llllltll LETO u "m m YEAR42 ■ ■ ■ misli DECEMBER 1993 Naslovni sliki ni potrebno razlage. Družinske jaslice so že stoletja slovenska tradicija. Le ohranimo jo! + + + D V A telefonska klica sem preje! nedavno. Oba sta mi hotela povedati, da sta poslala naročnino, a njih imen ni bilo med darovalci ''Bernardovemu tiskovnemu skladu". Šele od mene sta zvedela, da naročnine ne objavljam, da je dar v Tiskovni sklad pač dodatek k naročnini. Pa kako važen! Saj bi brez njega list ne mogel vet živeti. Naročnina sama, tudi če bi jo vsi naročniki poslali, ne zadošča več za kritje tiskarskih in poštnih stroškov. Po darovih darežljivih bralcev smo letos spet srečno pricijazili do konca letnika in upam, da bo Šlo tako tudi prihodnja leta. Če bi pa pogosto dvigal naročnino, bi verjetno marsikdo starejših naročnikov - upokojencev odpadel, ker bi ne zmogel plačevanja. Vsekakor sem vesel vseh in vsakega posebej, ki se ob naročnini spomni tudi na dar v Tiskovni sklad. Upam, da bosta tudi oba, ki sta telefonirala, odslej kaj pridala naročnini. Potem bosta lahko brala svoja imena v MISLIH med darovalci — kar jima bo tudi v dokaz, da sem poslano naročnino prejel. Na pošiljanje naročnine ne odgovarjam zaradi pomanjkanja dragocenega časa, pa tudi zaradi poštnih stroškov. Vsem se zahvaljujem za razumevanje in pom od Drugo leto pa naj MISLI spet prihajajo na VaŽ dom. In malo bolj redno kot zadnji dve leti! Bog in Marija z Vami! — Urednik in upravnik O KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolaijev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS - A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolaijev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolaijev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžaija (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolaijev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariia, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolaijev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje. PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev. JESENSKO LISTJE — Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika — Legiša. Ves dobicfek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. mis li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18,- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141 Tl- % Hti/ili Ln° 5 H 6* Z * [yččwe&6e 12 . ■ -,! 11 DECEMBER 1993 Slava Bogu, mir ljudem! — Po P. O. — stran 321 Božična vera — Franc Sodja — stran 323 Voščilo veleposlaništva RS — stran 324 Slovenščina — naša skrb — Marija Senčar — stran 325 Stara legenda — božična Hrti ca — Ksaver Meško — stran 327 Za pest drobiža — V tržaški Mladiki M. Jevnikar — stran 328 Odkrivanje Amerike — Ivo Žajdela — stran 329 •SV. Jožef dela zibelko — stara narodna pesem — stran 330 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P.BaziHj— stran 331 Izpod Triglava — stran 334 Edinost, sreča, sprava . . . Sprava z domovino — P. Tone — stran 336 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 338 Moje celice —zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 341 Alaše nabirke — stran 341 Slovenska kri v avstralski nogometni reprezentanci —Mirko Vasle — stran 342 Pri nas je sveti večer doma — pesem V. Voduška— stran 343 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 344 Sveta noč — Franc S. Finžgar — stran 345 ? vseh vetrov — stran 346 'kotiček naših mladih— stran 348 Križem avstralske Slovenije — stran 349 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 352 j^laiaa Bogu, mir ljudem SVETI VEČER, ki je bil kristjanom prvih stoletij večer pričakovanja in svetega bedenja ob oltarju, je za nas večer n a j -večje domačnosti. Saj je spomin tistega večera, tiste noti, ko je sam Bog z nami postal tako domač, da je prišel na svet kakor eden izmed nas: pravi Bog in vendar pravi človek. To največjo domačnost z nami je božji Sin poudaril te posebej s tem, da se je rodil v naročju družine. Zato ni čudno, če na sveti večer vse hrepeni po domu in po njega bližini, zato je na sveti večer vsak tako rad doma. Ne samo človek, vse stvarstvo — se zdi — da ta večer čuti božjo bližino. Zato nam ni zameriti, da ravno o sveti noci prav po otroško premišljujemo in govorimo prečudne stvari. ‘Ni to samo čustvo, je vse več: je odmev božje domačnosti v naših dušah. Poslušajmo to tiho vabilo naših src in obhajajmo, le je le mogoče, sveti večer v krogu svoje družine in s starimi domačimi svetimi obredi: s kropljenjem, s skupno molitvijo, s prepevanjem božičnih pesmi pred jaslicami, z duhovnimi pogovori in medsebojnim obdarovanjem. Naj bo ves nc& sveti večer — večer domačnosti, lepote, ljubezni! Ta praznični mir, ta sveta vrnitev v dom družine in v dom srca, ne bo samo prijeten oddih, temveč živ vrelec novih moti za naš delavnik. Sveti d a n je veličastna verska proslava OdreŠenikove-ga rojstva. Kar tri maše sme opraviti vsak duhovnik. Vernikom je seveda ukazana udeležba le pri eni sveti daritvi, je pa lepa navada iskrenih vernikov, da gredo k polnočnici in še k eni jutranjih maš božičnega dneva. Ob mašnih molitvah se gotovo najlaže poglobe v veliko skrivnost božjega Učlovečenja, ki ga bogoslužje imenuje “sveto zameno”. Z učlovečenjem se je namreč Bog dal človeku, da bi se človek mogel dati Bogu: božji Sin je postal človeški otrok, da bi mi, človeški sinovi in hčere, mogli postati božji otroci, božji domačini. To nam veselo oznanjajo vse tri božične maše, vsaka po svoje. Da bi Vas vse dosegel ^ božični pozdrav •§ betlehemskih angelov: ^ MIR LJUDEM NA ZEMLJI! | £ — to Vam želijo f za te božične praznike | in novo leto 199Y | prav iz srca | Vaši dušni pastirji, j slovenske sestre in posinovljeni ^ misijonarji. | Isto voščilo velja tudi ^ vsem naročnikom, bralcem % in sotrudnikom MISLI — I < vsem se iskreno | zahvaljujeta | uredništvo in uprava. \ ¥ 'S8a.*,air '‘sa..** Prva mala, polnočnica ali angelska mala imenovana, predvsem slavi Odrešenikovo božje veličastvo. Maine molitve poudarjajo v prvi vrsti večno rojstvo Besede iz narolja Očetovega. Dalje nas spominjajo na rojstvo v “podobi hlapca” iz Device Marije, kažejo pa končno le tudi na njegovo zmagoslavno “rojstvo” — vstajenje iz naročja zemlje na veliko not. Druga maša, zorna ali pastirska imenovana, slavi novorojeno Dete kot novo Luč, ki naj tako razsvetli vse naše Življenje, da bo odsevalo v našem dejanju, kar se po veri sveti v naših dušah. To je za nas nauk, da se mora obhajanje božičnega praznika nadaljevati v vsakdanjem življenju. Le tako bomo res spremenjeni, drugačni in boljši, bomo postali “lut, ki sveti v temi”. Tretja maša, tudi velika ali slovesna imenovana, pa je vsebinsko najbolj globoka. Znova in znova poudarjajo mašne molitve, da je to malo novorojeno Dete — Sin večnega Boga, Stvarnik in Kralj vesoljstva. Ta večni Bog je zdaj postal človek. Zato nas tretja božična maša predvsem utrjuje v veri v učlovečenje božjega Sina. Vabi nas, da tudi mi z duhovnikom vemo in hvaležno upognemo svoje koleno ter priznamo: “Beseda je človek postala in med nami prebivala. ” To je namreč namen praznika, da se Bogu za Odrešenika zahvalimo in Odrešenika počastimo. Božični sveti v e č e r in božični sveti dan naj v mislih, besedah in dejanjih preveva angelsko božično voščilo, ki naj bo tudi naše voščilo vam in vaše voščilo nam: “SLA V A BOG U NA VIŠA VAH INNA ZEMLJI MIR LJUDEM, KI SO BLAGE VOLJE!” Ljubljana s stolnico svetega Nikolaja v beli boiični obleki BOŽlGNfl VERfl FRANC SODJA TEŽKO je iti mimo božiča. Celo človek, ki >ma od svoje otroške vere le še medel spomin, se na ta ali oni način pridruži tistim, ki praznujejo svoj božič. Na tej besedi je poudarek: svoj božič. Vsak zase in vsak na svoj način stojimo pred to veliko skrivnostjo. Komur ni niti več skrivnost ali resnica, stoji pač pred trgovskim božičem, ali božičem izbranih jedi. BOŽIČNA ROMANTIKA Vsaj na severni polobli je božič obdan z 'ntimnostjo. Mesta in vasi so že mesec prej polna tistega božiča, ki ga je možno postaviti v razkošne izložbe, v radio in televizijske oddaje, v klubske ali šolske prireditve, v okras hiš in ines ta. In čim bolj se bliža sveti večer, tem bolj mrzlične so priprave, ki tudi slabokrvnim kristjanom ali celo nekristjanom prebujajo nežna 'n sveta razpoloženja. Otrokom pa so kakor Pravljica, ki je več ne pripovedujeta dedek in babica, ampak jo doživljajo sami. Posebno otroci družin, ki so ohranili vsaj folkloro božiča. Res pa je, da so to dnevi bega za mnoge. Nič m novega, da je okoli božiča več samomorov kot s>cer, da je v razrvanih družinah, kjer je nenehna napetost ali zaradi vere ali različnosti Vere ali zaradi ljubezni, ki je ostala samo ime, nalepljeno na bridka srca, da je v takih družinah božič pekel. Razen teh - morda vedno bolj pogostih -tragik, kjer ni mogoče imeti niti folklore božiča, Je vendar to praznik, ki povezuje, osrečuje, mnogim izprašuje vest, kliče k novemu življenju. BOŽIČNA SPOVED V mnogih župnijah ali v mnogih krščanskih deželah so to dnevi očiščevanja. Ni advent le na koledarju, je zavest adventa v dušah. In ker nočejo imeti krščanski božič, je v to vključena tudi spoved. V mnogih družinah je vprašljivost božične spovedi vedno bolj zaostrena. Mladi ne vidijo k potrebe, starejši čutijo dolžnost. In prav problem spovedi utegne biti razlog, da je božično razpoloženje skaljeno. Kjer so še cele ure dolge vrste spovedencev, je gotovo pred nami drugo vprašanje: kakšne spovedi? Gotovo bi ugašali tleči stenj in zlomili nalomljeni trst, če bi odklanjali božično spoved iz sumnje, da je le eden božičnih običajev. Vsaka spoved, četudi slabo pripravljena, lahko postane milost. Seveda pod enim pogojem: da ta trenutek spovednik in spovedanec pred Bogom hočeta opraviti nekaj zelo resnobnega. Ta milost koga čaka šele v spovednici. Ostane vprašanje, kakšna bo naša božična spoved in kakšen je nagib, ki me vodi do spovednice. Kakor izpit je, pri katerem pokažem sebi in Bogu, ali sem zares kristjan in ali sem le pol kristjana in najbolj boleče: ali sem morda le na videz kristjan. In to celo samo zato, da svojim ali znancem pokažem krščanski obraz (dejansko le krinko), v resnici pa je v meni Bog mrtev. KRŠČANSKI BOŽIČ Ta razmišljanja so premalo poetična, preveč prozaična, da bi se jih komu zdelo vredno prebrati do konca. Še manj: da bi se zdelo potrebno iti vase in premisliti sebe prav pred božičem. Mi smo v nenehnem adventu. Cilj je polnost krščanstva, to pomeni: prerasti moram sebe, svojo človečnost z vso slabostjo in grešnostjo ter dorasti do polnosti božjega otroštva. Božična skrivnost ni zgodovina, je večni ZDAJ! Učlovečenje sc nadaljuje. Sveta zamena se obnavlja iz trenutka v trenutek. Bog je postal človek, da v njem in z njim postanemo božji otroci. Ni več jaz, ampak Kristus v meni. On mora rasti, jaz sc manjšati. Zato je kot Pavlu meni misel: Kristus. Z njim sem ali moram biti križan, da ne bom živel več jaz, ampak Kristus v meni. To je krščanski program. Zato se ne smemo zadovoljiti zgolj z božično folkloro, niti ne s površno božično spovedjo. Moja priprava na božič mora iti skozi duhovne vaje, pa naj se j'h res udeležim ali ne. Stojim pred nezaslišano skrivnostjo: Bog mi je razodel svojo ljubezen, prav do mene, v učlovečenem Kristusu. On je z menoj, biti moram v njem. Moj jaz mora postati ne le posoda za bivanje troedinega Boga. Ni dovolj, da v meni moli sam Sveti Duh z neizrekljivimi vzdihi. Doživeti moram sveto noč: poklican sem, da postanem brat Kristusu. Vse drugo je nič, vse le smeti, kot pravi Pavel, le to je in bo končno edino važno. Zato je božič za nas silna molitev: Daj, Gospod, da ne ostanemo med "božično šaro", da sc ne razblinijo naše misli v "božični gostiji", da ne grem mimo s površno spovedjo in "črednim" obhajilom, ampak da sc zavem prav zdaj svojega dostojanstva, svoje poklicanosti, tega velikega božjega načrta, ki se je pričel na sveto noč. Daj, Gospod, da preživim svoj življenjski advent tako, da bom pripravljen stopil v polnost večnega božiča - nov človek, božji otrok, Kristusov brat! V eleposlaništvo Republike Slovenije Božič v Bohinju VSEM SLOVENCEM V AVSTRALIJI, KLUBOM, VERSKIM SREDIŠČEM IN NARODNIM SVETOM, RADIJSKIM POSTAJAM IN ČASOPISOM ŽELIM V IMENU SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO LETO 1994. OB TEJ PRILOŽNOSTI SE VAM ŽELIMO ZAHVALITI ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN ZA IZJEMNI SPREJEM TER GOSTOLJUBJE. ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov TINA OMAHEN Canberra, 14. 12. 1993 ln@)§® §^ir(b) KOMISIJA za zaposlovanje na Univerzi Macquarie v Sydneyu je za leto 1994 izbrala novo Predavateljico gdč. Metko Čuk. Pri izboru sva sodelovala tudi dva predstavnika slovenske skupnosti. Anton Kraft je zastopal Študijski sklad, sama pa sem sodelovala v imenu Trusta Slovenskega študijskega sklada. Na razpis se je prijavilo šest kandidatov. V najožji izbor sta prišli dve: Metka Čuk iz Nottinghama, Anglija, ter Sonja Starc iz Kopra. Izbrana je bila Metka Čuk, ki je od leta 1990 pa do avgusta 1993 poučevala slovenščino na Univerzi Nottingham, kamor jo je poslala ljubljanska Univerza. Na isti univerzi je nadaljevala s svojim študijem. Magisterij (MA) iz jezikoslovja in modernega angleškega jezika je naredila leta 1991. Iz slovenskega jezika in literature ter primerjalne literature je diplomirala v Ljubljani leta 1981. Potem je eno leto (1981-1982) poučevala na Univerzi v Leipzigu. Od leta 1982-1984) je igralcem oljskega gledališča popravljala izgovorjavo. Od leta 1^84 do 1990 je bila zaposlena privatno (self-cmployed). Delo obsega prevajanje, urejevanje in Pisanje nekaj člankov za Gledališki list (1982-1988). Odbor Sklada kot Trusta sta - sicer neuspešno -Podprla prošnjo Sonje Starc, profesorice iz Kopra, k' je diplomirala v Ljubljani 1978 iz slovenskega jezika in literature ter angleškega jezika in literature. Zaposlena je že petnajst let na gimnaziji v Kopru, kjer predava slovenščino in angleščino. Irenira tudi bodoče pedagoge. Zaradi težkih družinskih razmer magisterija ni končala, pa ga bo (ujena izjava). Vsestransko sodeluje pri radiu (RAI 1 fieste) z lastnim sporedom za slovensko manjšino v Trstu, s katero je povezana tudi preko Zveze slovenskih učiteljev in znanstvenikov iz Kopra. Od 1982 do 1987 je bila tudi predsednica te 0rganizacije, ki je tesno sodelovala s podobno °rganizacijo iz Trsta. Izmenjavali so izkušnje s predavanji iz jezikoslovja in literature. Dobro pozna Probleme in potrebe zamejca in izseljenca. Sodeluje |udi pn komisiji, ki pripravlja Syllabus za slovenski Je2ik kot drugi jezik. Ima tudi nekaj prevodov. Kila je pripravljena vsestransko sodelovati s slovensko skupnostjo in pomagati na vseh področjih, posebno pa pri šolstvu in kulturi. Ima tudi trinajstletno hčerko Nino, ki bi jo pripeljala s seboj. Sonja bi po našem mnenju dosti bolje razumela mladino in starše ter njihove probleme. Celo hčerka, ki živi v dvojezičnem okolju v Ankaranu, bi se po vsej verjetnosti takoj vključila v slovensko skupnost in mladini svojih let marsikaj obrazložila in jo mogoče celo naučila slovenskih običajev, navad. Hitreje bi se vzpostavila vez razumevanja med mlajšo in strarejšo generacijo. Nino bi gotovo zanimal avstralski način življenja, mamo Sonjo pa slovenski izseljenec na daljni celini. Sonja Starc bi s svojo dolgoletno poučevalno prakso lahko pomagala na vseh treh stopnjah šolanja. Iz Slovenije bi prinesla marsikaj novega in zanimivega za staro in mlado. Vendar pa je Komisija za delovna razmerja na Univerzi Macquarie izbrala Metko Čuk in sprejeti moramo njeno odločitev. Pri izboru je upoštevala najvišjo izobrazbo kandidatov. Metka ima magisterij in tri priporočila z angleške univerze, na kateri je bila zaposlena od 31. avgusta 1993. Sonja Starc še ni končala magisterija, ima pa priporočila treh znanih in priznanih jezikoslovcev iz Slovenije. Naj dodam še čestitke in novice, ki morda koga bralcev le zanimajo. Iz srca čestitamo vsem študentom slovenščine na Univerzi Macquarie, ki so vztrajali in uspešno končali izpite. Iskrene čestitke tudi letošnjim maturantom iz slovenščine - sedem v Viktoriji in šest v NSW. Posebna zahvala pedagogom, staršem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tem uspehom. Vabimo vse, staro in mlado - posebej so povabljeni seveda letošnji maturanti - na univerzo, kjer si svoje znanje v slovenščini in o Slovencih lahko izpopolnimo. Dobrodošli so tudi odrasli začetniki, ki bi se radi učili slovenščine in so slovenskega ali drugega porekla. Narodnost ni važna, važna je volja do učenja in spoznavanja slovenske kulture, medsebojnega spoštovanja ter ljubezni. Pišite na The Registrar, Macquarie University, Sydney, NSW 2109, ali pa kličite (02)805 7111 ter vprašajte za External Studies in prosite, da vam posredujejo vse informacije v zvezi s Slovcnian Studies. Lahko pa tudi pokličete lektorico samo na telefonski številki (02)805 7042, ali pa mene na (02)544 1813 - Fax (02)544 1640. Tečaj je na razpolago tudi po korespondenci, izpite pa lahko napravite na najbližji univerzi. Se kratko finančno poročilo Trusta in Sklada -več bo v januarski številki. Na banki imamo danes $25,291.00. Od tega je potrebno odbiti približno $5,000.00 za še neizkoriščeno prvo nagrado Loterije št.2. Sama loterija nam je prinesla $16,720.00 (prodanih srečk 3,344), ko smo odšteli stroške (nagrade etc.), nam je čistega od loterije ostalo $10,400.00. Slaba je slika slovenske skupnosti v Avstraliji, če jo primerjamo z ostalimi. Imamo svoj jezik, ki je priznan in se ga lahko učimo od najnižje šole do vključno univerze. Vse veselje, ves trud, vsi stroški in dobra volja prostoljnega dela nam ne bodo pomagali, če se ne zavedamo, kdo nas je rodil, kdo smo, kaj smo dolžni svojim prednikom in svojim otrokom. To je del vzgoje, olike, narodnega ponosa, ki nas loči od drugih narodov. Če je del Slovenca kranjska klobasa, ki jo po nekaterih delikatesnih trgovinah že predstavljajo kot "Polish Salame", in potica - znana marsikje že kot "Walnut Strudl", bi bil že čas, da se Slovenec zbudi in se svetu pravilno predstavi. Upam, da smo Slovenci duševno in telesno enako razviti kot kateri koli Italijan, Avstrijec, Madžar, Hrvat, Avstralec... Ukrajinska skupnost je v Avstraliji številčno približno taka kot naša, po veri pa razdeljena v katoličane in pravoslavne, a ima zbranih skoraj milijon dolarjev za pospeševanje svojega jezika in kulture. Mi imamo zidove klubov po vsej Avstraliji, pa se med sabo prepiramo ter ne vemo, kaj je kvaliteta in kaj kvantiteta, čas nas pa prehiteva. Pomrli bomo drug za drugim, a naši potomci bodo iskali svojo identiteto in se spraševali od kod in zakaj. Vsi skupaj smo Avstralci, a tudi Aborigen je in vedno bo Aborigen, ker ima svoj jezik, svojo kulturo in svoj ponos... Ob koncu leta vsem našim zvestim članom - za članarino in prostovoljne prispevke, vsem darovalcem zas našo loterijo, vsem prodajalcem in kupccm srečk loterije in srečolovov, vsem za vsa vzpodbudna pisma in dobre želje - najlepša hvala! Iskrene čestitke mesečniku MISLI, ki gre zlatemu jubileju naproti in iz srca hvala njegovemu uredniku, ki je vsa leta podpiral slovenstvo, slovensko šolstvo od začetne šole do univerze. Naj izrazim željo, da sta on in MISLI še neskončno let z nami. Drage Slovenke, spoštovani Slovenci, kjer koli že ste, naj Vam bodo letošnji božični prazniki blagoslovljeni, lepi in varni! Spomnimo se Žile, Save, Soče, Pivke, Drave, Dravinje, Savinje, Mure, Krke, Kolpe... Spomnimo se svoje domovine, vseh svojih otrok, mater in očetov, sester in bratov, prijateljev in znancev, ne pozabimo tudi svojega soseda... Bodimo in ostanimo poleg avstralskega državljanstva in otrok, rojenih in vzgojenih v Avstraliji, tudi in vedno Slovenci! Veliko zdravja, osebne sreče in uspehov v novem letu 1994 Vam v imenu članov odbora Trusta in Sklada za učenje slovenščine na Univerzi Macquarie želi MARUA SENČAR, predsednica K oala je vsekakor najbolj priljubljena avstralska živalca RESNIČNO, kar stoje betlehemske poljane in se boči nad njimi nebo božje, še niso videle take radosti kakor v tisti čudežni noči. Komaj so izginili angeli v višavi in so potihnili njih spevi, ki so lili v srca preprostih pastirjev, kakor bi padala v srca najslajša sreča, so hoteli vsi hiteti gori na višavo, da bi videli tam čudo, naznanjeno jim po poslanikih nebeških. Komaj komaj so pregovorili dvoje bolehnih, nadušljivih starcev, naj ostaneta pri živini. In mali Efrem je moral ostati pri njima. Ostali je moral, ker je bil slep in bi druge le zadrževal pri jadrni, hrepeneči hoji. Ze je prihajala iz puščave, kjer je spala čez noč, jutranja zora, ko so se pastirji vrnili. Vrnili so se Vsi radostni in srečni, tako polni tistega čudežnega, kar so videli gori ob Betlehemu, da niso mogli govoriti o ničemer drugem kot o malem detetu, ki so Su videli tamkaj v hlevu. Najbolj blagoslovljeni, najbolj srečni pa so se vrnili s tega pohoda otroci. Slepi Efrem je poslušal njih srečo, ki je zvenela iz v$ake besede, iz vsake kretnje, iz slednjega diha -kako čudežno je sijala iz blestečih se oči, ni mogel videti. Poslušal je in poslušal, večje in večje hrepenenje se mu je budilo v srcu, da bi tudi on videl to čudežno dete. Pa je potegnil prijatelja malega Benjamina v stran od drugih in ga je zaprosil: "Benjamin, bratec, Povedi me vendar k temu prelepemu detetu!" "Suj ga ne moreš videti, " se je branil Benjamin. "A vendar, povedi me, prosim te!" "Ne vem, če bi bilo v redu. " "Za pisano piščalko, ki mi jo je dal stari Simon, Sl 'ne prosil zadnjič. To ti dam, če me povedeš, " je sH'l mali Efrem, ves vznemirjen, da prijatelja morda vendar ne bo mogel omehčati in pregovoriti. "Pa bodi!" se je po kratkem premisleku odločil Benjamin. "Dober si, Benjamin, " se je vzradostil Efrem. december 1993 . KS AVER MEŠKO Ceaettda, "Zdaj res vem, da si mi prijatelj in brat. Brat hočem ostati tudi jaz tebi vse življenje. " "Pa pojdiva!" "Čakaj, Benjamin! Kaj misliš, ne bi li kazalo, da vzameva moje malo jagnje s seboj in ga poneseva detetu v hlevcu? Da so tako ubogi, ste pravili. " Benjamin je tlesknil v malimi rokami. " Da, ponesiva mu! Takoj ga ujamem. Ti ga neseš, jaz pa te bom vodil. " Jagnje sta kmalu dobila in sta šla. Pač je držal Benjamin še manjšega slepega Efrema za roko, a Efrem je stopal vedno hitreje nego Benjamin, skoro vedno korak pred Benjaminom, tako veliko je bilo njegovo hrepenenje. Kakor bi videl pot pred seboj in bi se oklepal roke prijateljeve le iz dobrote, je stopal hitro in varno. Da sama nista vedela kdaj, sta prispela v hlev. "Tukaj, Efreni, pred jaslicami sva, poklekni!" je šepetaje opominjal Benjamin. Oba sta pokleknila. "Tukaj, Efrem, poljubi detetu rokico - naproti ti jo moli!" Efrem jo je pobožno poljubil. "Tukaj, prelepo detece, sem ti prinesel svoje jagnje. Skoro tako rad sem ga imel kakor svojo mamico. A zdaj ga rad dam tebi. " "Ko bi ga ti videl, Efrem, kako se smehlja, " je šepetaje govoril Benjamin, "Še nikoli nisem videl takega smehljaja. A kaj, ko ne vidiš, siromak!" "Saj vidim!" je kriknil Efrem in je na glas zajokal. Toliko radosti in sreče je bilo v njegovem vzkliku in v njegovem joku, da je, ko se je zbudil iz prvega začudenja, zajokal z njim še Benjamin... Z nebeškim smehljajem ju je blagoslavljal iz jaslic Jezušček... * ZA PEST DROBIŽA O novi pesniski zbirki našega adelaidskega rojaka smo že pisali. Tu objavljamo, kaj je o tej avstralski knjigi napisal MARTIN JEVNIKAR v tržaški Mladiki (rubrika Zamejska in zdomska literatura, letoinja sedma številka, stran 189.) IZ AVSTRALIJE jc prišla druga knjiga pesmi Ivana Burnika Ixgiše pod naslovom Za pest drobiža. Izšla je v "Adelaide 1993, South Australia, tisk: Finsbury Press", založili pa so jo "Slovenci Južne Avstralije kot dar Otroški kliniki v Ljubljani". Zbirko je uredila profesorica Marta Špes Skrbiš in ji dodala dve strani dolgo spremno besedo. Knjigi pa je dostavil pesnik moto, v katerem poje:"Domov, domov pod rodni krov / me južni veter žene./ Domov, v domačo vas po blagoslov,/ tolažbe v srcu druge ni nobene!" Ivan Legiša, ki si je privzel psevdonim Burnik, se jc rodil 17. jun. 1943 v Medji vasi v občini Devin-Nabrežina, dovršil pri Sv. Jakobu v Trstu nižjo gimnazijo, na učiteljišču pa je v drugem razredu zapustil šolanje in se po krajšem delu pri avtobusnem podjetju Sergas avgusta 1958 preselil v Avstralijo. Delal jc v različnih krajih, se 1961 vrnil domov, se poročil, po letu dni pa se z ženo vrnil v Avstralijo, se naselil v Adelaide, dela v tovarni steklenic, kupil pa si je tudi manjšo farmo ob reki Bremer, da lahko živi v naravi. Pesmi je začel pisati že v dijaških letih, nadaljeval je v avstralski samoti in na pobudo misijonarja Ivana Mikule začel objavljati pesmi v sydncyskih Mislih, mesečniku za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. Pesmi so bralcem ugajale, zato jih je zbral v zbirko Jesensko listje in jih izdal leta 1991 v Adelaidi. Zbirka je bridka izpoved človeka, ki nima domovine: rojstna vas leži v Italiji, Avstralija pa je tujina, čeprav ima tam dom in družino: ženo in dva sinova. Nova zbirka Za pest drobiža ima naslov po istoimenski pesmi v začetku zbirke in v njej izraža svoje razpoloženje v novi domovini. Izgrizen sem in raztelešen; poteptan, izhojen, kot je zemlja kraj potoka. Ko me cesta je odnesla v tuja mesta, zgolj iz potrebe sem za krožnik riža in za Judeževo pest drobiža mačehi poklonil več od polovice sebe. A kar me najbolj v živo grebe — je, ker sem brez solz in joka, tujini mrzli dal lastnega otroka. V prvem delu poje o domotožju, saj neprestano hrepeni po domovini. Ujet je "v pasti tujine", rodil ga je ubožen kras, vsepovsod pa diha vanj "domotožna misel bleda". Čuti se "pozabljeni deseti brat, čez ocean stegujem vrat". Tako je sam kot evkaliptus sredi goličave. Oglaša se misel na smrt, čuti, da umira, vabi na sedmino. Boji se grožnje jedrskih atomov, "slep proti večnosti se s časom zibljem". Vendar pa se ob misli na smrt vedno pogosteje pojavlja misel na Boga, na poboljšanje: Rad bi bil ljubezniv z Bogom, ni dovolj samo se pokrižati, treba je "odvreči v peč" vse napake. "Ljubezen streljal boni v ljudi namesto svinca." Za rojstni dan bi rad Bogi' podaril "odpoved in kesanje". Božična zgodba m» prinaša domotožje. Kmalu bo odšel "v odmirjeni kot". Na koncu se spomni prijatelja, ki je v rožcah pel dekletu pod oknom, mati pa ga je oblila s škafom vode. Čakal je deklico, da bi šla na kraj sveta-Nedosegljiva je, poslednji up nanjo je zagrnil molk, pozabil je celo na njeno ime. In še pesem ženi v zahvalo za toploto, smeh in ljubezen. "Ti edina - žena,/si bila poslana / mi v samoto,/ da razbičaš / in preženeš / drdrajoč dolgčas." Zbirka je polna drobnih izpovedi, žalostnih i° veselih, zajetih iz razgibanega pesnikovega notranjega življenja. Tako je zaposlen sam s seboj, da skoraj ne vidi sveta okrog sebe, nikoli ne opisuje avstralske narave, le evkaliptus sameva sred) goličave. Tudi ne ustvarja novih pesniških primef in podob, ampak poje v dovolj izbrani in čisti slovenščini, kar je za izseljenca sredi tujega jezikovnega sveta že veliko. Pretresljiva je njegova ljubezen do domačih krajev, slovenskih ljudi i° slovenskega jezika. Ganljivo je tudi rodoljubje Slovencev Južne Avstralije, ki so knjigo založili in poklonili Otroški kliniki v Ljubljani. Vseh pesmi je 79, pet več kot v prvi zbirki, zgrajene so iz ritmičnih verzov, največkrat združi po štiri verze v kitico, ima pa nekaj klasičnih sonetov in nekitičnih pesmi. Pogosto uporablja rimo. Dežela pod Triglavom je bila letos že v novembru blagoslovljena s snegom. . . Odkrivanje Amerike? O po volitvah vnovič ustanovljeni parlamentarni Komisiji za raziskavo povojnih pobojev ter političnih sodnih procesov je v ljubljanskem Slovencu pisal IVO ŽAJDELA. Ta se od vseh novinarjev najbolj zanima za odkrivanje teh zločinov ter objavlja izsledke. Vem, da mnoge bralce ta zadeva zanima, zato objavljam njegov članek — ne sicer kot novico, saj ni od včeraj, ampak v ilustracijo. In v upanju, da bo nova komisija uspešno opravljala svojo, zaradi razmer ne ravno lahko nalogo. V PETEK (27.sept,- op. ur.) se je prvič sešla vnovič ustanovljena parlamentarna Komisija za raziskavo povojnih pobojev ter političnih sodnih procesov. Tokrat naj bi imela nekoliko lažje delo, Si)j je medtem javnosti že marsikaj znanega. Pa tudi njena predhodnica, komisija, ki jo je v prejšnji skupščini vodil Ignac Polajnar (poslanec SKD - op. Ur-)> je precej že znanih stvari potrdila. Poleg tega b° imela sedanja komisija, v nasprotju s prejšnjo, Preiskovalne pristojnosti. Člani nove komisije bi l°rej morali najprej preučiti vsaj delo Polajnarjeve komisije ter si pridobiti nekaj osnovnih informacij (Prva seja je pokazala, da nekaterim članom komisije manjka osnovnega znanja). Mislim na seznam povojnih političnih procesov (tu je lahko komisiji v pomoč Združenje žrtev komunizma) ter na pregled in razlago organizacij (Ozna, Knoj, Udba), ki so izvajale poboje ter organizirale politične procese in druge tovrstne dejavnosti (na primer preganjanje kmetov in Cerkve). Ob tem smo od predvidenega že starega in novega svetovalca komisije, zgodovinarja Jureta Šinkovca, lahko izvedeli, da v seznamih organizatorjev oziroma storilcev obstaja prav za obdobje najmnožičnejših pobojev nekakšna "bela lista", dejal je celo, da njihovih imen "verjetno nikoli ne bo mogoče ugotoviti". Gre seveda za nevzdržno izjavo. Zgodovinar si le stežka lahko privošči javno izjavo, da nekaj verjetno nikoli ne bo mogoče odkriti. Poleg tega pa nikakor m' res, da so imena poveljujočih pri Ozni (ki je organizirala likvidacije) in Knoju (ki jih je večinoma izvajal) za obdobje pobojev neznana. V drugi polovici osemdesetih let je bila o Ozni zelo pregledna razstava v šoli za notranje zadeve na Kotnikovi v Ljubljani. Razstavno gradivo, ki vsebuje bogate preglednice kadrovske sestave Ozne, je spravljeno iu se ga lahko vsak hip pregleda. Sicer pa je splošno znano, da je takrat Ozno vodil Ivan Maček-Matija, pomočnik je bil Mitja Ribičič, Knoj pa je vodil Bojan Polak-Stjenka. Maček je našim parlamentarcem "pred nosom" umrl, Ribičič in Polak pa sta dostopna vsak trenutek. Iz petkove razprave se vidi, da člani komisije prav za prav ne vedo, kje bi se stvari lotili. Prav zato bi jim moral Ignac Polajnar, ki je vodil prejšnjo komisijo in je v sedanji edini iz nje, povedati, kaj je že odkrito iu kam naj najprej usmerijo pozornost. Govorili so tudi o občinskih komisijah za poboje. Ponekod so delo solidno zastavili, ponekod so dosežki neznatni, nekatere občine pa so ugotovile, da pri njih teh "problemov" ni bilo. Značilen je primer skupščine občine Postojna (vodi jo Igor Bratina), ki je kar večkrat ugotovila, da na njenem ozemlju ni grobišč - čeprav so jo posamezniki neposredno in prek časopisov seznanili z mnogimi grobišči na njenem območju. Če se vrnem k Pučnikovi komisiji (komisijo vodi Jože Pučnik, predsednik nekdanjega Demosa, in smo objavili kratek povzetek njegovega članka o nalogah komisije v letošnjih oktobrskih Mislih,- Op. ur.): člani komisije se bodo morali zavedati, da je javnosti že marsikaj znanega, zato bo njihovo delo toliko odgovornejše. Ne pa, da se bo spet "odkrivala Amerika". Sveti Jožef dela zibelko (Stara narodna pesem) Marija in Joitf sta rajiala — rajiala Ta v strgano italico. Marija je rodila Jezusa — oj Jezusa, Oblublenga Mesijasa. Marija ni mela pleničlce — pleniiice, Svet Joief dav je srajiiico. Marija ni mela povojlika — povojiika, Svet Joief dav je pintico. Marija ni mela kovterča — kovterča, Svet Joief dav je sukenco. Marija ni mela Zibike — zibike. Svet Joief biv je cimprman. Vzev je na ramo puntiko — oj puntiko, Šov je v zeleno gmajnico. Tam je posekov jevlico — jeviico. De je naredu zibiko. Zibika je lepo vmalana — vmalana. De je Mariji dopadala. Na jednej strani je namalano — namalano Presladko ime Jezusovo: Na drugej strani je namalana — namalano Njegova bridka martra vsa. SV. CIKEL in METOD MELBOURNE, Fr. Tone Gorjup, O.F.M., Fr. Basi/ A. Valentine, O.F.M., SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787 Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home 11 — 15 A 'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 1054 Fax : (03) 853 6176 NAŠ BOŽIČNI SPORED: NEDELJA, 19. DECEMBRA je zadnja od štirih adventnih nedelj. Pred osmo in deseto mašo bo prilika za sveto spoved. To nedeljo po maši je v dvorani pod cerkvijo tudi kosilo za upokojence. PETEK, 24. DECEMBRA, SVETI VEČER. Čez dan lahko opravite spoved. Kadarkoli lahko pokličete enega od patrov v Baragovem domu. Zvečer bo spovedovanje od devetih do petnajst minut pred polnočjo. POLNOČNICA bo v primeru lepega vremena na prostem pri votlini z jaslicami. Začne se točno ob polnoči s prinosom Jezuščka in blagoslovom jaslic. Nanjo se bomo pripravili ob poslušanju božičnih melodij dvajset minut pred mašo. Vsi, ki ste pripravljeni polnočno mašo obogatiti s svojim sodelovanjem in podoživljati slovenski božič, ste k tej maši lepo povabljeni. Tisti pa, ki težko zdržijo uro in pol brez klepetanja in kajenja, pa so povabljeni k dnevnim prazničnim mašam, ki bodo krajše. S tem boste omogočili lepo praznovanje polnočnice tistim, ki to želijo. SOBOTA, 25. DECEMBRA, BOŽIČ, PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA. Praznične maše bodo ob osmih, desetih /če bo vreme dopuščalo, pred votlino z jaslicami/ in ob petih popoldne. Pred vsako mašo bo prilika za spoved. NEDELJA, 26. DECEMBRA, SVETA DRUŽINA. Ta dan goduje sveti Štefan. Pri deseti maši bo blagoslov otrok. Starši, pripeljite jih! Pred mašama bo prilika za spoved. PETEK, 31. DECEMBRA, STAREGA LETA DAN. Z mašo ob sedmih zvečer se bomo Bogu zahvalili za iztekajoče leto. SOBOTA, 1. JANUARJA, NOVO LETO - PRAZNIK BOŽJE MATERE MARIJE. Maše bodo ob osmih, desetih /če bo vreme dopuščalo, pred votlino z jaslicami/ in ob petih popoldne. Prvi dan v letu je tudi dan miru. Pred mašami bo prilika za spoved.