Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. Spisal Janko B. Predgovor. A Vedno sem z veseljem opazoval narodne običaje, kasneje \/ začel sem jih zapisovati in proučevati. Marsikateri lepi narodni običaj se je uže povsem izgubil in pozabil, pa ni tudi čudno, saj je naš narod mnogo od tujcev pretrpel, kateri so s posebnim veseljem zatirali narodne običaje, hoteč mu tako najpopreje zatreti narodni značaj. Malo običajev ohranilo se je nam, ali ti so nam ravno zato, ker so tako redki, še bolj dragoceni in sveti. Še ti se nam sčasoma pozabijo, če jih kmalu ne zberemo in zapišemo, le tako otmemo jih gotovi propasti. Med narodnimi običaji jako važni so ženitvanjski običaji. Slavni učenjak, dr. B. Bogišic pravi:1) — „Izmed običajev pravnega značaja prvi so ženitvanjski običaji. To so ravno običaji, kateri spremljajo ne samo različne pesni, katere zani- majo i jezikoslovce i književnike, nego kateri se odnašajo deloma tudi na bajeslovje, zelo ugoden predmet vsakemu na- rodopiscu." — Ti običaji so res bitna znamenja narodnega značaja, in v njih se najbolje zrcali duh, mišljenje in pa srce naroda. Ženitvanjski običaji so pri nas še jako malo zbrani. In ravno zato, ker so tako malo popisani in malo znani, delajo nam krivico drugi narodi, najbolj pa gotovo dr. F r. S. K r a u s s v svoji obširni ali malovredni knjigi o jugoslovanskih šegah in običajih.2) Neslovani, to knjigo prebirajoč, dobili bodo mnogo krivih pojmov o Slovanih in njih običajih. ') „Osvrt na radnje o običajnom pravu u Rusiji." — Na hrvaSki jezik prevel je knjigo Anton Simonovic. Splet. 1880. 2) „Sitte und Brauch der Stidslaven." — Nach heimischen ge- druckten und ungedruckten QueIIen von Dr. Fried. S. Krauss. Im Auftrage der anthropologischen Gesellschaft zu Wien. — Wien 1885. — 8°, st. 681. V članku: „ Literatur viber Hochzeitsgebrauche" govori pisatelj tudi o slovenskih narodnih običajih. Toda čujmo, kako se o njih izražuje: (str. 342.) — „Ueber die neuslovenischen Hochzeitsgebrauche ist fast nichts von Belang zu melden. Gerade aus den Hochzeitsgebrauchen in diesen Gegenden ersieht man die iiberaus gewaltigen Fortschritte der Germa- nisirung. Es klingt fast unglaublich, selbst die slavischen Bezeichnungen der Wtirdentrager bei einer Hochzeit sind deuschen Benennungen gewichen (kranceljungfrav, brautflrer). Das Hochzeitslied scheint gegenwartig ganz vergessen zu sein .... Die eigentliche Hochzeit bietet nichts sonst Erwah- nens\verthes, da sie in der Kneipe ihren Abschluss fi n d e t . . . i. t. d." — Tako slika naše lepe ženitvanjske običaje znani ta učenjak!— Ne bode-Ii to sporočilo razveselilo vsakega sovražnika naše narodnosti, ne bode-li se Nemec, te vrstice prebirajoč, veselo košatil, češ, kako lepo deluje pro- svetljena kultura nemška in izbrisuje Slovencu vedno bolj njegov narodni značaj. Mi imamo lepa slovenska imena (pa še mnogo jih imamo, v raznih krajih različna) za osebe, katere obavljajo na ženit,- nini kake častne posle; pri Kraussu smo jih uže povsem izgubili, seveda v veliko veselje našim nasprotnikom. Tudi svatovskih pesnij nimamo več, in vendar jih v svojem opisu več in prav narodnih objavim. Oglejmo si malo podatke, s katerimi se je Krauss služil. Izvzemši jednega (rokopis prof. Valjavca o ženitvanjskih obi- čajih Slovencev na murskem polji) so vsi njegovi podatki dokaj nezanesljivi in neznanstveni. j) Tu vidimo, da. so vsi njegovi viri j edino iz slovenskega Štajerja, a iz vseh drugih slovenskih pokrajin ni nijednega (izvzemši Bunčev: „Ženit- nine Slovencev na Krasu", kateri je pa jako neznaten in ob- sega, kakor pisatelj sam pravi, samo „drei Spalten"). Ne bi bil tako obširno govoril o Kraussovem delu, da nisem hotel baš na tem primeru pokazati, kako je potrebno, da se naši ženitvanjski običaji čim preje zbero in zapišejo. Slovenci imamo do sedaj svoje ženithene običaje2) res prav ') Lovro Stepišnik: „Ženitne ali svatbine navade^in napitnice z godčevskim katekizmom iz slov,-bistriške okolice na Štajerskem." Maribor 1884. (Pisatelj je priprost mlinar in piše v nar. jeziku, kar jc das einzige Werthvolle" v celem, kakor pravi sam Krauss.) —• Koloman Mulec: „Običaji Staj. Slovencov pri snubljenji in svatbah." — „Novice" 1856. — Žurman Janez: „Ženitvovanje okoli Rogatca." — „Novice" 1859. — Franc Bunc: „Ženitnine Slovencov na Krasu."— „Novice" 1856. 2) V a 1 v.: „Ehre des Herzogthums Krain." II. Th. VI-. B. p. 278 i. t. d. Dobro so opisani ženitvanjski običaji tudi v: „Ein Versuch einer Ge- schichte von Krain" von Anton Linhart. II. B. p. 282—293. Laibach. malo popisane. Naši bratje "Hrvati bili so bolj marljivi in pridno zapisovali svoje ženitvanjske običaje, čeravno je pri njih mnogo manj nevarnosti, da se pozabijo, kakor pa pri nas. Naši ženitvanjski običaji, čeravno so zelo raznovrstni in zanimivi, vendar se vedno bolj opuščajo. Zapišimo jih torej, dokler je čas! Te običaje zapisal sem sredi lepe Bele Krajine v podzemeljski župniji, katera se razprostira med Metliko in Černomljem ob bregovih srebropene Kolpe. Na nekaterih mestih dodal sem opazke, da čitatelja opozorim na veliko sličnost ali pa različnost dotičnega običaja z običaji drugih južnih Slovanov. I. Prosci. „Dobro jutro očka vi! Al' nam date va§o hčer?" „Moja volja bi že bila, Pa za mam'co se ne ve." „Dobro jutro mam'ca vi! Al' nam date vašo hčer?" „Moja volja bi že bila, Pa za Micko se ne ve." „Dobro jutro Micka ti! Al' bi tvoja volja bila, Da bi rekla pred oltarjem Trikrat: da? —" (Belokranjska nar. pesen.) Hrvaški narodni pregovor pravi: „U kojih se godinah može sablja pasati, u onih se može i ženiti." Zatorej si mla- denič, za ženitev dorasel, sme iskati družico, s katero bode v življenji delil veselje in žalost. Mladenič uže v adventu poprašuje, kje bi si dobil skrbno gospodinjo. Najpreje skrbi, da bode njegova bodoča družica, poštena in delavna, in da bode med njima lepa krščanska ljubezen vladala. Seveda skrbi tudi, da bode nevesta premožna in da mu bode v hišo tudi nekaj denarja prinesla; vendar to ni glavna stvar, ker je v Beli Krajini dobro znan pregovor: „— Vzel je vraga radi blaga, vrag je ostal, a blago propalo. —" Ko se približajo lepi božični prazniki in sv. trije kralji, ni več drugega pogovora v hiši mladeničevi kakor o bodoči ženitvi. Mladenič skrbno poprašuje stariše, s katero deklico bi, bili najbolj zadovoljni. Ko so mu stariši dovolili, da se s 1788. — Tudi v „Slov. večernicah" 1. 1882. J. Karba: „Ženitva," str. 56—80. — Belokranjski ženit, običaji opisani so tudi v jednem letniku „Carniolije", a opisal jih je tudi slavni Stanko Vraz v „Danici" 1. 1841. str. 197. , - katero oženi, poprašuje še ostalo družino, in ko mu tudi ta dovoli, treba se je pripravljati „v prosce". Mladenič mora najpreje vedeti, če bodo dekle in pa njeni stariši z njim zadovoljni. To skrb prepusti svoji materi, če pa matere nima, pa teti, ali kateri bližnji sorodnici. Ta napoti se najrajše zvečer še z jedno ženo v hišo bodoče neveste. Čeravno se vse to bolj tiho vrši, vendar dekle uže sluti, po kakem poslu sta ženi k njim prišli, in hitro iz sobe pobegne. Oni večer se -v sobo več ne pokaže, posebno če se ji mladenič ne dopada („če ga ni voljna"). Če se ji pa ženin dopada, pride kasneje v sobo, ko so ženice uže precej glasne zaradi dobre kapljice, s katero so jima postregli, če so voljni dekle dati. Postrežejo jima navadno s kruhom in vinom, pa tudi s cvrtjem. Živahno se med seboj pogovarjajo, kaj bode nevesta na novem domu delala, in kako ji bode dobro. Njena mati obljubi, da jo bode rada dala, čeravno ji bode težko, saj vfe, da k dobri hiši pride. Trdno pa le ne obljubi, češ, da mora popreje vendar gospo- darja (moža) in hčerko poprašati. Če bodeta tudi ona dva zado- voljna, sporočila bode uže mladeničevim, da pridejo „v prosce". Čeravno je ljubezen povsod zelo potrebna, najpotrebnejša je vendar v zakonu: Le na njej se osniva sreča in blagostanje obitelskega življenja. Kdo bi zakonska v težavah in britkostih navduševal, če ne ljubezen? Kdo bi vzgajal in skrbel za otroke, če ne bi bilo med njima čvrste vezi, ljubezni? Tudi priprostim ljudem je to znano, saj imajo tudi src6, d&, marsikdaj še nežnejše kakor drugi ljudje. Deklica ne bi nikdar vzela mladeniča, katerega ne bi ljubila, pa tudi njeni stariši jo le redko kdaj silijo, če vedo, da ne bode srečna. Ljubezni treba med zaročencema, a to pravi tudi belokranjska narodna pesen, ki se tako-le glasi: „Vsi se fanti poženili, Samo ja se niš, Ako živ in zdrav dočekam V jeseni se bom. Znam za jedno devojčico, Dobro jo poznam." Ive šel je pred štacuno, Da se razhladi, Devojčica v rano jutro Z vrta pridrči. V roki nosi črlen grojzdič, Zelen rožmarin, „Daj ga meni devojčica, Da ga podišim." „Ne čo, ne čo1), dragi Ive, Zak' me volja ni." ,, Kupit čem ti svilen robec, Zemi mene ti." „Ne čo, ne čo, dragi Ive Zak' me volja ni." „Kupit čem ti zlati prstan, Zemi mene ti." „Ne čo, ne čo, dragi Ive, Zak' me volja ni." „Ja 'mam dosti srebra, zlata, Zemi mene ti." „Ne čo, ne čo, dragi Ive Zak' me volja ni." Raj še očem siromaka, S kim me volja je, Kakor tebe srebrnaka S kim me volja ni." ») Čo = čem. Čudno, da se v isti pesni, katero sem zapisal v Gribljah (vas podzemeljske župnije) jedenkrat rabi čo, drugikrat čem. Dobro so se za to stariši z deklico porazgovorili, predno so sporočili mladeničevim, da pridejo „v prosce". „Y prosce" gredo uže bolj proti večeru: mladenič, njegov oče in.navadno jeden ali dva od mladeničevih sorodnikov; a oče deklice povabil je ta večer k sebi nekoliko izmed svojih bližnjih so- rodnikov. Ko pridejo prosci v hišo, reče jeden izmed njih, navadno mladeničev oče: „Kupci in popotni ljudje smo, a prišli smo k vam, ker smo videli, da pri vas še luč gori, proseč vas, da nas prenočite." Temu odgovori navadno oče deklice: „Pri nas ni gostilna, pa tudi vaših spričeval nismo še videli. Kdo ve, od kod ste. Jeden ali dva bi še lahko pre- nočila, vas je pa preveč, vi bi mene zatrli. Gotovo ste izbirčni in ne bi bili z našo jedjo in pijačo zadovoljni." „Nismo izbirčni, ne", odgovori mu mladeničev oče. .če nam bodete kaj dali, bodemo vam zelo hvaležni, če pa nič, nam je pa tudi prav." „Če ste pa taki poštenjaki, pa le stopite v mojo hišo" — reče jim hišni gospodar in jih pelje v sobo, kjer je uže vse pogr- neno in za večerjo pripravljeno. Sedejo okrog mize, a deklica, katere so prišli prosit, prinese juho na mizo in pozdravi goste: „Bog daj dober večer!" — Po juhi donese deklica govedine s hrenom in svinjetine s kislim zeljem ter vošči gostom: „Bog vam blagoslovi nocojšnjo jed in pijačo!" ter odide iz sobe, a od sedaj le druge žene gostom strežejo. Sedaj se začne še-le prava gostija, ko se vrsti jed za jedjo, tako n. pr.: mlinci (opresni kruh v peči pečen) s klobasami, pečenka z raznimi poviticami. Seveda možje med jedjo svoje želodce tudi marljivo se sladkim „Drašičanom" zamakajo in si slade večerjo z raznimi burkami in šalami. Potem napelje kdo od mladeni- čevih govorico na svatbo in pove pravi vzrok njih prihoda. — Očeta deklice to jako iznenadi in počasi privoli sicer v ženitev, vendar pravi, da mora popreje hčerko poprašati, da zve, kaj ona poreče. Zato pokličejo dekle v sobo, a ta sramožljivo povesi glavico in se igra z robom svojega robca. Čeravno je stvar uže popreje dobro razmislila, vendar le počasi odgovori, da je pripravna z mladeničem v sveti zakon stopiti, a v znak privoljenja poda mladeniču roko.1) Njen oče ju potem opomni, naj bodeta skrbna in delavna, da ne bodeta sebi in svojim starišem v sramoto, in zaroka je končana, a dekletce „izprošeno". Sedaj še-le začno se pogajati za nevestino doto. Nevestin oče, skrben gospodar, navadno pol manj obljubi, kakor misli dati, samo da se pogajajo, ker to mora biti po nar. običaji. Povse krivo govore nekateri, da se v Beli Krajini za nevesto, ')'Sli5no je na Goriškem. Glej: Kocijančič S. v Arkivu za povjest- nicn jugoslavensku. Knj. III. 1854. str. 278. kakor za kako živinče pogajajo; kajti je zaroka uže popreje končana, a prepirajo se le za to, da jim večer v prijateljskem prepiranji hitreje preteče. Mati deklice poteguje se, kakor tudi ostali gostje, za nevesto. Kdo izmed mladeničevih popraša nevestinega očeta po priliki tako-le: „Kume, koliko pa vendar mislite vi svoji hčerkici dati?" — Nevestin oče našteje na to, koliko bode dal v gotovini, koliko zemljišča, koliko blaga (živine) i. t. d. vendar vsakega pol manj, kakor res misli dati. Ali njegova žena se hitro oglasi: „Čuješ, stari, ne bodi vendar siten, kdo bode najino dete s tako borno doto vzel, saj vendar nismo tako revni, bodemo uže še to in to dali i. t. d." — Pa tudi deklica ne molči: „Kaj bodem jaz najmanjšo doto imela? Ljubi oče, ne bodite vendar tako trdi, priložite še nekoliko." — Ženino vi tudi prigovarjajo nevestinemu očetu, da še neko- liko jfrimakne, ker se bode drugače vse pokazilo i. t. d. Kdo bi se tolikim prošnjam ustavljal, pa še jeden proti tolikim! In res, nevestin oče vedno več obljubuje, nazadnje jim cel<5 toliko obljubi, kolikor sami žele. Uže je mislil stari, da je vse gotovo, in vendar ga ti nenasitni prosilci naposled še zgra- bijo, da kupi ženinu novo haljo (suknjo) in pa škornje. Še se izgovarja nevestin oče, da ga bodo povse zatrli, a vendar jim nazadnje tudi še to obljubi. Sedaj je še-le vse veselo, ko je pogodba končana. To zvene kozarci v slavo mladih zaročencev. Pogovore se še, kdaj pojdejo „pisem delat" in pa k gospodu župniku, da ju okliče ali ozove. Tudi zapojo katero, ker, kdaj ne poje veseli Beli Kranjec? Petje izraža notranje veselje, zadovoljnost in poštenje, kajti, kjer malo pojo, tam je ali malo poštenih ljudij, ali pa vlada veliko gorje. Zakaj ne bi pel veseli Beli Kranjec, saj je vzrasel pod trto? Naj pa zapišem nekoliko pesnic, katere tu pojo: I. Po vrtu špancira Jen mlad' fantič, Na rami nosi Lep, svitel gver. Nad njim se suče, Lep pisan ptič: „Lepo te prosim; Ne streljaj me! Oj srečo bom povedal Kako se ženil boš: Stare babe si ne zemi Ona zmiraj godrnja, Nek' si zemi mlado dekle, Ki je zmiraj vesela. Stare vdove si ne zemi Ker je zmiraj žalostna, Nek' si zemi mlado dekle, Ki je zmiraj vesela." II. Jena stara mamica Jeno hčerko hranila. Dala ji ni viditi Devojka se šetala, Zlate lase spletala, Junak vodo gazio, Devojko zapazio: Solnca niti meseca. „0j devojka, devojka Zemi me za dragoga!" „„Ne čo vere, ne čo vere,1) Zakaj nisi za me."" „0j devojka, devojka Zemi ti me za sluga!" „„Ne čo vere, ne čo vere, Zakaj nisi za me."" „0j devojka Anica, Ne norčuj se z junaka, Junaki se ženijo, Kad jih volja je, Devojke se udajajo, Kad junaki dojdejo." III. Biser Mare, biser Mare Po jezeru brala, Berujuči, berujuči U jezero pala. Viče Mare iz jezera: „Čačko mili, čačko mili, Ddpelaj mi ladjo!" Čačko neče, čačko neče Ladjo dovoziti. Druga kitica je ravno taka, samo da se poje: „Majka mila, majka mila," v tretji: „bratec mili, bratec mili," v četrti: »sestra mila, sestra mila," vendar nihče izmed njih noče „ladjo dovoziti". Potem se pa poje: Biser Mare, biser Mare Po jezeru brala, Berujuči, berujuči U jezero pala. Viče Mare iz jezera: „Mili dragi, mili dragi, Dopelaj mi ladjo!" Mili dragi, mili dragi, Dopelal je ladjo, Izvodil je, izvodil je Maro iz jezera. Te in še druge pesne poj o veseli prosci. Vendar čas hitro poteka in polnoč je uže davno minila. Težko loči se vesela družba. Nevesta podari ženina v znak, da mu bode ostala zvesta, nekoliko lepo rudečih jabolk,2) a ženin podari ji nekaj denarja ali pa kako drugo malenkost. Po zadnjem kozarci, katerega so pili v čast Šentjanža-, razidejo se prosci vsak na svoj dom. Kakor so se bili dogovorili, podale so se stranke o dolo- čenih dnevih k duhovski in deželni gosposki. Pismo navadno tako narede, da ženin nevesti ravno toliko zapiše, kolikor ona njemu. A nevestin oče mora plačati za ženitvanjsko pismo in za oklice (ozove). Kako sramožljivo povesi nevestica oči, ko jo prvikrat duhovni gospod z leče okličejo! Šepetanje čuje se po cerkvi, in vseh oči so uprte vanjo, ki se bode kmalu za vse svoje življenje z ljubljenim mladeničem zavezala. ') Podkrepljuje se negacija. 2) Tudi na Visokem v hrv. Zagorji podari nevesta ženinu lepo rudeče jabolko in pa kako rutico, ko odhaja od zarok (ustno spo- ročiloj). — V Bosni je nekako nasprotno. Na mizo postavijo jabolko, v katero je zaboden vižlin (denar vreden od 25—30 kr.), in če deklica to jabolko vzame, zaročena je. — Krauss: „Sitte und Brauch" str. 368, Na^domu ženinovem in nevestinem delajo se velike pri- prave. Šiva se obleka, pripravlja perilo, pitajo se petelini, purani, gosi in delajo se razni načrti. Težko se pričakuje usodni dan, ki se vedno bolj približuje. n. Kak6 vabijo s vato ve in bala. „Stade care kupiti svatove, Skupi svata dvanaest hiljada." („Ženitba Dušanova" hrv. srbska nar. pesen.) Človek po naravi hrepeni po društvu. Veselje, katero uživa, slajše mu je, če je uživajo z njim tudi njegovi prijatelji in sorodniki. Kaj bi bila svatba brez svatov? Čim je več svatov, svečenejše in lepše je ženitvanje. Zato začno pa tudi ženinovi in nevestini uže kakih osem dnij pred svatbo svoje sorodnike in prijatelje na ženitvanje pozivati. Ženin vzame svojega očeta, a če tega več nima, pa strijca in vabi svoje sorodnike, a nevestin oče in pa kdo izmed njegove rodovine vabita nevestine sorodnike. Ko prideta vabilca v hišo, v kateri bodeta vabila, rečeta navadno tako-le: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Mi smo došli1) vas vabit vse od najmanjšega do največega na našo dobro voljo, n& zrelo vino, pečen kruh, na pečene guske in purane, bomo imeli dosti hrane, bojo imele tri jen cent-, bomo imeli trohtament. Boste imeli mehko pojstlo, trdo klop, malo spanca, dosti tanca, dobre volje hop- sasa!" — To je navadno vabilo. Domači jima prineso vina, potem pa odideta vabilca zopet v drugo hišo. Od povabljenih pride gotovo vsakdo s celo svojo družino na svatbo, ker ve, da se mu ne bode slabo godilo. Ko so uže vsi svatovi_ povabljeni, tedaj še le začno se prave priprave za svatbo. Ženin mora nekoliko očediti kako malo sobico, kjer bode izložil nevestino škrinjo, kadar jo bodo pripeljali. Nevesta pa zbira obleko in perilo, da ji bode škrinja napolnjena, ker bi bilo nasprotno velika sramota ne samč za nevesto, nego tudi za njene stariše. Tudi druge stvari se pri- pravljajo, kakor meso, vino, prirejujejo se mize in stoli, pri sosedih posojuje se razna omiznina, kakor krožniki, kupice, žlice, noži i. t. d. l) Belim Kranjcem le redko rabi dvojina, nego skoraj vedno množina. Navadno je poroka v sredo zjutraj.1) Uže vtorek zvečer zbere -se na nevestinem domu precejšno število svatov, ker pojde ženin k nevesti po škrinjo ali balo. Ti svatje so: „starejšina," ženinov naj bližnji sorodnik, kateri opravlja in nadzoruje celo ženitvanje, ženinov „t o variš" (Brautfuhrer), navadno ženinov največi prijatelj, nekoliko drugih svatov in pa dva ali trije godci. Vsi ti odpeljejo se po nevestino škrinjo, če je nevesta iz druge vasi, s konji, če je pa kje iz sosedstva, pa z voli. Voz, navadno sani, svatje dobro spravijo, ker vaški fantje se zelo trudijo, da pobero vijke (Schrauben) od koles, da se jim po poti kolesa snamejo, ali pa narežejo trte, s ka- terimi so lojtrnice k ročicam privezane. Če so pa s sanmi po škrinjo prišli, odneso fantje sani navadno na kako streho. Tega fantje ne delajo baš iz neprijateljstva, nego samo za to, da ženinu malo ponagajajo. Res so včasi malo jezni na ženina, posebno če je iz druge vasi, ker jim dekle odpeljuje. Ko so prišli ženin in njegovi svatje z godci v neve- stino hišo, postrežejo jim hitro z dobro večerjo, potem se pa vesele in plešejo, kdaj celo do dveh, treh zjutraj. Takrat se še le vzdignejo in gredo škrinje nalagat. Skrinja ali bala se zoveta navadno dva „kofcina" (ormara), katera sta natlačena s perilom in obleko, potem dve blazini, odeja, nekoliko pod- zglavnikov in nekoliko zrnja. Ko škrinjo nalože, prinese ne- vestin oče še nekaj vina, katero pri vozu spijo, potem pa zacvilijo gosli, zabuči bas, a svatje zapojejo: Ko nevestica to zasliši, milo zajoka. Sedaj vozijo njene stvari v tujo hišo, k malo znanim ljudem. Pač se spomni, da bodo čez četiri in dvajset ur blizu tako, samo malo drugače peli, ko bode ona za vsekdar zapuščala prijazno rojstveno hišo in mile stariše, bratce in sestrice. Spomni se dekle, da se o tem poslavlja tudi od zlate mladosti, ki se ne povrne nikdar, nikdar . . . Komaj pridejo svatje se škrinjo nekoliko korakov od nevestine hiše, uže morajo ustaviti, ker so jim vaški fantje z žrdmi, lestvicami, deskami pot zagradili. To in pa ono, kako so popreje nagajali fantje ženinu, hoteč mu skriti voz, ali pa kako drugo nepriliko napraviti, spomina nas na Nikdar več, nikdar več Nazaj ga ne damo. „Mamica, mamica, Ruho vam peljamo, Lahko noč, lahko noč, Draga brača moja, Z vami Bog, z vami Bog Z nami pa Marija." u l) Tako je tudi v Bosni, kjer traje ženitvanje od srede do pon- deljka. — Krauss: „Sitte und Brauch der Sudslaven" str. 387. dekliško otmico1) (Madchenraub), kije bila popreje med Slovani običajna. Vendar svatje tudi to oviro odstranijo in veselo ukaje in prepevaje pridejo na ženinov dom, kjer se precej spravijo k počitku, da bodo prihodnji dan čilejši in veselejši. III. Poroka in običaji pred gostovanjem. „Sani so po cesti dričale In njega in njo odpeljale, Tje v cerkev pred božji oltar, Da združita se na vsegdar." Jos. Cimperman Napočil je veseli, odločilni dan. V vsaki hiši, v kateri je kak svat, pripravlja in redi se uže od ranega jutra. Kar je ženskega spola, oblači si najlepšo obleko, seveda tudi moški ne zaostajajo. Naj omenim, da od vsake povabljene hiše pošljejo novemu paru ogromno pogačo iz finega brašna, po jednega kapuna, jedno kračo, po šest bokalov vina, bogatejši ') Naj spregovorim nekoliko več o tej otmici, katera je bila naj- starejši način ženitve. Valvasor je sam videl take primere med Uskoki (H. VI. str. 293), a Fortis med prebivalci dalmatinskih alp. Tudi med kranjskimi Slovenci videl je Valvasor običaje, kateri nas na otmico spominajo. Tako so n. pr. ženinu, ko je po nevesto prišel, zabranili vhod v hišo nevestino. Gotovo se tudi za to nevesta zove nevesta = die Ungewisse (Linhart: Versuch. II. pg. 283). Tudi nas spominajo koroški nar. plesovi na ta dekliški rop. Tako n. pr. nar. ples iz Ziljske doline, „Korošec". Kuhač (Jugoslovjenske nar. popievke III. knj. 3+4 sv.) pravi o tem plesu: „Korušec ili obični slovenski raj vrlo je veseli ples —r —. Hoče, da izrazi otmicu, što nije bio toli surov običaj, jer, ako se je otmica izvela potiho i lukavo, to je ipak djevojka ponajviše sporazumna bila s otimačem." — Pa še do danes se ta običaj pri južnih Slovanih ni povse pozabil. V Banatu se še danes kedaj vrši, kadar stariši branijo deklici, da vzame onega, kogar ljubi. (Pukler: „Prilozi kulturnoj i pravnoj povjesti Hrvata" str. 32.) V nekih krajih severne Dalmacije, posebno v nekdašnjem „Contado di Zara" in v Bukovici se še dandanašnji dogodi kak slučaj otmice, če ima mladenič kake ovire pri snubljenji. Zanimiv dogodek o tem poroča letošnji (1888) „Agramertagblatt" (prve dni no- vembra). Lepa deklica Kata Kneževic odbila je prosce Jurja Barabe. Ko je bila neki dan pri ovcah na paši, zagledala je četo oboroženih mladeničev, a med njimi Jurja Barabo. Precej je vedela, da jo mislijo silovito ugrabiti, in je začela bežati. V strahu pa zgubila je stezo in pala v več metrov globoko brezdno, kjer so jo njeni bratje težko ranjeno našli. — Tudi v Bosni se še večkrat otmica vrši, kakor poroča Martič, a' mladenič se z njo ponosi, čeravno je bolj častno na zakoniti način deklico odpeljati (vidi Krauss str. 249). Tudi v Srbiji je še otmica obi- čajna. Največkrat se dogodi zaradi tega, ker je deklica siromašna in ne more dajati navadnih darov, katere bi morala, ker drugače bi se zelo osramotila (v. Krauss str. 350). — Kadar se pri Bolgarih nemoreta in bližnji sorodniki pa še celo več.1) Na ženitvanje povabljena je cela rodovina, kar „leze ino gre", vendar ostanejo otroci zjutraj doma, odrasli pa odidejo še pred osmo uro „na kosilo" na nevestin dom. Zajutrkujejo navadno juho in nekaj gove- dine in kuretine, seveda tudi vina ne manjka. Pri tem. kosilu razdeli nevesta svatovom umetno narejene cvetice, katere si na prsi in na klobuk pripno, a ženinu prišije ogromen šopek na klobuk. Ko ima vsakdo svojo cvetico v roki, začno zaju- trkovati, nevesta pa odide v stransko sobo, kjer se začne oblačiti. Obleče se navadno v belo obleko, a na glavo dene si venček iz belih cvetic se zelenimi peresci, na prsi pa majhen šopek. Tudi si naveže po hrbtu in po prsih nekoliko svilenih trakov. Pred kakimi desetimi leti nosile so neveste krasen „naplet" iz svilenih trakov, po čelu pa „parto". Naplet bil je privezan okoli glave, a na glavi imela je skoraj pedenj visok venec. Naplet pokril ji je lase in vrat, le nekoliko obrazka videlo se je izmed lepo rudečih trakov. Baš škoda, da se je ta lepi, povse narodni nakit tako opustil, a uvel se tuji venec. Ko se je nevesta oblekla in čim bolj nalepotičila, pripelje jo njen starejšina, navadno najmodrejši mož njene rodovine, v sobo, kjer so zbrani ženin in svatje. Ženin precej vstane in stopi izza mize, pa se postavi poleg neveste. Tedaj napije nevestin oče, ako pa tega ni, pa nevestin starejšina novemu paru po priliki tako le: „Sešli smo se, predragi prijatelji, na tej veselici, da zaželimo vso srečo ženinu in pa nevesti. Bog oče nebeški jima dodeli, da ta sveti zakrament vredno prej- meta, dolžnosti svojega stanu vestno spolnjujeta .in si po tem življenji nebesa zaslužita!" — Vsakdo pije sedaj novemu paru na zdravje in srečo, potem se pa kmalu vzdignejo in napotijo v sledečem redu v cerkev k poroki. Prvi gredo godci in igrajo kako veselo koračnico, za njimi gre starejšina se svojo ženo. ki se zove „starejšinka" ali „posnažnica", za njimi gre nekoliko svatov sč svojimi ženami, sredi njih pa ženin s združiti mladenič in deklica zaradi velikih ovir, kadar n. pr. ne more oče ženinov plačati „ogorlok", pride mladenič se svojimi tovariši in ugrabi nevesto pri delu ali pa pri studenci, ali pa pribeži deklica sama k mladeniču. V hiši njegovi sede k ognjišču, brska po ognji v znamenje, da je prišla pod varstvo domačina, in čaka odloka domačinovega. Go- spodar ji ne odreče nikdar, ker si s tem prihrani „ogorIok" in darove njenim starišem. Ako jo mladenič šiloma ugrabi, zove se = otkrad- nota, ako je z njim sporaziunna ='prestanka, ako svojevoljno po- begne = bjegunica. (Fr. Hubad. Letopis Matice Slov. 1880r str. 291.). ') V Srbiji pošljejo dan pred ženitvanjem oguljenega janjca, kateri ima v gobci lovorikino vejico, velik hleb kruha, nakičen _s pozlačenim cvetjem, in po dve steklenici vina (v. Vuk Stef. Karadžid. Život i običaji naroda srpskoga. Beč 1867, str. 106). tovaršico, a nevesta ali „mlada" s tovarišem; od poroke gresta pa ženin in mlada skupaj. Gredoč k poroki imajo tudi nekoliko praznih ver, na katere se pa le malokdo še ozira. Vendar naj jih navedem. Ženin in nevesta morata k poroki mnogo denarjev vzeti, posebno pa kake posebne vrste denarja, n. pr. kako staro petico, srebrn groš, ali pa polukrajcar, češ ker bodeta potem povsod denarja dobila in srečo pri denarji imela. •— Nevesta mora ženina, gredoč k poroki, skozi prste pogledati, da jo bode bolj ljubil. — Kolikor vozlov na- pravi nevesta na kakem traku, gredoč k poroki, toliko let bode še brez otrok, a kolikor pšeničnih zrn si dene v žep, ali pa v čižmo, toliko let bode še živela. — Ko gredo k po- roki, daruje se navadno kruh ljudem, posebno pa otrokom, kateri svatove gledajo. Vendar tega kruha ne sme deliti nevesta, nego kaka druga žena, ker, če bi kdo kruh, katerega mu je nevesta dala, vrgel psu ali pa mački, ne bi bilo sreče v za- konu in, ženin in nevesta bi se vedno prepirala. Ko nevesta z ženinom poklekne pred oltar, mora po- klekniti na rob njegove suknje, da je ne bode v zakonu pre- tepal. Ko pa po poroki vsakdo nekaj denarja cerkvi daruje, mora nevesta ženina denarjev prositi, pa ji bode vedno dajal in ni vinarja sebi pridržal. — Ko gredo pa od poroke, ne sme nikdo iti izmed neveste in ženina, ker se inače ne bi nikdar ljubila. Veselo vriskaje in prepevaje vrneta se ženin in nevesta se svatovi na nevestin dom. Ko pridejo do hišnega praga., pre- nese ženin nevesto čez prag, da ji ne bode mogel nihče nič hudega storiti. Po poroki ni na nevestinem domu nikakega go- stovanja, nego se vrnejo svatje pa tudi ženin vsak na svoj dom. Stoprv ko se je večer približal, zbrali so se ženinovi svatje na ženinovem domu, da pojdejo- skupaj po nevesto. Med njimi je „starejšinka" ali „posnažnica", kateri je zadača, da nevesto na novi dom privede. Ko pridejo ženinovi svatje do nevestine hiše, zbrani so uže tamkaj pred hišo nevestini svatje. Uže nekaj streljajev popreje utihnili so ženi- novi svatje, a ko pridejo do nevestinih, reče kdo izmed njih, navadno starejšina: „Bog vam daj dober večer! Popotni ljudje prosimo vas prav lepo prenočišča!" — Njemu odgovori ne- vestin starejšina: „Mi bi vas prenočili, ali vas je preveč, pa tudi Bog ve, kdo ste vi. Klatežev ni nesmemo, ni nočemo sprejemati!" — „Nismo klateži, nego smo pošteni ljudje" i. t. d. Po tem uvodu razlože, po kaj da so pravo za pravo došli ter med različnimi šalami zahtevajo, da jim privedejo in izroče nevesto. A nevestin starejšina dovede jim vse druge ženske še preje iz hiše ter jih ponuja, le nevesto jim hoče utajiti. Naposled pa vendar gre in pripelje nevestico, katera nese v rokah kozarec z vinom, pokrit z rudečijn robcero. Jedva se nevestica na pragu pokaže, uže godci veselo zagodejo. Nevestin starejšina vodi nevestico za roko pred ženina, da mu poda robec, potem pa trikrat ženina obajdeta. Nevesta se potem pred ženinom ustavi, pokusi vino, potem pa poda kozarec ženinu, kateri vino hitro izpije, kozarec pa z vso močjo ob zid trešči, da se na tisoč koščekov razleti. Če bi kozarec cel od zidu odletel, bila bi to velika sramota za ženina. Dokler se pred hišo ti obredi vrše, prikrade se starej- šinka ali posnažnica v kuhinjo, čeravno ji domači vhod v hišo branijo, in premeša jedi, da se ne bode nihče svatov upijanil, potem pa še mizo trikrat obajde, da ne bode nihče svatov na potu ostal, kadar bodo nevesto odvajali. Ko so vsi ti obredi končani, odidejo svatje z novim parom v sobo, kjer se skoraj začne bogata gostija ali „pir". IV. Pirovanje ali ženitnina na nevestinem domu. „Z Bogom oča, z Bogom mati, Srčno hvalo za vse vam; Le nikari se jokati, Ker podajam se drugam." Franjo Ser. Cimperman. Ko so se vsi svatje v sobi zbrali, posedajo se okrog ' mize. Prvo mesto ima ženinov starejšina, kateri se danes zove „sto!oravnitelj", zato ker celo gostijo nadzoruje in upravlja. Poleg stoloravnitelja sede starejšinka ali posnaž- nica, a k njima ženin in nevesta, pa tovariš in tovarišica, a za njima ostali svatje, kakor kdo hoče. Stoloravnitelj ime- nuje si pomočnika, ki se zove fiškuš, in pa še druge manjše častnike, podfiškuša in pazitelja, da lože gostijo nadzoruje. Ko je vse v redu, pomirijo se svatje, a nevestin starej- šina se prekriža in zmoli glasno dva očenaša in dve „češena si Marija", a svatje mu odgovarjajo. Sedaj prineso na mizo juho in potem jed za jedjo, proti koncu pridejo mlinci, žmkrofi in kokošja pečenka. Ko prineso na mizo kokošjo pečenko, godci zagodejo, a svatje zapojo veselo pesnico: ,,Tičica golobček, I še jeno malo, Kušekaj me v gobček, Da se bo kaj znalo, Ti boš mene, ja bom tebe Kušekaj ga, vinčekaj ga, Kušekala v gobček. Primi ga za vrat," Tedaj nalijejo v nekaterih vaseh dva kozarca, ki stojita na belem krožniku, z vinom in j a pomikajo od svata do svata. Dva po dva izpijeta vince in se poljubita. V drugih vaseh sedejo pa moški tako, da ima vsak moški na vsako stran po jedno žensko. A ko zapojč to pesnico, poljubi vsak moški najpo- prej jedno sosedo, potem pa še drugo. Ko so pesen odpeli, začne starejšina rezati kapune, peteline in kokoši, katere so predenj prinesli. Takrat zapojo svatje pesnico: „Čiba, čiba jarčica Da ne bo kukurikal več. Nesla drobna jajčica. Rež'te njemu perut preč, Oče starejšina Da ne bo letel več. Rež'te petelina! Rež'te njemu nogo preč, Rež'te njemu glavo preč, Da ne bo hodil več i. t. d." Kaj bi omenjal, da svatje prav pridno izpraznujejo kozarce sladkega „Drašičana". Začnejo napijati najpopreje novemu paru, potem pa ženinov starejšina napija nevestinim svatom, a nevestin starejšina ženinovim. Ko starejšina ženinu in ne- vesti napije, zapojo jima svatje pesnico: „Ljubi ženin Janez ti, Zraven tebe tu sedi, Poglej si nevesto, Ako ti je zvesti, Zraven tebe tu sedi, Lep je, lušen je, tvoj je. Ak' ti je kaj zvesta. Danes je lušni dan, Lepa je, Jušna je, tvoja je. Ki je za nas izbran, Preljuba nevesta Mare ti, Saj je za nas izbran Poglej si ženina, Ta veseli dan." Na zdravico zahvali se le s polnim kozarcem; če bi pa kdo to pozabil, mora za kazen dva ali tri kozarce izpiti. Pa tudi če gre kdo od mize, mora „za štempelj" malo vina izpiti in ravno tako tudi, ko nazaj pride. V nekaterih vaseh so pa svatje bolj svobodni in pije vsakdo po svoji volji, kar je res pametnejše; zakaj večkrat silijo piti tudi kakega slabiča, kojega vince premaga in popreje od mize spravi, kakor bi sam hotel. Med tem pa še vedno na mizo nosijo pečene purane, svinjsko, telečjo pečenko, včasi tudi celega koštruna. Tudi šeme pridejo sedaj za nekaj časa v sobo. Fantje našemijo se" na razne načine in plešejo nekoliko časa po sobi. Svatje mo- rajo jim kaj dati, da se jih popreje odkrižajo. Sedaj še le začne se pravo veselje. Uže vsem vhaja vince v lase in jim vliva veselje in dobro voljo v srce. Godci godejo, a svatje vrte se po sobi, ali pa tudi zapojo katero, kakor n. pr.: I. „Na mizi mi stoji jen pisani glaž, Godci nam godejo ravno ta čas, Godci nam godejo ravno tako, Da bomo peli zdravico to, Da kratek čas nam bo." II. Oj ti mala čašica, Sem pa tam potuješ, Naš'mu drag'mu Tonetu Lepo nazdravljuješ. Saj ti, Tone, dobro veš, Kaj ti je storiti, Glažek moraš nagniti Vince ven popiti. Le popiti, pa zavžiti, Dosti let dočakat', Le popiti, le zavžiti Dosti let dočakat'. m. Grličica grče, Peter konja drče, Peter podaj palico, Da ubijem grlico. Meni grla soli da, Ja sol škopcu1) dam, Škopec meni loja da, Ja loj Bogu dam. Bog meni nalije Dve latvice mleka. S čim ste ga meli? S mačkino čapico. Kadi je ta čapica? Na polici merici. Kadi je ta polica? Ogenj jo pogorel. Kadi je ta ogenj ? Bujica3) zalila. Kadi je ta bujica? Travica zarasla. Kadi je ta travica? Ovčica popasla. Kadi je ta ovčica? Vuk jo je odnesel. Kadi je ta vuk? Skril se je za grmak. Kadi je ta grmak? Sikir'ca ga posekla. Kadi je sikirica? Kovač jo razkoval. Kadi je ta kovač? Črvi so ga sneli. Kadi so ti črvi? Kokoti jih pozobali, Kadi so ti kokoti? Svati so jih pojeli. Kadi so ti svati? Prošli so po mlado.8) Kadi je ta mlada? Skrila se je v slamico, Kakor miš v jamico. Približal se je čas, da gre godec vina prodajat. Preobleče se v popotnika ali pa v voznika, prinese na belem krožniku dva kozarca; v jednem je vino zmešano z vodo, v drugem pa čisto vino, in reče tako: „Hvaljen bodi Jezus Kristus, dober večer Bog vam daj! Oče starejšina, čul sem, da imate tute4) pri vas velik pir, pa da vam uže vina zmanjkuje. Prinesel sem vam zato izvrstnega vina, le pokusite ga; kateri se Vam bode bolj dopadel, onega vzemite, fina roba je, pa tudi dosti zlahka (cenč) vam ga dam!" — „ Dobro, da sivino prinesel", pravi modro starejšina, pokaži je, če bode dobro in ne pre- drago, kupim je!" — Godec mu ponudi vino, zgrabi pa kozarec, v katerem je vino z vodo zmešano; starejšina pokusi je, na- kremži se in je vrže jezen v prodajalca. Še okrega ga, da se je usodil tako kislico poštenim ljudem prodajati. Vendar ga godec kmalu potolaži, ko mu poda drugi kozarec, s katerim je starejšina povse zadovoljen. — „To pa uže! Koliko je pa cenite?'* — „Take izvrstne robe" — pravi godec — „vam ne morem tako zlahka dati, po trideset goldinarjev bodete mi ') Šk6pec = koštrun. ') Bujica = hudournik. s) Mlada = nevesta. Tute = tukaj. vedrce plačali, menim, da ne bode preveč!" — „Trideset gol- dinarjev!" — začudi se starejšina — „to je pa vendar malo preveč! Po deset vam je še plačam, po več pa ne." — Po- gajajo in prepirajo se dolgo časa med seboj, potem pa godcu vendar obljubijo, da bodo vedrce po dvajset goldinarjev plačali. Sedaj je godec povse zadovoljen in vsak svat mora mu dati na krožnik po dvajset novčičev, a ta denar si potem godci med seboj razdele.1) Jedva je godec iz sobe odšel, pride v sobo kuharica, ogrnena s kako staro suknjo in prinese v roki kako ogorelo krevljo ali lopar in reče: „Oče starejšina! velika nesreča se je v kuhinji pripetila. Nastal je velik ogenj in poglejte, vse orodje je zgorelo!" — Starejšina in svatje začno se čuditi in kuharico tolažiti, da menda vendar ne bode tako velike škode. Ali sedaj pride tudi godec v hišo in tudi on jame pripovedovati o strahoviti nesreči, katera se je v kuhinji dogodila in nagovarja svate, naj hitro zlože, kolikor kdo premore, da se kupi novo kuhinjsko orodje. In res njegove besede pomagajo, in vsak izmed svatov vrže po kakih dvajset novčičev kuharici v dar, za njen trud v kuhinji. Kadar so vsi ti obredi končani, prineso na mizo svinjska pleča, zadnjo jed. Ko to godec zapazi, začne na peč lezti, vendar vselej zopet nazaj pade. Naposled po dolgem trudu, ko mu tudi svatje pomagajo, posreči mu se, da na peč pri- kobaca. Komaj je gori, zakriči: „posluh!" (mir) in si natakne na nos kake naočnike brez stekla, a kdo izmed svatov stoji pred njim z metlo in z njo včasi godca izpod nosa obriše, češ, da mu s tem sveti. Godec pa večkrat zakriči: „Posluh! Sveti mi!" — in potem začne iz kake raztrgane knjige na način evangelija genealogijo svatov, ali pa druge kake čenča- rije brati. Med tem pogrnejo mizo z belim robom (prtom), a na njo postavijo bel krožnik, v katerega bodo svatje denarje metali. Vsi svatje vstanejo, a godci začno k daru zvati, tako le: „Lepa moja Mare2), Drugega si vila Potem pa pojo: *) Na Bolgarskem „na hljebu" v ženinovej hiši odreže kum kos kruha, pa ga nosi od svata do svata, a ovi zabadajo denar v kruh, katerega potem godci med seboj razdele. Arkiv VIII. pg. 255. "). Ime neveste. Vesela mi bodi, Kot si ondaj bila, Kad si venček vila. Prvega si vila Od bele šenice, Tega si dar'vala Svoj'mu drag'mu čačltu. Od vinske trtice, Tega si dar'vala Svoji dragi majki. Tretjega si vila Od svojega poštenja, Tega si dar'vala Svojemu dragemu." u Ali k darom pristoplajte, Našo mlado nevestico. Vse iz kota in iz pota. Pristoplajte, darovajte, Našo mlado nevestico. Saj ne boste nikdar več, Pristoplajte, darovajte, Našo mlado nevestico! Včeraj je bila še deklica, Danes pa je nevestica. Očka, mamka, pristoplajte, Dedek stan je danes preč. Razvezujte črne mošnje, Pristoplajte, darovajte Našo mlado nevestico. Dajte ven srebrne groše. Ak' ji Bog da doživeti, Saj vam želi spovrneti." Oče škudo1), mamka ruho. Bratci, sestre2) pristoplajte, Pristoplajte, darovajte Sedaj vsak daruje po nekoliko goldinarjev nevesti, ka- tere na prt položi ali na krožnik, potem se pa z ženinom in nevesto poljubi. Ta dar je nevestin, katera kaj rada plače pri tem daru. Preštejejo ^ denarje in jih dado nevesti, ona pa ženinu, da jih spravi. Še se nekoliko časa veselo zabavajo, vendar čas poteka in ura odhoda se vedno bolj približuje. Vsi se vzdignejo od mize, a nevesta mora takrat nekoliko roba potegniti, da se tudi njena sestra, če jo ima, hitro uda. Tedaj pa vzame tovariš velik izvrsten hleb, ki se zove „vrtanj", ki je med celim gostovanjem, navezan na veliko „61 e r a čo" (Handtuch), visel na klinu nad „mlado", in si ga dene na rame, da ga odnese na ženinov dom. Malo manjši vrt&nj pa, ki je tudi na steni visel, nese nevesta v jedni roki, v drugi pa nese svetilnico, v kateri gori blagoslovljena sveča, če tudi je uže beli dan. Nevesta milo plaka, ker se ne more nikakor ločiti od svojih dragih. Kako se tudi ne bi plakala! Poslavlja se od brezskrbnega, veselega dekliškega stanu, a nalaga si na rame težko zakonsko breme. Čakajo jo skrbi, katere ji bodo marsikatero noč spanje prikratile. Koliko bode trpela z otroki! In vendar ji je ostalo tolažilo. Pogleda poleg sebe, in pri njej stoji lep, krepak mladenič, katerega prisrčno ljubi, kateri ji bode od sedaj nadomestoval očeta in mater, bratce in sestrice. On bode z njo delil vesele in žalostne trenotke, pomagal ji bode nositi bremena, a tudi branil jo bode, če bode treba. Pa tudi na otročiče, katere ji bode dobri Bog podaril, pomisli. Na jedni strani stoje ji oče, mati, bratci in sestrice ob domačem ognjišči, a na drugi stoji ljubljeni mladenič in tuji malo znani ljudje, in vendar ljubezen pre- maga. Odtrga se plakajoč od mile matere in od svojih dragih in gre za mladeničem. Le malo očij ostane suhih. Posebno pa vse plače, ko godci zagodejo in zapojo pesnico: ') Škuda = Thaler. 2) Potem se poje; „vujci, vujne"; „tetci, tetce", • žlahta vsa, vsi sosedi in sosede i, t. d. „Mamica, mamica, Hčerko vam peljamo, Nikdar več, nikdar več Nazaj je ne damo." — Ko pridejo nekoliko korakov od hiše, zapojo godci in svatje pesnico: „Rasti, rasti trava deteljina, Žela te bo dekle gizdava. Kaj nažela, to pred konjce dela: Jejte, jejte moj'ga bratca konjc-i, Pojdete na daleke pote, Črez tri gore, gore so visoke, Da ne more ptica preleteti, • Črez tri vode, vode so globoke, Da ne more riba preplavati." Take pesnice pojo med potjo, dokler ne pripeljejo neveste na novi dom. V. Na novem domu. „Letom se naglo umikajo leta, Dan porodi se iz prejšnjega dne; Venec nevesto nocoj še opleta, Prazne si jutri počeše lase." Stanislav (Levstik). Prispeli so svatje z nevestico na novi dom. V veži pri- pravljen je stol, na kateri sede nevestica in vzame na kolena do tri leta imajoče moško dete, iz ženinove hiše, katero se zove „n ako len če" *). Ta običaj izraža menda željo, da bi bilo prvo dete moškega spola, in pa, da bode nevesta od sedaj vsem otrokom, kar jih je v hiši, prava mati. Temu otroku podari nevesta oni mali „vrtanj", a na njem mora biti z iglo pripet robec, ki je tudi otrokov. Potem prinese koja žena steklenico vina in dva kozarca. A ženinova mati nalije vina v kozarca in trkne z nevesto, katera pravi: „Draga mama! Bodite mi od sedaj mati, a jaz vam bodem pokorna hčerka. Bog daj, da bi se z očmi gledale, a v srci ljubile!" — S tem je nevesta ženinovi materi ,,napfla" in sedaj še le postane *) Ta lepi običaj imajo vsi južni Slovani. Ko prihajajo v Žumberku do ženinove hiše, vsi zjahajo, samo nevesta ostane na konji, da ji podade nakolenče. Tovariš vodi konja trikrat okoli „pjevajučega kola", a nevesta drži nakolenče pred seboj, potem je trikrat „po suncu" obrne in je poda tovarišu, a kdo drugi njo y hišo prenese, (vidi: Arkiv VII. str. 345). Na Visokem v hrv. Zagorji podari nevesta nakolenčetu jabolko, v katero je zabodeno nekaj denarjev. (Ustno por.) V Dubrovniku po- dade nevesti nakolenče na voz, ona je obrne in poljubi, pa zopet obrne in poljubi, tako trikrat. (Vuk: Običaji str. 316.) Na Bolgarskem podadč ženinu moško, a nevesti žensko dete, hoteč ju s tem spomniti na pomen zakonskega življenja (vidi; Arkiv VIII. str. 263). pravi ud ženinove rodovine. Vsaka nekoliko pije, a nevestica spusti v svoj kozarec po dva srebrna goldinarja v dar ženi- novi materi. Če nima pa ženin več matere, napije nevesta kaki drugi ženi, katero v hiši najde. Sedaj prineso nevesti hleb kruha in jo vedejo v sobo, a ona postavi hleb na mizo in za mizo sede. Tudi svatje posedejo okrog mize, a na mizo prineso juhe, katere si nevesta prva vzame, zato da ji bode odslej vsaka jed dišala. Drugih jedij ne prineso, tudi pijo malo, a črez kake pol ure odidejo spat. Posnažnica razopravi nevestico, katera ji zato nekoliko denarja podari. Vendar komaj je „mlada" z ženinom legla spat, uže pridejo pred \rata godci in zagodejo „jutrnico", a pojo tako le: „Petelinček lepo poje, Da bo skoraj beli dan. Stani se mlada nevestica, S'noči si legla deklica, Danes boš vstala še lepša nevestica. S'noči si snela kranceljček, Danes boš vzela jalbico. Petelinček lepo poje, Da bo skoraj beli dan. Stani se mlada nevestica, S'noči si legla deklica, Danes boš vstala še lepša nevestica. S'noči si z'ula štonfeke1) deklica, Danes boš obula štonfeke nevestica." Pa tudi sledečo pesnico pojo: „Hvaljen bodi Jezus Kristus. Dober večer Bog vam daj! Petelinček lepo poje, Ker bo skoraj beli dan. Stani, stani nevestica, Da bi rada molila K maši rada hodila, Da bi rada vbogala i. t. d. Tako pojo godci, a nevesta podari jim nekaj denarjev, da odidejo. Pripovedujejo, da bode oni popreje umrl, kateri popreje zaspi. Ob jednajstih ali pa malo pred poludne mla- deniča (tudi tako rekajo novemu paru) vstaneta, a posna- žinka priveže nevesti jalbico (kapico iz čipek) a ne več venčka, katerega je nosila, dokler je bila še deklica. K obedu se zopet nekaj svatov zbere, kateri se kratko- časijo in plešejo, žene pa hitč pripravljati za večerjo, katera mora biti ravno tako slovesna in bogata, kakor prvi večer. Ko se zmrači, pridejo nevestini svatje, a zovejo se pohodi ') Tako se našteva vsa obleka n. pr. čižmice, i. t. d. ali pa r u h a r i (zato ker prinesejo seboj ruho = perilo, katero nevesta in pa še jedna žena od njene rodovine med ženinovo rodovino razdelita). Ženinov oče dobi plahto (rjuho), ženinovi bratje tudi vsak po jedno plahto, ženinova mati celo obleko in robec, sestre rokave (gornja ženska suknjiča) in robec, a drugi svatje in pa godci vsak po jeden robec. Še le ko nevesta vse perilo razdeli, sedejo k večerji, katera se brez premembe ravno tako vrši, kakor prvi večer. Pojo: „tičica golobček," pridejo šeme; a ko pride pleče na mizo, zavleče se zopet godec na peč, a potem je darovanje ženina, ravno tako, kakor poprejšnji večer nevestice. Tudi prodaja godec vino, a kuharica pokazuje ožgano krevljo. Ko se začne daniti in se ruhari domov odpravljajo, sname starejšina oni „ vrtanj", katerega je tovariš nad nevesto obesil, s klina in ga tako razreže, da dobi nevesta dva dela, a ruhari jednega; vendar se popreje prepirajo, kdo bode veči del dobil, nazadnje se pa vendar starejšinki ali posnažnici posreči, da spravi veči del nevesti v škrinjo. Ta kos delita prihodnjo nedeljo nevesta in pa starejšinka po maši med ljudstvo, a ta vrtcinj je gotovo znamenje obilnosti in rodovitnosti, a drugi kos razdele si ruhari med seboj. Drugi dan je petek. Nevestini svatje razveseljujejo se na nevestinem domu, a ženinovi na ženinovem. Popoludne našemi se godec in vzame surovo pleče, ali pa svinjski okrak in si ga naveže na vrat, pa se dela in pači, kakor bi ga jedel. Ženinovi svatje ga vodijo (pravijo: „petka vodijo") na nevestin dom, kjer jih svatje smeje se sprejmo. Vendar „petek" je zelo razposajen in vsakega nadleguje, naposled se pa v kako lužo zavali. Ali tudi te, dosti neumne šale se kmalu nasitijo, godec se preobleče, a začne zadnjič godba in ples, in „pir" je končan. Svatje razidejo se veselo vriskajoč in prepevajoč vsak na svoj dom, a najbolj veseli so godci, izmed katerih vsak polno torbo samih dobrih stvarij vleče na svoj dom. Nevestica pa poljubi še jedenkrat svoje drage, potem pa ostane za vselej pri svojem dragem, kateremu bode pomagala nositi težko breme, s katerim bode delila veselje in žalost, kateremu: „Sme mu bode junake rodila, Deklice — zvezde nad vrhom gore, Njemu pokorna, le njega ljubila, Dokler jej bode gibalo srce." * * * Evo ženitvanjskih običajev Belih Kranjcev! Mogoče bodeš prigovoril, da se narod predolgo pri teh slovesnostih razve- seljuje in preveč zapravi. Res, tudi jaz vsega ne odobravam, in vendar kdo ne bi oprostil ubogemu kmetiču, če se kdaj (le redke so prilike) malo razveseli in če malo zaraja? Tudi on potrebuje počitka in poštenega razveseljevanja. Kdor bi pa utegnil podvomiti o resničnosti mojega opisa, prosim ga, da se o priliki v prijazno Belo Krajino potrudi, a gostoljubni Beli Kranjec ga bode gotovo vesel in posadil ga bode tje v kot k očetu starejšini na najodličnejše mesto. Osvedočil se bode sam, da je moj opis istinit, a ko mu bode sladki „Drašičan" srce in glavo malo ogrel, oprostil bode Be- lemu Kranjcu kaj rad tudi kako malo napako.