirila in Metoda (tako vabilo i-marno prod seboj, podpisala sta je dva pr voboritelja) leto za letom, kako da ne bi smeli fantje letos prirediti plesa v proslavo sv. Ane? Mi beležimo iz «Edinosti« in «Novic» vse plese, za katere delata ta dva lista reklamo. V onem samem tednu sta oba lista skupaj priobčila šest reklam za ples.
Med prijatelji.
Plesni oštirji, plosni fantje so navadno zaupniki ali pristaši liberalne stranke in zato se vodstvo stranke pač ne more zameriti volivccm.
Za kaj gre ?
Kdor se ni vglobil v vprašanje plesne kuge, ne moro zapopasti njene nevarnosti. Danes je ples v naši rasi. Vsa'dekleta gredo na ples. Čez osem danil je ples v sosednji vasi; vsa naša dekleta pojdejo tja, pa ne lo v prvo sosednjo vas, ampak pojdejo v vse vasi v okrožju 2 do 3 ur; tako bodo dekleta plesala 20 nedelj.
Mladina, ki le pleše, ni sposobna za kulturno delo; taka mladina noče brati, noče se izobraževati, noče. In sedanja mladina jo pohajala v dobro slovenske šolo. Kaj bo z mladino, ki zahaja sedaj v laške šole?
Nismo uvodoma zaman rekli, da je ples grobokop našega naroda !
Goriško pismo.
Zveza svobodomiselnih dijakov bo priredila od 10.18. t. m. pod Kornom svoje lietno zborovanje. Med drugim bodo razkladali in seveda odobravali tudi svetovni nazor pokojnega Klemena Juga, ki je bil, kakor jo znano, v popolnem nasprot-stvu a krščanskim svetovnim masiranjem. Značilno za nase edinjaše je to, da bodo na tem zborovanju predavali njih eksponenti Albert Boječ, tajnik poslanca dr.ja \Vilfana, Zorko Jelinčič, tajnik zveze prosvetnih društev ter Joško Witfan, san poslanca Wilfama, Kajpada bo tržaška tetka še naprej trdila, kako da oni spoštujejo krščanstvo.
Pevski in orglarski tečaj, ki ga je priredila Prosvetna zveza v Gorici, se je končal z uspehom, ki jo bil nad vso pričakovanje vzvišen. V soboto opoldne jo profesorski zbor pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča razdelil udeležencem spričevala, zvečer pa se je vršiillai v Mrci-novi dvorani' pevska akademija za povah bljence, med katerimi smo .zapazili tudi gospoda nadškofa, ki je sam izvrsten pevec. Zbor Mladiko jo deiloma pod vodstvom Srečka Kumarja, doloma pod vodstvom Lojzeta Bratuža zapel več prelepih pesmi skladateljev Adamiča, Žgavca, Vodopivca ter Ravnika. Tri' pesmi so morali ponoviti. Gdčna Bortolottijova je zasvi-rala na kitovi® dve Chopinovi skladbi, gdčna Ščekova je zapela dva samospeva, pravtako tudi tenorist Jožko1 Bratuž. Ko je predsednik Prosvetne zvezo dr. Vladimir Glaser predstavil-navzočega profesorja Emila Adamiča, naj večjega slovanskega skladatelja, je po dvorani ziaorilo ploskanje, ki ga ni hotelo biti kraja.
Osebne vesti. Minuli teden je videmski prefekt poklicali k sebi goriškega podpre-fekta ter mu je naznanili, da naj se pri-
pravi na odhod; najbrže dobi odlok za Meran.
Goriški knez 'in nadškof j® odstavil dosedanjega ravnatelja deškega semenišča k'ii ni bil nič kaj priljubljen, ne zgoraj no spodaj. Na njegovo mesto pride g. Iligin Valdomarin, jako izobražen in pravičen gospod, ki uživa vsepovsod splošno spoštovanje. Prefekt profesor Josip Leben jo šol na potovanje na špansko, zatem se presoli v Ameriko, na njegovo mesto pride g. Leopold Cigoj, doslej župnik v Štomažu na Vipavskem.
ZANIMIVOSTI.
Slovenski napredek.
Znani glasbenik p. Ilugoilin Sattner v Ljubljani je dokončal veliko delo: zložil je opero z naslovom «Tajda«, za katero mu jo spisal besedilo pisatelj Pregelj.
Pes grize.
V Poli je stal neki finančni stražnik ob morju na straži. Zagledal je v morju morskega psa, kak meter dolgega. Pomeril j0 vanj in ga ustrelil. Potem je skočil v morje, da bi; potegnil plen na suho. Ranjena ribja zver ga je tedaj s strašnimi zobmi popadla. Bešili so ga neki ribiči) ki so bili) v bližini. Financar je moral it* v bolnišnico.
Koliko je Nemcev.
V nomškii državi so prešteli ljudi dn0 10. junija letos. Našteli so jih 02 milijonov in poJ. Pa veliko Nemcev živi tudi izven Nemčijo: na Češkem, na Poljskem, v juž- _ nih Tirolah, posebno pa v Avstriji, pa tudi pod Francozom jih je dokaj. Vseh Nemcev'bo pač dvakrat toliko kakor j0 Italijanov.
Najhitrej&a ptica.
Najhiitrejša ptica jo morski galeb. Leti tudi proti najmočnejšemu vetru z naglico 200 km na uro.
Kaj nam z dežele pišejo
Iz ZGONIKA.
Tu živimo žalostno življenje; vsak dan gre na slabše. Zdii se, kakoar. bi legla nad našo vas težka mora, ki ji brezbrižno podlegamo. Resni ljudje venomer tožijo čez slabe čase, katere seveda povasročujejo grozni davki, draginja itd., ki še narašča. Treznemu Človeku so kar srce stisne, ko pomisli na bodočnost. Med vsem tem gor-jem, v katerem živimo, pa vidiš naše naprednjake cele delavnike na krogilišču našega dičnega župana, ki tam gube dragi čas in še pozno v noč zapravljajo denar. In to je jasno, da množe taki gospodarji s tem revščino, ki se je ponekod že hudo razpasla in plovejo proti gotovemu gospodarskemu polomu ! Zatorej, možje, fantje, ki vam je mar vaša družina in gospodarstvo, vam kličem : Ne po njih Poti; in ne svojih otrok v bližino teh lahkomiseln ežev.
Tako delajo naši edinjaški narodnjaki >n celo občinski voditelji za naš blagor. S tem res lepo vzgajajo našo mladino in hhiogo koristijo narodu, s čemer se vedno bahajo ! Občinski možje ! Mari vas je ljudstvo zato izvolilo, da se tako dela za dobrobit in red v občini ? Sramota ! Sa-Oto poti poglejmo ! Včasih se je še katere suho človeče skobacalo po bližnjih klancih v svoja polja, a poglejmo jih sedaj- Vse zaraslo, vse prepleteno z robido, fako da se človek ves krvav in raztrgan komaj skozi prerine. In pot v hribe? Kdaj Pride čas popravitve? Ali je res vse zgražanje pametnih ljudi, nad tem zaman — balincarji ? !	Vaščan.
vremska dolina.
V nedeljo dne 21 avgusta je priredili cerkveni pevski zbor vremske faro pevsko Prireditev v Gornjih Vremah, kateri je dodal štiridejansko igro: «Dom». Daši so se morali prireditelji zadovoljiti z oblast-Venim dovoljenjem, ki se je glasilo, da srue biti cela stvar prikrita med štirimi stenami, je vendar vladalo med prebivalstvom veiliiko zanimanje, kajti malo je hienda v naši zemlji občin, katerih stanovalci, bi s tolikim zanimanjem sledili naši tepi pesmi, kakor vremska dolina in so sodnja Barka. Pjiidni pevci in pevke pa tudi zaslužijo v polni meri, da sc posveča njihovemu dolu Čim večjo pozornost. Če pomislimo^ da so pevci in pevke udje kmetijskih družin, ki so baš v tem letnem ^su zaposlepti z najtežjimi opravili na Polju
in senožeti, da pa po trudapolnem dnevnem poslu gredo z veseljem k pevski VaJi, ki traja velikokrat do pozne večerne dre, moramo priznati, da so naši fantje dl dekleta vzorno požrtvovalni in da je iz dingovih duš izginilo- tisto, kar je slabega zapustiia v nas svetovna vojna in da stremijo za obnovo srčne kulture. In prav daša mila slovenska 'pesem — narodna ali umetna — vsebuje vse, česar je potreba človeku, da se osveži, odpočije, razvedri; ona polni srce pevca in poslušalca s
Plemenitimi občutki1.
Kot prvo točko sporeda sta nam podala združena pevska zbora iz Vrem in z Barke dr. Kinovčevo «Goalo pevske zveze«.
esem je bila vzorno zapeta. Vse naslod-dje pesmi jo izvajal vremski zbor, ki nam 1° Podal v dovršeni obliki A. Foesterjevo: *A.h, ni li zemljica krasna«. Moški zbor !e zapel Ipavčevo «Planinsko rožo«. Podrimo nas je zadi-vil v tej pesmi barito-^kt, ki jo prenašal svojo vlogo brezhib-Ženski zbor jo zapel prav dobro Vo-°Piv{evo: «Ptici». Ipavčeva «Milada», rii\vabova: «Zdrava Marija« in Schwa-pvo koncertno kolo «Še ena« so bile na ^ku. Zlasti so bili prehodi iz močnega °rte) petja v tiho- (piano) vzorni in izvajani z lahkoto v «Miladi» in v «Še »• V obeh pesmih je harmonija glasov b rstna, vendar za majhno spoznanje ^eviiadujejo alti, ki pridejo mestoma do n-aj prevelikega Izraza; soprani in te-Ji so prav dobri; sonorni in uglajeni 'l bi bili pa gotovo v ponos mnogoka-C(^,nu izšolanemu pevskemu zboru- Si-z°lo težka «Zdrava Marija« je prišla 0 Popolnega izraza. Zbor je rešil svojo
težavno nalogo mul vse pričakovanje; prav tako je tudi solistka odpela ne lahki solo povsem zadovoljivo. — Igro «Dom» je v začetku 3. dejanja motit dež in se je morata prekiniti; se je pa kmalu nadaljevala in privedla srečno, do konca. Vse vloge so bile dobro podane.
Gmotni, kakor tudi' moralni uspeh, in ta v prvi vrsti, naj bo članom zbora in njegovemu požrtvovalnemu pevovodju v vzpodbudo k nadaljnem-u pridnemu delu ter veselju do naiše lepe pesmi. Prijateljem z Barke pa kličemo: Na svidenje na prihodnjih prireditvah v vzajemnem sodelovanju.
KNEŽAK.
Fantje na auf biks. — Naš gasilni dom stoji že leto dni nepokrit, kot arena v Poli. Pa so gasilci- sklenili napraviti veselico dne 15. avgusta, da bi se iz dobička naredila streha. Fantje, ki niso v društvu so tedaj zahtevali, da priitiče njim polovica dobička, da ga bodo zapili. Trije kolovodje, ki gledajo samo zase, so našun-taii še druge mlajše, jim izvlekli nekaj lir, klicali cele tomaiže vina, jih opojili in potem se je -začelo: V luft! auf biks! dot z društvom! gasilno diruštv-o razbiti! itd. Žvečer ob enajstih, ko so jih zapodili iz gostilne, so pridrveli nad majhno družbo gasilcev, ki so mirno prepevali na cesti, j;ih razkropili, na vse strani, po-tem pa z no-ži in kamenjem po njih. To- je bilo dno 2. avgusta. Za dan veselice pa so govorili, da pojdejo v Slavino-. Prosimo, da jih povsod vlhjuidna sprejmejo, če ne jim utegnejo kaj porazbiti.
PODBEŽE pri Podgradu.
Pedbežko opasilo. — Pri nas imamo cerkveno patroma sv. Marijo Magdaleno, spokorniico. Zato delamo na njen, praznik vsako leto greh. Tudi letos so naim pripeljali godce, pi-lii in plesali-, po-tlej pa spet peljali godce na njihov dom. Tedaj se je zgodilo še le najhujše. Godce so. spremljali na voz štirje fantje, ki so se potom pozno ponoči vračali domov. Dva sta sedela spredaj, dva pa spala zadaj na vozu. Ker niso imeli predpisane luči, sta jih ustavila dva orožnika, ki sta po cesti patrolira.la. Zahtevala sta globo. Fanta, ki sta bila spredaj, sta se z orožniki začela prepirati. Tedaj je rekel eden dru gemu: «Boš ti enega ’ >	• «Rrni» - <-Pa
jih dajva !» — Na hitro roko- sta orožnike nabila in vrgla v jarek. Tisti, ki je bil bolj pri- rokah, je skočil na voz in pognal konje, drugi pa je zbežal po gozdu. Seveda so drugi dan prišli oro-žniki v Podbeže. Najhušjega pretepača niso mogli odpeljati, ampak jim je ušel iz rok Povezali1 so- pa in odgnali enega tistih dveh, ki sta prejšnjo noč na vozu spala. Kaj je on doživel- v kasarni, bo povedal, ko pride ven. — Magdalenskih štrukljov reši nas, o Gospod !
ŠKRBINA.
Pogreb ponesrečenega Antona Lozeja se je zvršil v nedeljo od pol šestili pod vodstvom g. dekana iz Komna. Bilo je devet vencev. Društvo «Dom» se je udeležilo pogreba korporativno. Na grobu je prav lepo govoril pokojnemu v slovo društveni tajnik.
ZAGORJE na Pivki.
Pri naši cerkvi smo prenovili- stari v baročnem slogu kriti zvonik, visok 37 m. Hrastovo deščice smo- nadomestili s pocinkano pločeviiTO, rdeče pobarvano. Delo sta prav lično in dobro, pa tudi, po zmerni ceni izvršila kleparski mojster Simon Zuzzi iz Jurš-ičev na Kastavščini in Ivan Škertlj, ključavničar v Zagorju. Oba vsakomur priporočamo- za podobna dela.
Gad je ]učil Jakoba Šabca; lcer je bila zdravniška pomoč hitro pri roki, je pičeni ozdravel popolnoma. — Sena smo do-ati pridelali, le težko smo ga sušili, ker nas je dež nadlegoval. — Letos imamo tukaj dosti tujcev na -letovišču, ki so prir šli- z Reke, -da se navžijejo svežega zraka.
IZ PREDLOŠKE FARE.
Pretečeni četrtek okoli treh popoldne je nastala tukaj velika nevihta z močnim
dežjem. Hvala Bogu, da ni billo vmes toče. Vendar je naredila voda precej škode po njivah. Nekaterim gospodarjem je odnesla zemljo ter povila trte in turšic-o, drugim je nanesla na njive in travnike peska in kamenja. Največ vode se je nabralo okoli Zvročka, na izviru reke Riža-ne. Drla je tja od vseh stranii. Potok Rakovec, ki prihaja od Kubeda je kmalu tako narastel, da je -prestopil svoje korito. Vsa ravnina okoli cerkve M. B. je biila pod vodo v nekaj minutah. Ker je dež vedno bolj lil, vdrla je voda tudi v cerkev ter se vzdignila do 80 cm višine. Klopi so začele plavati po -cerkvi kakor barčice. Delavci, ki so popravljali nekaj v cerkvi, ter drugi, ki so -tja pribežali pred nevihto, so zbežali -na kor in prižnico v strahu, da jih ne odnese voda proti morju. Med njimi je bil tudi P epa s Koludrovice in njegova boljša polovica Matilda, ki ,sta prišla na božjo pot k Materi božji Bo že kaj sporočil o tem. Zrušila sta se -tudi -dva mosta Eden proti Hrastovlju že v četrtek, drugi, ki pelje na Zvročck, pa v soboto. Voda je odnesla s seboj vse, kar j-ii je bilo na poti. Po Riižani so pia-vali škafi, kope sena, velika debla topolov, veliko število buč itd. Zadnja taka povodenj je bila pred 35 leti na dan piresv. R. Telesa.
IDRIJA.
A-lačevičev kandidat za občinske volitve se je v glasilu, ki je v rokah mednarodnih kapitalistov, naš-oplriil s podpisom, ker se zaveda, da se mu itak nič hudega ne more zgoditi. «Kako neki, ko je pač podprefekt z mano! Pod prefekt mi je celo dovolil, da sem med delom svobodno zapuščal rudnik, česar bi ne smel nihče drug storiti.« G. Franc Poljanec govori v listu razen o komunistih o dveh strankah v Idriji. Kako pa to? Prej ste pa vedn-o trdili, da je vsa Idrija na strani tržaških edinjašev. — Zanimiva je končno še izjava g. Fr. Poljanca, da so potem, ko se je razdrla «skup-na -lista«, edinjaši postavili dva snoparja v lastno listo, da bi tako imeli zaslombo od zgoraj, ker, so vedeli, da je ne bo o-d spodaj.
Naia pošta.
Osp. — Vaš Pej>o s Koludrovice je preveč oseben.
Čelje. — Tudi vaš Deseti brat je slabo naletel.
Cerovo. — Vaša stvar bi se mogla objaviti le kot «Poslan-o», no kot doniš
Gostilničarji, pozor!
Fina namizna in desertna vina, rizling, burgundec, zelen, renski rizling naj-fdnejše kakovosti ima na prodaj KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI
: Mehanična pekarna in slaščičarna ■
| Žerjal dc C.° \
Z	Via Ceoilia dl Rlttmayer št. 14	;
■   —
;	se priporoča cen. občinstvu. Izdeluje v vsaki	Z
;	množini piškote in druge slaščice.	Z
Z	Zastopnik mehaničnih peči z znamko	j
•	„ZVEZDA“ za celo Julijsko Benečijo.	;
Zaloga domačih vin
Vipavsko, istrski reiošk in kraški teran. - Na debelo in za družine VIALE XX SETTEMBRE 94 (prej Acquedotto), na drobno in za družine VIA GIULIANI 32. - Telef. 2-41. Priporoča se lastnik
FR. ŠTRANCAR.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRICO T0FF0LETT0
TRST, Via dol Peno e 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
ZobuzUravniš&i amimlatorij
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12. ure in od 15. do 19 ure
S* ljudske cene. HM
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
piana Garibaldi 2,1. n. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
4H-
:illh
Josip Ostrouška
Opčine
(V8LLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
_________________________________________________________ ■	-	  -iiF
4HiiiiiiiuuiiiiuinuuuuiRimiHimiiuuiiiiiUiiiuuiHiiiuuiuuHtiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuiiiiimmiiiimiummiiit
KovaSkl mojster
TRST Via Medla SL S
Andrej Purii
Izvršuje
Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne | ograje In omrežja - Takojšnja Izvršitev. § =	Štedilniki vsek vrst. Izd ekuje tudi
I °‘sipopoimtwo	železne	rolettee.	I
'^iiiHitiiiiiiiHiiiiitiniMiiitiiiuiiHiiiiHuinnmiuii iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimtHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHituiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiiiiiirr
[■==  —:■■■■■= -—"■■■ -  ■■
ljubljanska kreditna banka
Podružnica u Jrstu: Via XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana ■ Telefona: 5-18, 22-98
j f Centrala v Ljubljani
I  Delgifta ilivnici in imuni zaklad:
J	\	 60.000	000	dinarjev-------- J
j	Podružnice:
OORIOA, Brdi«, Cilji, trumil), Hran]. Lotit«, v Maribor, Mctloilt, H. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split. ‘	.	,
    , ,.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, e vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne pušice (SAFBS)
--------------»OO&O-O*---------
je odprta od 9V? do 12.50 in od ul/2 do 16 uro.
[*ž»iSjBPi
Ljubljanski velesejem se bo vr&Ll od 29. avgusta do 8. septembra. Izkaznica, s katero sme človek obiskati scjm, stane 50 dinarjev. Kdor iima valtesejunsko izkaznico, iona pravico do znižane vožinjo po železnici: do meje 30% znižanja, od meje do Ljubljane pa 50% znižanja. Konzularni vizum na poitni list stane 20 dinarjev. V Gorici 'ima velesojmske izkaznice in železniške izkaznice za potovanje po znižani ceni g. Jožef Šeek v D ras teko vi hiši na Komu, drugo nadstropje. Preskrbi, tudi konzularni vizum.
je najboljši za kritje streh
ZALOGA: Trst - Trieste (2)
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
V zalogi ima tudi cevi za vodovode in Strane šfca.
JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42
odlikovana v 1*avlz.u in Genovi 1924. z veliko pvemljo, diplomo in zlato svetinjo
MALI OGLASI
M	ZADOSTUJE,
/	ČE SE
\	ZVEČER NA-
lA LJ moči
ZAMAZANO PERILO V „TRI“ da se ima zjutraj
PERILO OPRANO BREZ TRUDA!
Trisoda
Slika oderuStva
Prejeli smo z dežele dopis, kateri točno slika postanek in posledice magnatstva. Neki siromašni vdovi so med vojno izrodili aprovizacijo. Storili, so to iz dobrega namena, da pomorejo vdovi v dnevih njenega ponižanja. Vaški gospodarj.ii so garantirali zanjo oziroma za njene obveznosti. Ko je bila trdno v sedlu, je začela z aprovizacijo delati verižništvo, tako da je bila ob koncu vojne za ondotne razmere že bogatinka. Ima dobro vpeljano trgovino dn gostilno. Po vojni se je drugič poročila s človekom brez izobrazbe, kateri pa zna igrati magnata. Vaščani mu že dolgujejo baje kakih 150 tisoč. Vsa vas mu je zadolžena in trepeče pred njim. V trgovini se dobi na upanje, toda proti vknj.ilž-bi. Kmet mora tudi proti svoji volji iti. v gostilno k magnatu na kozarec, že zato da odvrne od sebe sum, kakor da bi morda zahajal drugam. Kdor opusti magnatovo gostilno in trgovino, tega magnat hitro toži. Že je mnogo njih spravil na boben, m.nrogo prisilil k prostovoljni prodaji. Razume se, da je on tudi za župana, čeprav neizobražen. V njegovo raz-
il. ljubljanski vzorčni velesejem
od 29. avgusta do 8. septembra 1925
Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50. — in ki daje knpeu pravico do znižanega jugoslo-venskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tndi 80% popust na italijanskih in 50% popust na jugoslovenskih železnicah, obrnite do komisarja sejma za Italijo JO8. ČEHOVINA V TRSTU
Vlala XX. Settembre 66-1.
NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jugoslovenski konzularni vizum. V ta namen naj se mu dostavi potni list skupno z zneskom Din. 50.— za vstopnico, Din. 2(3.— za konzularni vizum in Lir. 5.— za poštne in režijske stroške.
W/M