rsAwi 1 k. OSserstaatsanwaltschaft in Graz. St, 16, Maribor, dae 16. apri SNWALTSCHAFT MARBURG t jim 1914 • Eir ■ i L #eaj XLY111 Lis! ljudstvu v pouk in zabavo- Os?.«» nik ietnek lo velja s poStete« vtt& t« * Maribor« * i» dom m «tfe» M) 4 X, »«i» 2 K hi in teirt teto l K. Kar«t«i«a Na«»eifa i K, » h»«««!?»« Atbet* 4 K. Kdor hodi sata ponj, plete m teto «m 9 K. *Uro&jn« »a pošilja a«; Vsnm&r* ,S;o-vea«k*gs 0i>d*ija* * Marifcoa — Li« w> 4oj»«liija do «dpovadi. — U«l)e .Kal«», «vkev««ga druit*a" dobivajo liat bia* posatae aaroiok». — Pom mcsal li»U stan«)» m. -• OrMoiSrv« H..;- <>ifca ¿«»ta It»*. 5 — RokopM ae a* vratej«. — Upraveiitao: Korotkj «mu It**. 6, vapr«i«M« «ap&fta'»«, ;a*#r*i» i* « jsnefi^m pr««* __ Današnja številka obsega 8 strani Nemci jokajo, i ....... ii m« ir-- ; „ Cesarske puške pokajo. Se turške gospe jokajo. Cesarski bombe mečejo, Se Turki z grada vlečejo. Nar. pesem Slovenci napredujejo in Nemci jokajo. Štajerski m koroški listi se zadnji Čas sila veliko zanimajo za dogodke na Slovenskem in nič jim ni prav, da dajemo Slovenci vedno nanovo znamenja, da še živimo. V Istri izginja italijanščina in ne bo dolgo, da bodo v Istri Slovenci zavzeli prvo in vladujoče mesto. Trsi je že na pol slovenski in napredovanju slovenskega življa v tem mestu še ni konec. Gorico bi bili letos pri občinskih volitvah vzeli Slovenci, ako bi jim Nemci ne bili priskočili na pomoč, na Kranjskem je Nemcem popolnoma odklenkalo, odkar vlada tamkaj Slov, Ljudska stranka, na Štajerskem pridno odbijamo vse nemške napade i.n — Čemur se Nemci najbolj čudijo — tudi koroški Slovenci se nočejo dati pokopati, ampak so se začeli boriti z vsem: silami za življenje. Nemci jokajo, ker vidijo, da jim Slovenci zelo otežkočujemo zgradbo nemškega mostu do Adriie. Nji-iiove sanje, da bi naj vladal čez zemljo od Severnega morja do Adrije oholi protestantski Prus, se jim razblinjajo. Vsak nemški lan talin je nosil s samozavestjo Rismarka na svoji verižici, trolasega Bismarka, u-stvaritelja zedinjene Nemčije, pri katerem je manjkala samo Avslrja, Ob vsaki priložnosti so Nemci popeva-li znano „Waoht am Rhein", Frankfurtarske zastave, znamenja skupnosti yseh Nemcev, se razobešajo z nemških hiš ob vsaki priliki in nepriliki, Vse polno protestantskih pastorjev je iz Prosile privrelo k j mm, a i so najboljši širitelji vsenemške misli. Na milijone pruskega denarja je že poteklo v blagajne nemških obrambnih društev . . . vse za to, da se Slovani, osobito pa mi Slovenci, kot stražarji ob potu do Adriie, po^emČimo, in da se tudi avstrijsko nemštvo do-cda sprijazni z mislijo združenja Avstrije in Nemčije pru protestantskim pruskim kraljem. Veo kot 50 let že Nemci tako sanjajo, delajo in sc bori'o. Slovenci smo veliko trpeli in še veliko trpimo, toda omagali še nismo, odbijamo napade in gradimo liišo svoje narodne zgradbe, A Nemci izgubljajo j ogum, vstrajnost jim pojema. To duševno razpoložene se jasno zrcali zadnji čas v nemškem Časopisju. Nemci priznavajo, da ves njihov boj in napor ni rodil zaželjenega sadu, da, Slovenci nočemo izginiti, ampak dajemo vedno nova znamenja krepke živlienske moči. In tožijo čez se, da ni med Nemci pravega navdušenja za boj proti nam južnim Slovanom, zmerjajo vlado, da baje podpira Slovence ter grdijo naš narod na najbolj smešen naČ;n, ki s; ga je sploh mogoče izmisliti, namreč da Slovenci škilimo čez mejo. Kam neki? Menda v Italijo, kajti Če škilimo na sever, je tam avstrijsko-ogrsko ozemlje, Se škilimo proti vzhodu, je tam isto ozemlje, proti jugu je voda,' in tako nam Slovencem ostane res edino-le, da škilimo — v T-tnlijo! V svoji zagrizenosti postajajo naši nasprotniki bedasti in smešni! Slovenci, vstraiajmo! Sedaj, ko spoznavajo Nemci neuspehe svojega dosedanjega dela, bodo začeli od časa do časa besneti. Hujši kot kedaj poprej bodo nji-novi navali. Toda ne dajmo se zmot:ti! To bodo pojavi ugašajočih moči. Mi stojimo trdno, se branimo odločno ter bomo kmalu korakali čez razvaline nemških napadalnih postojank do svoje svetle in neskaljene bodočnosti. „Stajerc" kot turški romar» „Stajerc" je Še vedno na romanju v Lurd. Tudi v številki z dne 12. aprila nadaljuje svojo romarsko pot. Pa .nikdar ne bo prišel na cilj, ker ne hodi po pravi poti. Nismo mi tega krm, ki smo mu razsvetlili edino pravo stezo, ki pelje v Lurd, namreč pot iskrene vere In globokega Marijinega ČešČenja. Ptujski nemškutarski list pa v svoji neveri to pot trdovratno odklanja. Ker hodi po krivi poti, je tudi njegova hoja popolnoma nekrščajiska. Njegove poti ne spremlja milo in lepo uglajeno petje slovenskega romarja, temveč surova zabavljica, kletev in psovka, izrečena v trdi, neolikani, spakedrani slovenščini, kateri se pozna, da jo je narekovalo nemško mišljenje. Zanimivost „Štajerčevpgft." romanja jo ta, da se je vendar začel sramovati „Vodiškc svete J oh anee" kot svoje sopotovalkc. V zadnji številki so liudujo nad nami, zakaj mu vedno predbacivamo „sveto Johanco", ko pa „v predzadnji izdaji ni pit; besede več o kranjski sleparski sveti Johanci omenil". „Štajcrc" je torej ...sveto Johanco" vrgel v svojo umazane in smrdečo papirnate enokolnico ter pe mara več za „kri švica-jočo sveto" sopotovalko. Ko bi bilo v nas le količkaj bahavosti, bi to zabeležili kot svoj uspeh. Kot svoja sopotovalca pa označuje „Stajerc" ljubljanski „Dan" in graški „Ta^blatL" ter nas z o-gorcenostjo opominja, naj se vendar tudi lotimo teh dveh listov, njega pa naj pustimo pri miru. „Stajer-čevi" želji po l„ubem miru po moremo ustreči iz enostavnega vzroka, ker moramo prijeti tistega sovražnika, k' nam jo najbližji. „Dan" jo kranjska prisrno-d.i, „Stajcrc" jo štajerska pri,smola, in ker nam je Štajerska vendar bl.žja pego Kranjska, nam paj o-prosli „Stajerc", da so bomo, čeprav z nevoljo, še daljo pečali z njegovimi priszpoda#ljitmi. Kar pa se do-siajo graškega „Tagblatta", ki jc pa Slovencem i*:ian pod pač- malo častaim, pa. zelo veliko značilnim imenom „Scliuítonhlatt", so ni treba še posebej ž njim pečat', l:or itak zajema „Stajerc" svojo protilur-ško klobasarijo iz pjega in drugih protestantovs&ih listov. Docela protestantovski i.n katoliški veri sovražen je duh, ia prevzema „Štajerca". Njegov učitelj je svobodomiseln protestant dr.- Aigner, ki je kot tajnik nemškega bogotajne^a. društva plačan za svoje proti-iruške agitacije, s katerimi pa »¿'-¡kjer ni .imel sreče. Nedavno je imel po nekaterih avstrijskih mestih proti Lurdu predavanja, ki pa niso zanj prinesla nobenega uspeha, temveč so zagovornikom Lurda dala priliko, pobiti vsa A'ignerjeva zanikanja in popolnoma kriva razlaganja. Celotno poražen se je Aigner vrnil v Nemčijo, od koder pa še vedno dopisuje v avstrijske protestantovske liste, kakor n. pr. v graški „Tagblatt" dne 28. marca. Njegova velika protestan-tovska modrost, ki jo je „Stajerc" iz „Tagblatta" prestavil „dobesedno", pa v grozovito „slovensko besedo", se osredotočuje v zanikanju Marijinih prikazni v Lurdu in lurških ozdravljenj. Zanikati je lahko in zato ni treba, da je kdo kak nemški zdravnik in plačan uradnik bogotajnega nemškega društva, za to zadostuje, da je kdo neolikan in zagrizen spoclnještajerski nem-škutar. Kako je družinski) življenje pri Nemcih, Zalostm glašOvi prihajajo iz Nemčije. Za zakonsko zvezo in njeno nerazdružljivo trajnost, za zakonsko zvestobo, se velik del Nemcev ne zmeni vett ranoco ali skoraj nič. Ločitve zakonov :>n divji zakoni so na Nemškem sedaj že bolj v modi kot na Francoskem Od 1. 1901 število ločenih zakonov silno narašča. V Prusiji je bilo 1, 1901 4675 ločitev, t. j. 77 na 100.000 zakonov. Tj. 1902 pa je bilo ločitev že 10.797 ali 145 na 100.000. Tekom 11 let se je število ločitev več kot podvojilo. Največ zakonov se razruši v mestih, med „višjimi in srednjimi" krogi, dočim je število ločitev na deželi primeroma majhno. Na deželi pride e-na ločitev na 1800 zakonov, v mestih pa že na 400, v velikih mest;h že na 300, v Biarolinu celo na 180 zar-konov. S številkami je dokazano, da se največ zakonov razdruži v osmem letu; tako je od 478.000 zakonov v 1. 1904. bilo l 1912 razdraženih 17.400! Raz-družil se je torej povprečno vsak 27. ali 28. zakon, v mestih vsak 18. zakon, v večjih mestih vsak 13, in v Bierolinu celo vsak 10. zakon. Največ trpijo radi zakonskih razdružitev ubogi oiroc,. V Nemčiji pride tako vsako leto do 10.000 otrok ob stariše, in sicer v starosti 1—2 let. Skupno je sedaj v Nemčiji najmanj 120.000-130.000 otrok, kojih očetje in matere so zakonsko zvezo razdrli in ki živijo kot sirote. Poznavalci razmer pravijo, da bo v ne-knj letih število teh otrok znašalo 500.000. Žalostna usoda otrok brez krščanske vzgoje! Ocrromno je tudi Število divjih zakonov v Nemčiji. Nemški listi sami pišejo, da preti od te strani nemškemu narodu velika nevarnost. Vera v Boga izginja, ž njo vred pa izginja tudi družinska sreča, Ce pa enkrat družina propada, začenja propadati tudi cel narod. To uči zgodovina. Slovenci, Slovenko! Ne vzgledujmo se po liberalnih Nemcih, ajnpak Čuvajmo zaklad slovenskega naroda, edinost v družini, svetost zakona! Z liberalnimi nauki pa povsod proč! Politični ogled. — Državni zbor. Ministrski predsednik grot Stiirgkh ]e izjavil nekaterim vodilnim politikom, da sedaj ni misliti na sklicanje državnega zbora, ker bodo meseca maja zborovalo delegacije, ob enem pa bodo imeli kratka zasedanja v aprilu nekateri dežel-iw zbon. Državni zbor so bo sklical po delegacijah !e tedaj, ako so vse večjo stranke, tudi češke, izjavilo, da jamči."o za redno delovanje. — Avstrija. Iver jo državni zbor odgodop, vlada sedaj deluje s pomočjo paragrafa 14. Tako je sedaj ministrstvo s tom slovitim paragrafom uveljavilo nezgodno zavarovanje rudarjev. Čeravno paragraf 14. v Avstriji, ni posebno priljubljen, vendar bodo rudarji gotovo veseli, ko bodo doznali, da so jc s pomočjo toga pomočnika v sTi uveljavil zakon, ki bo storil rudarje deležno pomoči v slučaju nezgode. Vlada si jo tudi pr; bosensko-licrcogovskih železnicah pomagala s paragrafom 1-1. Predlogo o železnicah v Bosni in Hercegovini bi s c-er mornl spreieti državni zbor, ker pa ta ne dolnjo, ic izbrala vlada krajš-J pot. Bosna sicer dobi nove želczn'ške zvezo, a nozaavaic; razmer trdijo, tia bodo to zveze največ korist lo — Madžarom. Z dr u _'0 strani pa se t;;di povila rjo, da paragraf 14. ne pouvga samo državi, temveč mdi i-!ipito".stom.Vlada potrebuje posojila v znesku 375 milijonov kron* V io svrno so so izdslo zakladno nakaznico za do'^o 15 let, ki se obrestujejo s 4'A'%; in ker dobi vlada mesto vsakih 100 K samo 95 K, jc pris ljena, najeti si 396 milijonov, v resnici pa ji ostane samo 375 milijonov. Za dobo 15 let, to je do 1. 1929, i ki treiia vsako leto odplačevati 15. del, to je letno 20,550.000 K in vrhu tega še 4!4% obresP, ki znašajo za prvo leto 17,847.000 K, torej skupno za prvo leto 44,397.000 K. Za drugo leto bo treba plačati 43 milijonov, za tretjo leto 42 milijonov, zadnje leto 25 milijonov. Davkoplačevalci bodo torei V 15 letih morali plačati 592 milijonov, ban-' e pa so v resnici plačale saano 375 milijonov. Gctovo, izboren kšeft, — Slovonsko-Hrvaško. Pri občinskin volitvan v Gorici ,so se tudi v drueih razredih združili Italijan in Nemci proti Slovencem, Nemci so kot plačilo dobili 2 odbora i ška mandata, Slovenski kandidati sov vse razredih dobili izredno lepo število glasov. Slovenski liberalci bi se lahko od goriških volitev dotcaj naučili. Pri nas na Štajerskem aredo pri mnogih občinskih volitvah liberalci z nemško in nemškutarsko pomočjc [>r ti naši stranki. Liberalci snubijo nemške, nemškutarske in socialnodemokraške glasove, za pro-tiuslugo pa pobirajo podpise za nemške Šole in delajo našim narodnim nasprotnikom Še razne drage usluge. Naj bi se naši slovenski liberalci vendar enkrat spametovali in če še imajo kaj pravega narodnega čuta v sebi, zavrgli zvezo z nemškutarji in Nemci. Kar je pametnih ljudi v liberalni stranki, bodo gotovo ta nasvet upoštevali, zakrknjeni liberalni grešniki oa se bodo še naprej veselili nemškega objema, — Za načelnika deželne vlade v Bosni je cesar imenoval katoliškega Hrvata dr. Mandlča. Odkar je Bosna pod oblastjo naše države, Še nI bil i:o'>en bosanski domačin načelnik tamošnje deželne vlade. Dosedaj so bili poglavarji Bosne in Hercegovine navadno nemški ali madžarski generali in drugi velikaši, ki si pa niso znali pridobiti srca hrvaško-srbskega naroda, Sr-b ki so nasprotniki katoliških Hrvatov, ii». Mohame-danc,, sicer Mandičevega imenovanja niso posebno veseli, a upati ie, da bo dr. Mandič skrbel v vsakem oziru za dobrobit in napredek svoje ožje domovine. — Istra. Deželnozborske volitve v Istri se bodo vršile v kratkem. Boj bo hud. Italijani, ki jih bodo ¡ odpirali tudi Nemci, bodo Slovanom skušali iztrgati poljski mandat. Prav tako pa ni izključeno, da Slovani Lahom iztrgajo nekaj mandatov. Lahi so dobili denar iz laškega kraljestva. Baje pn podpira laška vlada. Dobili so milijone. Primorski listi poročajo, da so tudi goriški Lahi dobili za tamošnje občinske volitve bogato podporo od Lahov v kraljestvu. V Avstriji vladajo lepe razmere. Iz Ttalije prihajajo lire, iz Beroli-na pa marke, da se potlačijo državi najzvestejši slovanski narodi. — Moravsko. Žalostne deželne finance- imajo na Moravskem, Dežela ima cvetočo industrijo in trgovino, tudi kmetje so tam premožni, vendar grozi deželi gospodarski polom.. Deželni zbor je v rokah če-ško-nemških liberalcev, ki so pripravili to bogato deželo na rob propada. Dokladeso tam še višje, kakor pri nas. Deželni odbor si tam pomaga z vedno novimi dolgovi. Liberalni poslanci so, ali sami mogotci, ali pa od teh odvisni ljudje, zato si pa ne upajo povišati doklade bogatejšim slojem. — Tako je, kjer vladajo liberalci! — Galicija. Listi poročajo, da gališki deželni zbor ne bo več sklican in bo kmalu razpuščen, Nove volitve se razpišejo že po novem volilnem redu, in Sicer v jeseni, tako, da se sestane novi deželni zbor pred sklicanjem jesenskega zasedanja državnega zbora, Stranke se že pripravljajo na volilni boj. — Nemčija. „Ni vse zlato, kar se sveti", pravi pregovor. To ve"lja"posebno o Nemčiji, Avstrijski nemški listi so vedno polni hvale o „vzornem redu", o „poštenosti", ki vlada v Nemčiji, A sempatje se slišijo glasovi, da je v obljubljeni deželi naših nemškutarjev marsikaj gnilega. Zadnje dni prejšnjega tedna je bil v Frankobrodu (Frankfurtu) aretiran načelnik nrav-no policije, Schmidt, ker se mu je dokazalo,, da se je dal z drugimi uradniki vred podkupiti od ljudi, ki so uganjali razne nesramnosti, — Kaki prijatelji Avstrije so Nemci v „rajhu", dokazuje zopet govor velikega Nemca dr, Rottermana, ki ga je imel na zborovanju Šullerajna v Berolinu. Ta mož je izgovoril značilne besede: „Edina možnost, da se stalno zajamči evropski mir, je razdelitev avstro-ogrske države, tega evropskega gorišča, kakor je predlagal ruski list „No-voje Vremja", Tako bi bilo zadovoljeno željam Rusije iti Francije, nemške avstrijske dežele pa bi lahko v miru uživale blagoslov nemške kulture." — Iz tega se zopet jasno vidi, kakšna ljubezen do Avstrije vlada v nemških srcih, ki kar hrepene, avstrijske nemške pokrajine storiti deležne nemške1, to je Bismarkove kulture. — Novejša nemška poročila trdijo, da Rotter-mann ni govoril omenjenih besed. Bi nadi utajili! Vse-kako pa je postopanje Nemcev v rajhu zadnji čas vse prej, samo prijateljsko napram Avstriji ne! — Rusija. V ruskih mestih, posebno pa v Pe-trogradu, se je pričelo pojavljati v zadnjem času ja* ko sumljivo delavsko gibanje, ki ima vse znake pre-kucuškega gibanja in kaže jasno, da notranje razmere v tej veliki slovanski državi nikakor niso zdrave. V Petrogradu je ustavilo delo nič manj kakor 200,000 delavcev. Stavka je zavzela .zelo nevarne kroge in prišlo je že ponovno do krvavih spopadov s policijo in vojaštvom, ki je moralo za vzdrževanje miru poseči po orožju. Glasom poročil iz Rusije so sedanji dogodki v Petrogradu nalik podobni dogodkom iz leta 1906., za dobe prekucije in protirevolucije na Ruskem. Delavstvo je v prvi vrsti nezadovoljno z nezdravimi razmerami v raznih tvornicah. Tako so v tvornicah za galoše uporabljali strupeno lepilo in je samo v 1 dnevu smrtno-nevarno obolelo nad 300 delavk, kar je seveda vzbudilo v petrograških delavskih krogih velikansko razburjenje in so v mnogin tovarnah v znak protesta proti takemu nečuvenemu izrabljanju delavstva proglasili protestno staiv-ko. A sedanje delavsko gibanje v Petrogradu ima tudi politično ozadje. Delavski sloji so nezadovoljni s sedanjo vlado in vznemirja jin posebno militarizacija države. Kruto postopanje policije na zborovanjih nroti oboroževanju je Še povečalo razburjenje v Petrogradu in so se delavcem pridružili tudi dijaki vseh visokih šol, tako, da je zavzela stavka delavcev popolnoma prekucuški (revolucionarni) značaj. Novejše vesli sicer poročajo, da je mnogo delavcev sicer odšlo na delo, vendar je položaj v Petrogradu še vedno jako nevaren. — Albanija. V teku prejšnjega, tedna je prišlo v južni Albaniji do. resnih Vn krvavih spopadov med albanskimi orožniki ter grškimi vstaškimi in vojaškimi četami. Slednjih še grška vlada ni odpoklicala. Grška vlada Še ponovno zahteva, da se meja med Grško in Albanijo tako spremeni, da oni kraji, ki jih je mednarodna komisija prisodila Albaniji, a imajo samo grško prebivalstvo, se priklopijo Grčiji. OČivid-n« je, da Rusija, Francija in Anglija grške želje podpirajo, sicer bi si Grčija ne.upala, tako dolgo se ustavljati. Ker se grška vstaja v južni Albaniji vstrajno Siri, je pričakovati, da Še pride v letošnjem poletju SKoro gotovo do resnih zapletljajev na Balkanu, ako se Grčija ne zadovolji s tem, da se meja njej v korist spremeni. — Albanska vlada organizira sedaj svojo armado i.n pošilja dan za dnevom svoje oddelke v južno Albanijo. Pa tudi iz Grčije in Srbije dobivajo vsta-ši vedno večja ojačenja, Grčija se tudi doma pridno pripravlja na bojni ples. Naročila je v inozemstvu več bojnih ladij ter je pomnožila svoje vojaštvo za 30 tisoč mož. — Francija. Vse politične stranke se sedaj živahno pripravljajo na volilni boj. Francija stoji namreč pred volitvami v državni zbor. Umor urednika Calmette po ženi ministra Caillaux in razne druge umazanosti, posebno poneverbe in mastne kupčije svobodomiselne stranke, so politični položaj na Francoskem precej spremenile. Katoličani so to vedeli in so se zadnji čas za politično borbo organizirali v mMli stranki, takozvani „ligi (zvezi) mlade ljudovlade". Ta „liga" bo nastavila v mnogih krajih svoje lastne kandidate, po nekod pa bo z vso močjo podpirala kandidate, ki bodo obljubili, da v državnem zboru ne bodo delali proti katoličanom. Na čelu mlade stranke stoji Mark Šanguiier, bivši častnik francoske kjavalerije, kateri pa je moral izstopiti iz armade samo zaradi svojega izrazitega verskega prepričanja. Sangulerja je rajni papež Leon XIII, posebno spoštoval, ker je celo kot častnik ustanavljal povsod, kjer je bil v službi, katoliška mladinska društva, „Ligi" pripada mnogo odličnih francoskih mož in je upanje, da bo mlar da katoliška struja gotovo pripomogla, da bo v francoski javnosti katoliška smer dobila ugled, ki ji gre. — Španija. Kralj Alfonz je imel ob priliki otvoritve španskega državnega zbora prestolni govor, v katerem je odločno povdarjal, da hoče s svojo vlado odslej delovati na to, da se bo varoval sporazum med državo in katoliško cerkvijo. Čustva katoliškega ljudstva napram svetemu Očetu hoče kralj kot sin katoliške cerkve vedno čuvati. Kraljev govor je na sv.,'0-četa v Rimu, kakor tudi na ves katoliški svet, prijetno uplival. Kralj Alfonz je bil dosedaj vedno bolj na liberamo stran nagnjen. Ce se bo v španski politiki v tem oziru izvršil preobrat, bo Španiji in kralju samemu v prid. Vlak odtrgal kočijažu glavo in obe roki. Spitlfeld, dne 8. aprila. Blizu postaje Spielfeld pri vasi Gersdorf na le-v, strani Mure je dne 6. aprila zvečer ob 5, uri povozil ljutomerski vlak kočijaža Janeza Sorgerja lz Straßa v trenotku, ko je ta vozil črez progo. Voznik jo bil v konja, katerega je Šolal za nekega huzarske-ga častnika v Straßu, tako zatopljen, da ni opazil, da mu preti smrtna nevarnost. Neki duhovnik, ki se je blizu sprehajal, je sicer na vso moč kričal in dajal znamenja, da se bliža vlak, a bilo je že prepozno. Vlak je zagrabil .nesrečno žrtev, odtrgal mu roki In g>avo ter ga z vozom in konjem tiščal naprej. Vlak se namreč ni dal takoj ustaviti, ker proga od spielfeldskega mostu naprej močno pada, Konj se je odtrgal, a je letel le kake četrt ure dalje, nato pa poginil. Rešil se je edino častniški sluga, ki je pravočasno skočil z voza. Sorger zapušča nesrečno vdovo z več nepreskrbljenimi otroci, Nesreče je največ kriv Sorger sam, ker se ni brigal za bližajoči se vlak. Konj, katerega je uril, je bil zelo divji, radi tega Sorger niti ni upal z očesom treniti proč. Častnik je obljubil Sorgerju 400 K, Če mu konja dobro izuri. Radi tega je bil kočijaž tako navdušen, da je z mladim konjem dirkal več časa po cesti med Straßom in Cmurekom, samo, da bi prišel do omenjenih stotakov, a ravno želja po denarju je bila njegova poguba. Splošno pa je tudi graje vredno, da železnica ne skrbi, da bi se ob času, ko prihaja vlak, pri večjih križiščih proge Spielfeld—Ljutomer zavarovalo z zatvornicami, kakor na glaivni progi. Južna železnica Šted: z denarjem, a ravno to štedenje ali skopost je krivo mnogih nesreč, _________ Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 19. Nedelja. 1. po «eliki noči (bela), Ema. Jezus se prikaže učencem, Jan. 20, 19—31. 20. Ponde'ijek, Marcelim škof. 21. Torek. Anzelm, škof 22. Sreda. Soter in Kaj, p. m. 23. Četrtek Adalbert (Vojteh), škof. 24. Petek, Jurij, m. 25. Sobota. Marko, ev. Iz učiteljske službe. Na šestrazrednici v Sevnici je razpisano mesto učiteljice ročnih del; prošnje do dne 28. aprila. — Na dvorazrednici pri Sv. Duhu v Halozah je razpisano mesto učiteljice ročnih del; prošnje je vlagati istotalco do dne 28. aprila. * Rdeč teden. Poleg „velikega" tedna imamo sedaj tudi „rdeče" in „bele" tedne. "Socialni demokratje določajo po 1 teden za agitacijo za svojo stranko in svoje časnike; te tedne imenujejo „rdeče" tedne. En tak teden so dobili v Nemčiji 110,000 pristašev in 68 tisoč naročnikov. Rdečim tednom nasproti so katoliške stranke vpeljale — „bele" tedne. Slovenci pač i-marno „belo nedeljo", o belem tednu, ki bi bil tudi potreben, pa Še ne vemo veliko. Dobro bi bilo, ako bi naši somišljeniki večkrat v letu vpeljali bele tedne za razširjenje „Slovenskega Gospodarja". * Nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga kot vzgled zavednega katoličana. Prejšnji teden še je mudil prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Hohenberg v Gorici, kjer je tudi prenočeval. Ob tej priliki sta visoka gosta obiskala, več cerkev in tam pobožno molila. Nato pa je nadvojvoda s svojo soprogo šel v razne trgovine kupovat pirhe za svojo družino. In glejte! Visoki Član cesarske hiše je kupoval edino v trgovinah, o katerih je izvedel, da so gospodarji vneti katoličani. To pove dovolj! — Vojvodinja Hohenberg je dne 10. t. m, obiskala božji grob pri Sv. Justu v Trstu. Prestolo-nasledijikova rodbina je zapustila Miramar dne 14. t. m. Nadvojvoda prestolonaslednik namerava v jeseni zopet bivati v Mirama.ru. — Te dni se bo mudil Franc Ferdinand na obisku bavarske Kraljeve rodbine v Mori akovem. * „Hvaljen bodi Jezus Kristus" hočejo odpraviti. DosBdaT Je vtftj-afrv v .naših ljudskih šolah prelepa navada, da so Šolski odtroci morali pozdravljati s starim krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" V zadnjem Času pa vpeljujejo druge pozdrave, Obče znano je, da so nedavno po vseh Šolah na. Slovenskem Koroškem vpeljali pozdrav: „Grüß Gott!" Nadzorniki zahtevajo., da otroci povsod tako pozdravljajo. Ker pozdrav „kuten tak" ni vlekel in je dajal povod za zasmehovanje, zavili so nemško-nacionalni nadzorniki in učitelji svoje oči proti nebu, vzdihnili, povili se v plašč pobožnosti ter sklenili: Upeljimo pozdrav: „Gruß Gott!" Nad tem se pobožno Slovensko ljudstvo ne bo toliko zgražalo in naš namen je vendar dosežen: ponemčevati otroke in izpodrivati stare slovenske in lepe domaČe pozdrave: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!", „Dobro jutro!", „Dober večer!", „Lah-k< noč Bog daj!", „Z Bogom!", „Bog te sprimi!" itd. To je vendar vrhunec hinavščine in dokaz, da tem ljudem nobeno sredstvo ni preslabo, da le pomaga ponemčevati, Mi pa učimo otroke pozdravljati s starimi in lepimi slovenskimi pozdrav:), od učiteljstva pa zahtevamo, naj jih lepo pusti pri .miru. Posebno opozarjamo stariše, da se je v šulferajnskih šolah že skoro povsod zavrgel pozdrav: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" * Laudonova pobožnost. Slavni general Laudon ie bil poklican k cesarici Mariji Tereziji. Ravno v tre.notku, ko hi; bil moral vstopiti v vsprejemno dvorano, je začelo zvoniti po dunajskih cerkvah poldan, Generai, ki ni imel toliko časa, da bi opravil svojo molitev, se je vsaj prekrižal pri vhodu v dvorano. To je pa opazila cesarica, ki se je takoj z Laudonom pošalila, rekoč: „Ali se me tako bojite, ljubi general? Vidim namreč, da se križate, kakor pred hudobo!" — „Oprostite, Veličanstvo", odgovori Laudon, „ravno je zazvonilo in' moja mati mi: je globoko v srce vsadila načelo: Najprej Bog in Mati božja, potem angeli in ljudje ..." — „To je jako lepo", pohvalila je cesarica hrabrega generala. „Kakor oogumno branite moj prestol, tako izborno branite tudi svojega Boga, ki je tudi moj Bog." * Katoliški zavodi v Skadru. Skader, za katerega so Crnogoroi toliko žrtvovali, ne da bi si ga bili prisvojili, šteje 30,000 prebivalcev. Od teh je 30Ö0 katoličanov, 2000 pravoslavnih in 25,000 albanskih moli amedancev, Avstrija je imela po prejšnji pogodbi varstvo nad katoličani. Ustanovila je razne katoliške zavode v mestu. S pomočjo Avstrije je bila sezidana stolna cerkev, v katero lahko gre do 5000 ljudi, frančiškanska cerkev s šolo, bolnišnica in hiše več redov. Jezuiti imajo v Skadru semenišče i.n misijonsko hišo, Z zidanjem semenišča so začeli že 1, 1848., toda nestrpni mohamedanci so jim sproti podrli, kar so s težavo i.n ogromnimi stroški sezidali.,. L, 1854. se je vnovič lotil tega dela msgr, Guzlielmi, hoteč sezidati semenišče za. vse albanske škofije. Vodstvo semenišča so hoteli prevzeti jezuiti iz Benetk, ki so bile takrat še avstrijske'. Z zidanjem se je začelo spomladi 1, 1856. Toda meseca junija je bilo začeto delo zopet od Turkov uničeno. Takrat je poslala Avstrija pred Skader vojno ladjo, in to je pomagalo. Drugo leto je stavba leno napredovala in že 1. 1859. so bili v semenišče sprejeti prvi gojenci. Na željo avstrijske vlade Študirajo skadrski bogoslovci nekoliko semestrov tudi v I-nomostu, K semenišču spada tudi tiskarna, v kateri jc izšel L 1911, laško-albanski besednjak, ki ga je spisal jezuit p. Busetti. — Zavod Frančiška Ksav, daje skadrski katoliški mladini priliko, obiskovati trojno Šolo: Šestrazredno ljudsko, trirazredno strokovno in irirazredno trgovsko šolo, na kateri se poučuje v Štirih jezikih: nemškem, laškem, francoskem in albanskem. * Liberalci za svobodno šolo in za ločitet zakona! Na Cvetno nedeljo se je v Vipavi na Kranjskem vršil velikanski shod kmetov, katerim se je predstavil kandidat S. L. S., dr. Pogačnik, ki kandidira v državni zbor namestu rajnega dr. Žitnika. Na shod je prišlo tudi par liberalcev pod vodstvom nekega Študenta Lekana, ki je poleg drugih čenčarij povedal tudi, da je on in njegova stranka za ločitev zakona in za svobodno (brezversko) Šolo. Navzočega ljudstva se je polastilo veliko razburjenje. Liberalci pa naj si še kedaj upajo trditi, da niso proti veri! * Slovenci na Koroškem se zelo gibljejo. V izobraževalnem smislu največ stori za napredek Slovencev na Koroškem S. K. S. Z, V četrtek, dne 2. aprila, je imela koroška S. K. S. Z. občni zbor. Iz poročila posnamemo, da je Imela Zveza včlanjenih 50 društev. Na .novo se je ustanovilo dvoje društev. Zveza je priredila lansko leto 10 velikih slavnosti in 11 poučnih tečajev. Tudi ženskemu vprašanju je posvetila Zveza svojo skrb. Priredila je 8 ženskih ali dekliških shodov. Zveza je poslala svoje govornike na 171 snodov. Vseh govorov v Zvezini organizaciji je bilo 262. Izmed Štajercev je govoril na Koroškem naš dobro znani organizator dr. Hohnjec, Po poročilih je živahno pozdravljen povzel besedo predsednik Hrvat-sko-slovenskega kluba, g. dr, Korošec. Orisal je v živih, navduševalnih potezah pomen ustoličenja koroških vojvod in pokazal, kako je bila ravno organizirana moč nekdanjih slovenskih zadrug, vir ne samo gospodarske, ampak tudi državne moči, tako, da. je zbor županov kot zastopnik ljudske volje prosto volil svojega vojvodo. Obred ustoličenja dokazuje, da so bili Slovenci trezen narod, da je ljubil neodvisnost, da je zahteval od svojih vojvod, da so varuhi svete vere in pravice in da je visoko cenil delo. Sovražnik pa je zanesel v naše ljudstvo alkohol, da ga zastrupi, naredil je iz enega dela našega prej tako svobodoljubnega naroda ponižne hlapce tujega naroda, ubijal je pri naših prednikih misel skupnosti In zanesel v naše dežele gibanje proč od Rima, S, K. S. Z. si je stekla že mnogo zaslug, da je skušala pridobiti narodu zopet te izgubljene svetinje, V nas je še dovolj volje in poguma, za življenje, treba je samo treznosti, dela in edinosti * SpodnjeStajerska ljudska posojilnica v Mariboru je imela dne 14. t. m. občni zbor, kateri je pokar zai. da ta naš zavod trezno in vzgledno deluje. Svoje, somišljenike opozarjamo na ta naš zavod, ki je vsled svoje varnosti in gmotne moči vreden največjega priporočila in uvaževanja. Zavod se nahaja v Stolni u-iici, št. 6. Podpirajmo svoje zavode! * Razdirale! skupnega dela. Nekaj let je minilo, odkar so liberalci odklonili v CiriLMetodovi družbi sodelovanje naših somišljenikov. Mi smo morali, ker se nismo hoteli in mogli odpovedati narodno-obramb-nemu delu, ustanoviti svojo družbo „Slov Straža", In ko je skupno in složno delo na narodno-obrambnem polju razdrto, so storili liberalci korak naprej. Sedaj pometajo pri Slovenski Matici. Leto za letom vržejo pekaj naših odbornikov ven in letos jih je moralo iti <;«ilo večje Število, Predsednik dr, Ilešič, ki si s svojim plitvim znanjem in velikim zaslužkom pri Matici r.t dobil priznanja, si hoče sedaj s strankarskim nastopom nabrati lavorik in si utrditi dobro plačano stališče. Za to mora trpeti skupna stvar. Naši pristaši seveda ne morejo biti več člani tega društva, razven tisti, ki si Štejejo v čast, da lahko nosijo vsaj pljunke nasprotnikov na svoji obleki, * Nas ne boli. V Mariboru se bo vršila slavnost v spomin ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Za priprave na to slavnost so se poklicala vsa društva, toda .nobeno naše, Zakaj tako strankarstvo, nam je neumevno, tem bolj, ker liberalci brez naše firme vendar ne morejo ničesar priredili. Za to se je moralo izposoditi pokroviteljstvo od Zgodovinskega društva in se napraviti dr. Medveda za slavnostnega govornika. Nekdaj, ko smo bili še šibki, bi .nas tako preziranje bolelo, danes, ko smo močni, se smejimo takemu postopanju- Spomina na ustoličenje med nar rodom vendar-le ne bodo mogli razširiti liberalci, ampak to bomo morali storiti mi, in sicer z istimi društvi, katera tiščijo liberalci v Mariboru bojazljivo ob s.ran, in to so: Kršč. Socialna Zveza s 160 društvi, podružnice Slovenske Straže, telovadna organizacija Orel s svojimi številnimi odseki, mladinske organizacije in Slov, Kmečka Zveza, Toda liberalci naj ne govore več o tem, da so za slogo in skupno delo. Dejanja govore drugače. * Madžarski „vitezi". V Berolinu je poneveril J anos pl. Ujvary nad 100.000 K m pobegnil. — V Novem Jorku se je ustrelil grof Evgen Aponnyi, bližnji sorodnik madžarskega politika Apponyia. Ponujal se je za natakarja In ker ni mogel dobiti službe, se je usmrtil, * Liberalec poneveril četrt milijona. V Parizu so zaprli svaka finančnega ministra, Renaulta, ker je poneveril četrt milijona frankov, * Slovani povsod napredujejo. Pri volitvah v okrajni zastop v Plznu na Češkem so v skupini vele-posestva zmagali Cehi s 105 proti 56 glasovom Nemcev. V tej skupini so imeli doslej Nemci vedno večino. * Cesarski manevri bodo letos na ozemlju med vzhodno štajersko mejo in reko Raab. Središče tem manevrom bo Sobotišče (Steinamanger). „Bojno polje" se bo raztezalo do Radgone. Svet, na katerem se bodo vršile vojaške vaje, je večinoma hribovit. Letošnji glavni nabori. Letošnji glavni nabori se bodo vršili in sicer: za mesto Maribor dne 27. in 28. majnika, v Račjem dne 8., 9. in 10. junija, pri Sv. Lenartu v Slov., gor. dne 4., 5. in 6. junija, v Slov. Btistrioi dne 12., 18. in 15, junija, v Cmureku dne 16., 17. in 18. junija,, v Radgoni dne 19. in 20. junija. V celjskem dopolnilnem okraju štev.. 87 pa v Celju dne 22. maja, 15., 16., 17. in 18. junija, v Laškem trgu dne 3., 4. in 5. junija, v Šmarju dne 19. m 20, junija,' na Vranskem dne 12. in 13. junija, v Mozirju dne 9. in 10. junija, na Ljubnem dne 8. junija, v Konjicah dne 18., 19. in 20. maja*, v Ljutomeru-dne 2. in 4. maja,' v Gornji Radgoni dne 30. aprila in 1. maja, na Ptuju dne 7., 8., 9., 11., 12. in 13. maja, v Ormožu dne 5. in 6. maja, v Rogatcu dne 15. in 16. maja, v Sevnici dne 2. junija, v Kozjem dne 29. in 30. maja, v Brežicah dne 25., 26. in 27. majai, v Šoštanju dne 22. in 23 aprila, v Slovenjgradcu d;.e 24. in 25. aprila in v Marenbergu dne 27. in 28. auri'a. * Kako je. v Ameriki? Prijatelj nam piše iz mesta Milvauke 15. marca: Tudi pri nas je minula dolga sibirska zima. Gorki jug je začel pihati in razgre-vati zmrzla tla. Tudi parniki, ki so bili cele 3 mesece zamrznjeni v pristaniščih, so že odpluli na široko Mišigansko jezero. Se težje kot zamrznjeni parniki v pristaniščih, smo si mi delavci zaželeli vesele spomladi. Mislili smo, da se naše stanje na spomlad izdatno izboljša. Ali motili amo se, naše razmere so čim dalje slabše. Uradno poročilo piše, da je bilo meseca januarja okoli 1 milijon brezposelnih in sedaj jih je že nad 1% milijona, kateri nimajo nobenega zaslužka. Tudi v našem mestu Milvauki se je stanje delavcev na slabo obrnilo; brezposelnih je že nad 48 tisoč; dela se prav malo in nekatere tovarne so popolnoma ustavile obrat, druge pa Še delajo, toda zelo malo, nekatere samo po 3—4 dni na teden. In še t'-stim delavcem, ki Še delajo, se je zaslužek okrajšal, tako, da človek komaj toliko zasluži, da se pošteno preživi. Ali pomislite, kako živijo tisti, ki že celo zimo nič ne delajo. Na tisoče jih hodi vsaki dan za delom od jutra do noči, od tovarne do tovarne, ali vse zastonj, dela ni dobiti nikjer. Enkrat se je brido v nekem časniku, da se dobi v nekem kraju delo za 400 mož tega in tega dne. In na isti dan je prišlo na tisto mesto 8000 delavcev, katerih se je pa delodajalec tako prestrašil, da se je skrivaj odpeljal. In niti eden delavec ni dobil dela. Torej, dragi rojaki, bodite previdni in nikar se no selite sem v Ameriko, da no boste tudi vi tako nesrečni kot smo ml tukaj, in uživajte srečo doma v svoji domovini. No poslušajte t'stih, ki vam hvalijo Ameriko, ker oni vas hočejo preslepiti. Poslušajte raje časopise, kateri vam pojasnjujejo a^ merikanski položaj. — Sporočim tudi vam rojakom, da smo izročili dne 11, marca 2 vrla »Slovenca materi zemlji. Delala sta v rudokopih v Memm mure, In tam jih je podsula plast zemlje. Doma sta iz Savinjske doline: Jakob St;glio iz Spodnje Rečice in Matevž Golob iz Rečice» Bodi juna lahka žemljica a-merikanska! — Končno pozdravljam vse čitatelje „SI. Gospodarja" in jim želim vesele velikonočne praznike, da bi jih veselejši obhajali kot mi tukaj v obljubljeni (?) deželi. „Slovenskemu Gospodarju" pa želim velik uspeh in tisoč novih naročnikov! — S pozdravom! Vaš rojak J. Pojškr.uh, doma iz Savinjske doline. * Živinorejcem! Osrednja zadruga za vnovče-nie živine v Mariboru naznanja, da je s 1. aprilom t. 1. razširila svoje delovanje in bo v bodoče na svojo roko kupčevala z živino. Mogoče ji bo torej vse stransko ustreči svojim članom zlasti pri prodaji in nakupu vseh vrst živine. Ker imenovana vnovčeval-mca ne bo Iskala pri kupčevanju nobenega dobička in bo v zvezi z drugimi vnovčevalnicami in večjimi odjemalci, zaonogla bo torej živino svojih članov na najceneji način vnovčiti in tako varovali iste pred pritiskanjem cen od strani raznih špekulantov. Živinorejci! V vašo lastno korist vam kličemo: Oklenite se do zadnjega naše Zadr. vnovčevalnice, ker le tako združenim nam bo mogoče doseči zaželjene cilje v prospen naše trgovine z živino. Vsakdo, "ki želi kupiti ali prodati kako živino, naj se zaupno obrne na podpisano zadrugo, katera mu bo v vsakem oziru šla na roko in mu najboljšo prodajo ali nakup izposredovala. -- Osrednja zadruga za vnovčevanje živine v Mariboru, katera ima svojo pisar.no v Zadružni Zvezi, Koroška ulica, št, 5 (pritličje). * Dobava kolekov. Finančno ravnateljstvo nam naznanja, da se razni koleki (štempeljni) od 1, maja t. i. naprej ne bodo več dobivali pri c. kr. glavnem carinskem uradu, ampak pri c. kr. davkariji. Trafikantom se je' torej od tega Časa naprej obračati radi nabave kolekov, tovornih listov in menic, na ta urad, * Orožniki podpirali agente. V Galiciji so zad-- rt j i čas zašle. T li, da je več orožnikov pomagalo izse-ljenišknn agei tom vojaščini podvržene osebe spravljati Čez mejo. Par orožnikov se je že postrelilo, nekaj so jih pa že aretirali in zaprli. Sumijo se tudi na O-grskem podobni škandali. * Vol napadel gospodarja. Janez Golob iz Vel. Podljubna je kupil vola brez vsakega pogreška, Dne 8. t. m hoče istega uporabiti pri oranju in ga pripelje iz hleva. Vol pa se vrže na novega gospodarja ter p,a z rogovi obdelava. Nabodel ga je v zadnji del telesa ter mu razparal trebuh in ranil čreva. Na pomoč prihiteli sosedje so vola z vilami in kopačicami odgnali. * Nepričakovana smrt. Dne 8. t. m. sta orala Pogeij in njegova žena v Ka.ndiji na Kranjskem Sa-jetovo njivo. Domov grede se žena vsede na voz in na stranice. Konja potegneta, žena se je pa zvrnila v znak proti cestnemu jarku. Udarila je ob rob ceste 7. glavo. Pri tem udarcu ji je počila lobanja in je bi-lri zdravniška pomoč brezuspešna, Po 12urni nezavesti je umrla. Rogelj ie znan prekupčevalec konj in I-jua vedno iskre in lepe konjiče. * Na znanje! Radi tehničnih ovir v tiskarni je izšel današnji „Slovenski Gospodar" samo na 8 straneh. Izpustiti smo morali večinoma vse inserate. Naj nam Inserentje oprostijo. Prihodnjič bo zopet vse v redu. Inserate, ki smo jih dobili v torek popoldne in sredo, bomo uvrstili v prihodnjo številko. * Za Slovensko Stražo je poslal župnik gospod A. Zamuda iz Črešnjevca veliko število obrabljenih poštnih ¡znamk. Bog plati! * Nov strokovni list, namenjen slovenskim obrtnikom in naslovljen „Obrtni Vestnik", je začel izhajati v Ljubljani. Obrtniki, ki se za list zanimajo, a se jim ni poslal na ogled, naj zahtevajo od upravništva v Ljubljani, da se ijim ga dopošlje' na o-gled. List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno 5 K. * Mlekarski tečaj na Vrhniki se prične dne 4. maja t. 1. Termin za vlaganje prošenj za vsprejem v tečaj se je podaljšal do dne 24. aprila t. 1. Prošnje je vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani. * Osrednja zadrnga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek, dne 24. aprila 1914, ob 8. uri zjutraj, v uradnih prostorih: Koroška cesta št. 5, z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Potrdilo računskega zaključka za leto 1913. 6. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Mater in sestre hotel zastrupiti. Sv. Jurij v. Slovenskih goricah. Zadnji dan meseca sušca t. 1. je bil položen k večnemu počitku v 45, letu svoje starosti umrli veleposestnik in prejšnji nam zelo nasprotni župan v Sp. Gasteraju, Dominik Koser. Sveti mu večna luč! Ni pa Še minul teden dni po pogrebu očeta, že je njegov sin Dominik Icot vojak na dopustu, radi ka-lerega se je rajni oče pred kratkim pri sodniji v tožbi proti g. kaplanu Boslni z vso vnemo potegoval za njegovo poštenost in pravičnost — razsajal nad svojo bolno materjo in sestrami, ji grozil v svoji razburjenosti, ker je odklonila podpis za njegovo vojaško o-proščenje, — Ker se mu nevarna grožnja ni posrečila, uporabil je v ta namen brž drugo sredstvo. Sestra, pripravljajoč kosilo, ga je zasačila, ko je trosil v pripravljeno jed neki prah. Ko je uvidel, da je pri tem svojem dejanju zasačen, pograbil je dotično posodo z jedjo in jo vrgel po tleh. Slučajno prihitevša domaČa psa hlastneta po raztreseni jedi In groza — pri priči so streseta in pogineta. Dokaz, -da je bila jed zastrupljena. Mati In njegova sestra sta takoj poslali na tihem po orožnike, Prišedša orožnika sta vtaknila nesrečnega sina v verige in ga odgnala v varno zavet- Ije. T o je tisti Dom ;iik Koser, radi katerega je č, g. Bosina toliko pretrpel. Zastopnik in prijatelj Ko-serja je bil še.ntloaarški dr. Milan GoriŠek. Cesarjev brat na pefti v smrt. Dne 14. aprila je minulo 50 let, kar se je brat rašega cesarja, nadvojvoda Maksimilijan, kot cesar mehikanski, odpeljal s svojega gradu „Miramar" v Mehiko — v smrt. Odpeljal se je in se ni več živ vrnil. Verjel je besedam francoskega cesarja Napoleona III. in se je dal zvabiti v tujo, divjo deželo. Prijatelji so mu odsvetovali, a MaJfsimilijan je sledil želji svoje soproge Karlote, katera je želela postati cesarica. Sprejel je cesarjevo krono, ki mu jo je ponudilo mehikansko odposlanstvo. Avstrijska bojna ladja „Novara" je pripeljala Maksimilijana, v Rim, kjer je papež PijX, Še najprej blagoslovil cesarski par. Dne 29. maja je stopil na zemljo svoje nove države. Toda načrti, kako bode osrečeval svoj narod z ustavno svobodo, z duševno prosveto in gmotnim blagostanjem, vse te lepe sanje so se kmalu razpršile, V Mehiki ni bilo nobenega reda; Cerkev je ozn'anjevala vero v enega samega Boga, surovi Indijanci pa so še molili stare malike. Prišli so sicer z Maksom in pa za njim 7000 avstrijskih in 3000 belgijskih prostovoljcev, a glavna podpora njegova je bila francoska vojska z maršalom Baza'nom, oholim, ošabnim n nepoštenim možem, ki je bil pravzaprav gospodar v deželi, koder so bili njegovi vojaki. Ni pa bilo denarja, ni bilo u-rudnikov, zanesljivih mož, da bi izvedel ž njimi svoje načrte Maks ni mogel premagati svojih nasprotnikov, pristašev ljudovlade, katerim je bil vodja Indijanec Juarez. Pa še Francozi so se jeli umikati iz dežele v začetku L 1867, Umikajočim se Franco/ im so takoj povsod sledili pristaši ljudovlado. K mala se je le Še umi o zemlje pokorilo Maksu; da bo pa tudi to v kratkem poplavil vodja republikance/, Juarez, bilo je jasno, ali Maks se ni hotel umakniti iz dežele in se vrniti v Evropo. Ostal je in se umaknil v trdno m''¡si1 Oueretaro; tu se je branil, dokler ga nI proda! j rIkovnik Lopez — zares iopov — sovražnikom z i-. 30.000 unč zlata (t. j. za 1,200 000 goldinarjev), 15. maja 1. 1867. Da je bilo življenje plemeaii.v^i cesarja zdaj v nevarnosti, to je bilo jasno. Takoj je storil cesar Franc Jožef vse, kar je bilo mogoče, -U reši brata, čegar soproga je bila že zblaznela vsled prehudih duševnih muk zadnjih let. Celo nekdanje pravice kot nadvojvoda avstrijski, katerim se je bil Ma'.s odrekel, potujoč v Mehiko, hotel mu je cesar vrnit', nadojajoč se. da bodo sovražniki potem prepričani, da se ue povrne Maks nikoli več v Mehiko. ludi druge oblasti potegnile so se zanj. toda zamar.: Juarez ga je obsodil na suni. zi> Makse ni bilo več rešitve. Pripravljal se je, da umrje kot veren kri 11-an; spisal je pisma sorodnikom in prijateljem, katerim se, „idoč nedolžen v preraa grob", priporoča. da t>e ga naj spominjajo v molitvi. In se zahvaljuje še vsakemu posebej za vse, ka* ie bil storil zanj-Dne 19. junija so krogle iz indiiunskii pušk uničile pic'lvnpo življenje Maksu in zvestima njegovima ge-neraiana, Miramonu 'n Meji, Žele/ ia ograja obdaja mesto, kjer je izdahnil svojo bla?o dušo, in kjer je počival Maks, dokler ni prišel dragi mu tovariš iz lepih n'adeniških let, admiral Te^etihi-If, lji mrtvega svojega poveljnika spremil v Trst in od tam v tiho rakev pod dunajsko kapucinsko cerkvijo. Liberalci zoper živinorejce. Da so liberalci res nasprotniki našega kmetar živinorejca, so že večkrat pokazali. Liberalec gre vedno na roko onim, ki bi radi kmeta izkoriščali. Prejšnjo sredo so se zbrali v ljubljanskem Mestnem Domu izvestni mesarji in so pod zaščito liberalnih poslancev dr. Ravniharja in Reisnerja nastopili zoper kmeta. Pritoževali so se zoper kmeta-živinorej-ca, da živino kolje doma in dela škodo mesarju — to se pravi, pritoževali so se zoper to, da se semtertja dobi vendar Še kos cenenega mesa in da kmet-živino-rojec vendar-le semintje ni popolnoma izročen na milost in nemilost izvestnim mesarjem in prekupcem. In liberalna stranka takoj trobi v ta rog zoper kmeta. Cerca živini je v zadnjem letu silno padla. To stoji. Večina mesarjev pa kljub temu s ceno mes-a ni tla doli. Kaj sledi iz tega? Da se mora plačevati za meso veliko večjo ceno, nego je utemeljena v narav^-nih razmerah trga. A liberalna stranka na Kranjskem drži s temi mesarji in se prav nič ne zmeni za ocrromno večino svojih somišljenikov, ki niso mesarji. Ne zmeni se prav nič za druge obrtn'ke, ki mora,-jp meso kupovati, ne za uradnike in druge, s trdno plačo nastavljene, ne zu delavce itd. In kar je pri tem še najlepše: Gre se pravzaprav le za bisagopar mag-natov-bogatašev, ki so pravzaprav bolj prekupci kot mesarji, med tem ko so mali mesarji reveži, usužnje-ri velikim izkoriščevalcem, A ti veliki izkoriščevalci so stebri liberalne stranke in kadar pride v poštev žep teh ljudi, prezira liberalna stranka koristi vseh svojih ostalih somišljenikov. Da pokaže pri taki priliki tudi odkrito svoje nasprotstvo proti kmetu, je sa/-moobeebi umevno. Po mnenju teh „neodvisnih kmetov" n rti bi kmet-živinorejec ue imel prav nobene pravice. Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 16. aprila 1914. on naj bi bil suženj prekupca in mu mora dati živino po slepi ceni. Edino orožje, katero ima uanes kmet zoper ne-razmerno nizke živinske cene, je, da doma kolje in da živino zadruzifim potom (Osrednja zadruga) spravi v denar. Na ta način se osvobodi pritiska- prekup-cev. In še to orožje hoče liberalna stranka vzeti kmetu, kljub temu, da je pravica za domače klanje žali-log zelo omejena in da Še poleg tega žalibog razna okrajna glavarstva na nepotreben način kmeta ovirajo. Kranjski liberalci, očetje naših štajerskih, zahtevajo sedaj od vlade, naj prepove kmetu klanje živine na domu in prodajo mesa. Seveda bo Slovenska Ljudska Stranka storila vse, da se želje liberalnih mesarjev ne uresničijo. A iz postopanja mesarjev in liberalnih veljakov se vidi, kako bi liberalci radi dobili kmečko ljudstvo popolnoma pod se in ga izžema-li. Mariborski okraj. m Maribor. Pri obitelji g. dr. Pivko jft dne 9. t, m. od kapi zadet umrl g, Ivan Strelec, nadučitelj od Sv, Andraža v Slov. gor. Rkjni je bil v najlepši moški dobi, ko ga je zalotila bela že.na. Pogreb se je v^šil na Veliko soboto ob obilni udeležbi stanovskih tovarišev in drugih prijateljev. Svetila pokojniku večna luč! Maribor. Zadnji čas se je Sudmarka vrgla tudi na 'ri&ŠS J¿FTnuio. Pesniški agent obiskuje zadolžene posestnike in obljublja visoke, pretirane cene, za posestva. Navadno pa ostane samo pri ari; agent zasluži svojo provizijo, a prodajalci se navadno jočejo. Posestniki, pamet! Ne prodajajte domače zemlje tujcu! m Jarenina. Občinski odbor jareninski je imenoval č. g. Jožela Cižeka svojim častnim občanom, I-skreno čestitajmo! m Sv. Trojica v Slov. gor. Iz naše Senarske, dragi „Slovenski Gospodar", dobiš malokdaj kak dopis, a danes ti pa moram poročati, kako je pri nas vzela enega temna noč, ali bolje rečeno, kako so ga vzeli možje postave^ orožniki iz daljne Ptujske gore. Ta nesrečnež, kateremu orožniki niti po noči ne dado miru, je nek nemškutar, posestnik v Spodnji Senarski, Po imenovanega so prišli orožniki in ga peljali v Ptuj, ričet jest, ker je na sumu, da je nekoč na Ptujski gori pod uplivom neke druge osebe zakrivil hudodelstvo požiga. Imenovani je bil, dokler je v/ival zlato svobodo, strasten bralec nemškutarskega ptujskega evangelija „Štajerca", in nekoč je vžival tudi izredno čast, da je bil desna roka znanega Franca Schutza, reci: Suca, lastnika znane svetotrojiške slatine. No, „Štajerc" pravi, da se v Lurdu na Francoskem ne godijo čudeži, pri Sv, Trojici v Slov. goricah se pa godijo. Ljudje božji, povejte mi, 'ali ni to čudež, da sta letos kar dva naša „Stajerčeva" pristaša obhajala velikonočne praznike v kajhi, eden v Mariboru, drugi pa v Ptuju. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 15. sušca t. 1. je imela naša posojilnica svoj občni zbor. Načelnik je podal povoljno izjavo, da je posojilnica v pretečenem letu vkljub slabim denarnim razmeram lepo napredovala. Vložilo se je precej več denarja kakor prejšnja leta, kar kaže jasno, da uživa zavod popolno zaupanje med našim ljudstvom. Odbor je izvoljen stari, in sicer načelnikom Zupe Franc, posestnik pri Sv. Benediktu, njegovim namestnikom vlč, g. Franc Zmazek, odbornikom pa Franc Caf iz Sv. Benedikta, Janez Ploj iz Drvanje, Janez Kraner iz Sčavnice, Fr. Vrb.njak in Tomaž Kralj iz Ihove. Za rač. pregledo-valca sta se izvolila č, g, kaplan Peter Pavlic in F. Senekovič, To so možje, katerim sme ljudstvo popolnoma zaupati. Tudi domaČe hranilnike ali šparovčke Ima posojilnica; stariši, poslužite se jih, ker s tem najložje vadite svoje otroke hraniti. m Sv. Benedikt v Slov. gor. V radgonski bolnišnici je umrla članica tukajšnje Marijine družbe, 21 letna Marija Ernst iz Sčavnice. Ivo se je bolna poslavljala od doma v bolnišnico, je naročila: „Ako u-mrjem, pokopana bi bila rada doma. In ta njena želja se ji je uresničila, N. v m. p.! m Ruše. Bauernschreck (kmečki strah) je torej ubit. Naši nagajivi Zaplanci si šepetajo: „Ta beštja je pri svojem ropu „špecialkarto" zgubil in vsled tega zgrešil svoj „terajn". Mi Rušani, kakor Smolničanji, stari, mladi, suhi, debeli, lovci in nelovci, smo si poiskali svoje rujave muškete in šli z božjo pomočjo nad to nebodijetreba zverino. Med potjo sem se muZcil (gotovo tudi tako tovariši), češ, če ti bo usoda mila, dobiš lepo nagrado 400 K. J>az sem že računal, kaj si bom vsega nakupil, in med drugim odloČil, nabaviti si: peresa za klobuke, pridjal mu bom volčjih dlak in tako postanem bogat in tudi slovit mož. Sedaj pa je ..fuč". Mastno plačilo nam je splavalo po Dravi. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ko grem neko soboto v jutro v Mariboru Čez Glavni trg, me sreča urednik „Slovenskega Gospodarja". Videti je bilo, da se mu jako mudi. Po običajnem pozdravu me vpraša: „Zakaj pa nič ne pišeš? Napiši kaj za „Slov, Gospodarja", zdaj moramo dopolniti, kar smo ob času štraj-ka zamudili!" — „Kaj pa naj pišem, da bi ti bilo po volji?" ga vprašam. — „Kar hočeš!" mi odvrne in jo reže po ledenem tlaku proti tiskarni. — Vso pot proti domu sem tuhtal, kaj bi naj napisal, da bi imelo vsaj nekaj pomena. Da so baje voiaki in žandarjl po selniškem borovju lovili svetovnoznanega. „Herren-schreka", o tem se mi ni zdelo vredno pisati; Bog ve, ali bi ga ti ljudje sploh kedaj dobili, kajti ta zver je bila izvrstno organizirana in v vseli zvijačah dobro pod-učena, da je vodila ves sredjiještajerski „kulturvolk" pol leta za nos. Ne da se tajiti, da so nemški lovci ljudje prve vrste; kadar je bil „strah" daleč, takrat so ga lovili; ko so ga pa zagledal'*, so pa ali zbežali, ali od groze otrpnili. Klobuk z glave pred njimi! V take misli zatopljen, prilezem domov. Na trati pred hišo se oddahnem in pogledam Ije proti farni cerkvi, katero tako skrbno čuva sv. Krištof, naslikan na severni strani zvonika. Glej šmenta, si mislim ali nismo Lovrenčani podobni Srednještajercem! Kakor so oni lovili kmečki strah, tako mi stavimo stolp. Lansko leto je za to poklicana komisija odločila, da se mora zgornja polovioa stolpa, ki je bil ves črviv in pirav, podreti. Nato je domači tesarski mojster napravil o-krog stolpa za to potrebni oder in gornjo polovico raz-drl. Ko je bila stara ropotija na tleh, smo Še-Ie zapazili, da nimamo za stavbo novega stolpa ničesar pripravljenega. Vsa pripeljana bru,na so se porabila za oder. Nastali sta pa med župljani tudi 2 stranki, fina zahteva, da se naj zdaj, ko je najlepša in najcenejša priložnost, zvonik za eno nadstropje vzdigne, ker je za sedanjo cerkev, ki je bila v drugi polovici 18, stoletja zdatno razširjena in povišana, mnogo prenizek, Tudi zvonovi so že stari (v 13', letih se jim bo že četrtokrat Abraham prikazal,)! in na vseh štirih straneh močno obtolčeni. Gotovo bi bilo pametno, da bi se s povišanjem že zdaj za nove zvonove primernejši prostor oskrbel. Povišani zvonik bi bil lepota za cerkev, kras za okolico, čast in ponos cele župnije. Druga stranka pa je vsemu temu nasprotna; naj le vse pri starem ostane, čemu te novotarije, tako modrujejo starokopitneži. Menda se malokje za vsako dobro stvar najde toliko nasprotnikov kakor pri nas. Ko je pred 30. leti bogata tržanka. K. K. darovala potrebno svoto denarja za zidanje kapelice na pokopališču, se je takoj razkoračilo nekaj možakarjev in pro-tivilo bogoljubnemu namenu s tako silo, surovostjo in tožbami, da se je stavba kapelice, ki bi se bila lahko dovršila v 4 mesecih, v večkratnih presledkih izgo-tovila še-le v 4 letih. Ce so nasprotovali zidanju kapelice, ki ni stala celo župnijo ne vinarja, ni čuda, da se najdejo nasprotniki sedaj, ko bi bilo treba seveda nekaj več plačati. In denarja pa tudi za nobeno stvar ni tako škoda, kakor za cerkev; popolnoma proč vržen je. Vrhu tega se marsikateremu bolj lepo in častno zdi, ve/6 dni zaporedoma v krčmi kruliti, kakor pa v nedeljo ali praznik za eno uro stopiti v cerkev. — Gotovo je, da sem se s tem dopisom enemu ali drugemu zameril; pa naj se ne jezi nad menoj, ppvvak razlije žolč na urednika, zakaj mi je pa rekel, da smem pisati, kar hočem. m Frani. Dva važna shoda sta se lepo izvršila na zadnji Marijin praznik, \n sicer občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice ter protialkoholni shod. Dopoldne je polagala račun .naša denarna zadruga, ki je praznovala svoj prvi ¡jubilej — petletnico, Z ozirom na kratko dobo delovanja, s pogledom na majhni delokrog ter glede na trdno, že 25 let obstoječo nasprotno posojilnico, je uspeh prav vesel. Zavod ima 106 u-dov, rezervni zaklad znaša 1200 K, tlenarja pa smo imeli preveč 30.000 K. Hranilnico vodijo kmetje. Neumorno delavni nadrevizor g. VI. Pušenjak, nam je nato v krasnolm, jedrnatem govoru razpravljal o položaju kmečkega stanu ter o delovanju in cilju organizacij, ki slonijo na samopomoči. Popoldne pa je bil drug shod, ki se je sijajno obnesel, bil je prvi te vrste " Veleč. g. prof. dr, Kovačič je z dvema, eno uro trajajočima govoroma v cerkvi in potem z dolgim predavanjem v društvenih prostorih odvračal ljudstvo, zlasti mladino, od trinoga alkohola. V veliki dvorani se je kar trlo mladine, vsi niso mogli noter. S podobami, številkami in vzgledi je g. profesor dokazoval mladini neizmerno nesrečo in pogubo, ki jo povzroča alkohol. Uspeh shoda je bil blagoslovljen. Vsi navzoči so bili odločno proti žganju, prav lepo število pa se jih je vpisalo kot popolni abstinenti. Šolskih otrok je veČina abstinentov, žganju pa so se odpovedali za vedno vsi, le par dečkov V. razreda je izjavilo, da bodo pili čaj, seveda taki niso za sveto vojsko. Mladina! Proč z alkoholom Sploh, zlasti pa v vojsko proti žganju. Hvala Vam, g. profesor, pridite še! m Brezje pri Studenlcah. Pred kratkim je pri nas umrl ugleden mož Anton Kodrič, po domaČe Hra-stinski. Bil ie res v vsakem oziru vzgled krščanskega slovenskega gospodarja, preskrbnega očeta in neumornega razumnega delavca. Na svojem domu je vse prenaredil, vse je moralo biti vzorno in v redu. za vsako reč si je prizadeval tako dolgo, dokler je ni dosegel. Pri tem pa je bil radodaren in dobrotljiv na vse strani. Njegovo Ijubeznjivost so poznali daleč na okoli. Z vsestranskim zanimanjem in marljivim prebiranjem krščtansikili časnikov ie dosegel precejšnjo izobrazbo, in ni ga bilo skoraj društva ali kakega odbora, kjer bi ne bil zraven. Bil je večkraten vzoren župan, dasi nemškega ni Čisto nič znal, je vendar brez tajnika občinske posle opravljal sam; bil je oče ubogin, odbornik kmetijske podružnice, Bralnega društva itd. Skratka, bil je mož vzor, kakoršnih je dandanes malo. Zato je bil tudi priljubljen povsod. Dasi mirnega značaja, vendar je bil odločen pristaš naše stranke, blizu 20 let naročnik „Slovenskega Gospo" darja" in drugih naših listov. Že pred par leti pa je začel hirati vsled želodčnega raka. Večkrat previden in pokrepčan s sv. zakramenti, nas je, Še ne 60 let star, zapustil, popolnoma vdan v božjo voljo, ter se preselil k svojim dragim, kjer upamo, da uživa zasluženo plačilo pri najboljšem Plačniku, Očetu Bogu. — Oh! da bi spet se snidli tam v dolgi večnosti, in ¡■>e veselo vidTi v hiši Očetovi! m Kočno pri Laporju. Dne 10. t. m. smo Imeli volitve novega občinskega odbora. Zmagala je Kmečka Zveza. Da Še pod pepelom tli štajerčijanska žerjavica, smo opazili še-le med volilnim vetrom, Zaku-uii so kres, pa je bilo najbrž nekaj surovega dračja vmes, da Šment ni hotel goreti. Lepa hvala volilcem, ki so zabra.nili, da nam ŠtajerČijanski kres nI napravil škode. Boj se je le vršil med vasjo Kočno in Ver-hole. V prvMi dveh bitkah so Verholčani izmed dose-daj obstoječ.h mandatov enega izgubili, katerega jim 4e pa naš kocki I, razred vrnil. Tako je prav! Živijo! — Izvoljeni so sledeči odborniki iz III. razreda: Janez Pivec, Jan. Potisk, Maks Jecl, Stel. KošiČ; lia-mest. Mastinšek Mart, in Mat. Potočnik* II. razr. odborniki: Jož. Potisk, Juro Erker, Jan, Pinter, Jož. Otorepec (po žrebu); namest. Pušnik Mat. in Kitek Jež. L razr. odborniki: UrŠič Jož., 'Sagadin Fr., Videč, Sagadin Jok., Perko Mart; namestnika Jug S. n Majer Jan. Razmerje glasov je bilo sledeče: III. razred" 22 proti 18, II. razred 13 proti 7, I. razred je volil soglasno. Boj je bil vroč kakor še nikdar poprej, ker se je skoraj 50% volilcev volitev udeležilo, kar jo za nas veliko z ozirom na to da so volilci raztreseni v 6 župnijah. Ptujski okraj. il-Ptnj. -Kaj to pomeni? Nek ptujski liberalni slovenski (?! ?) glavar pridno hodi s pekom in županom Ornigom na izlete. Ali sklepata zvezo? p Ptujska okolica. Na posestvu ptujske graščine lastnika grofa pl. Herbersteina so lansko jesen kopali in našli ostanke „rimskega zidovja". Velike ka-menite stebre in druge znamenitosti, katere je vzel lastnik sam, ki je dal iskati in kopati. Sedaj pa so zopet zakopali in poravnali dotičjii prostor, da zopet služi za njivo ta znameniti Krčevinski grič, p. d. Konjski "breg. Ali ni tedaj resnično Ptuj imeniten in zgodovinski iz davnih starih Časov? Ptujska okolica. V mestu Ptuju S6 je preselil medičar in žganjar g. Kropf v novo lastno hišo. In Se nekaj več, usnjar g. Potočnik je dobil zopet na novo Žeanjarski toč za vsakovrstno žgaiijCi Pa čuda — kaj k temu porečete, še celo v Krasnem poslopju, ki je zelo stara stavba. Žalostno in grdo — v cerkvenih hišah pa se toči smrdljivi alkohol. Pa žalostno in resnično. Kaj bode s „Sveto Vojsko" i.n „Zlato Dobo"! Ja, na Ptuju se širi „pijana vojska In pijana doba alkoholizma"! Ubogo slovensko ljudstvo, lam plovemo in se potapljamo v tej smrdljivi povod-nji. — Višavski. Sv. Urban pri Ptuju. Ker je bilo v neki številki Vašega cenjenega lista mimogrede omenjena naša bodoča Šolska stavba, Vas, g. urednik, prosimo, da zabeležite še nekaj opazk k tej ločkl. Omenjeno novo šolsko poslopje je gotova pogodba in ne bo stala, kakor ste pisali, 75.000 K, ampak Še nekaj in nekaj tisočakov več. Naše sožalje ubogim trpinom-davkopla-čevalcem. p Št. Lovrenc na Dravskem polju. Na Velikonočni pouedeljek je imela naša Posojilnica, kakor tudi strojna zadruga, svoj občni zbor. Iz poročil načel-stva smo posneli velik napredek obeh zadrug. Posebno je veselo za našo župnijo, da je varčevanje pri nas že tako. razširjeno i.n se toliko ljudi poslužuje naše domače posojilnice, da pride povprečno na vsako osebo, ki prebiva v naši župniji, bodisi moškega ali ženskega spola, odraščen ali otrok, 71 K hranilnih vlog. Posojilnica kot starejša zadruga podpira zlasti Strojno zadrugo s tem, da ji bo omogočila stavbo lastne ute, podpira pa tudi vse druge gospodarske naprave in je prispevala lep znesek za mostno tehtnico ter za načrte glede razširjenja našega kolodvora v Sterntalu. Strojna zadruga se od leta do leta lepše razvija in si bode sedaj, ko se .ji je posrečilo, dobiti državno in deželno podporo, nabavila tudi mlin, v katerem si bodo lahko Člani mleli svoje žito. — Po o-bičajnem vsporedu je predaval g. nadrevizor Pušenjak o zgodovini in razvoju obrestne mere ter podal 3 pravila, po katerih se .naj ravnajo kmečke posojilnice glede obrestne mere, če žele koristiti kmečkemu ljudstvu. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan in priča len obisk, da je zanimanje za kmetijske zadruge v župniji veliko. P Sv. Tomaž. Nesrečno pijančevanje je zopet zahtevalo svojo žrtev. Na velikonočni ponedeljek so popivali fantje iz Ternovc v gostilni Skerlec pri Sv. Tomažu. Med njimi se je nahajal znani pretepač A-Jojz Bobnar, omoženi posestnik in oče 4 otrok iz Rakove. Sporekli so se že v gostilni, ker je Bobnar v pijanosti fantom razlil vino. Gostilničar Skrlec je preprečil pretep v gostilni s tem, "da je poslal po orožni-i e, kateri so fante spravili proti domu. Med potjo domov napade Bobnarja posestniški sin Lovrenc Zelen-jak iz Ternovc in ga pahne z ostrim nožem v stegno desne noge s tako močjo, da mu prereže žilo odvodnico, vsled česar je padel Bobnar j nezavest in ker mu nihče ne pride na pomoč, jja mestu izkrvavi in v teku pol ure umrje. Storilec, ki je znan radi pijančevanja in štajerčijanskega mišljenja, se je drugi dan sam javil sodniji v Ormožu. O nesrečni alkohol, ke-da> bo konec tvojih žrtev? Kedaj bodo naši fantje prišli k pameti ? Namesto, da bi šli v cerkev, gredo v gostilno, se tam navžijejo strupa alkohola ter v svoji ¡.'janosti počenjajo stvari, katere so v sramoto njim, starlšem, celi fari in celemu slovenskemu narodu. Ni čuda, če nemški listi pišejo o naših slovenskih fantih, da so divjaki, cestni pretepači in razbojniki. Ker so to le posledice strupa- alkohola, zato le proč ž njim! p Št. Vid pri Ptuju. Krajni šolski svet predlaga pouk v nemškem jeziku v tem-le obsegu: Za II, razred 2 uri na teden; za III. razred 3 ure na teden; za IV, razred 4 ure na teden; za V. razred 5 ur na teden; za VI. razred nemški pouk. p Ormož. Kletarsko društvo je oddalo svojo gostilno v Ormožu gospodu Filipu MeŠko, bratu g. poslanca, v najem. Novi gostilničar se preseli z dnem 22. t. m. v ¡Ormož in prevzame gostilno. Kletarska gostilna slovi med okoliškim kmečkim ljudstvom radi svoje domače izborne kapljice, ki se bo tudi v prihodnje točila v tej izborni kakovosti kakor dosedaj, Skrbelo se bo tudi za to, da -bodo mrzla jedila ve/dno na razpolago. p Polenšak. O našem novem zupmšču se je po časnikili dovolj pisalo. Polenšani smo potrebo novega župniŠča vsi uvideli. Tudi c, kr. okrajno glavarstvo in namestnija v Ptuju ter ministrstvo na Dunaju so to priznali. Zgradilo se je. Bodimo ponosni nanj! — Hujskačem in Šuntariem pa obrnimo hrbet in jim pokažimo vrata; če ne bodo šli, pa brezovko v roke, ker aonja, ki se uprizarja proti našemu č. g. župniku, preseda že vse meje In se gabi že tudi našim še tako potrpežljivim sosedom. Duhovniki so zato, da jih ubogamo in spoštujemo, ne pa, da jili preganjamo. " p Litmerk pri Ormožu. „Kmečki stan, srečen stan". — Vrednost tega izreka pripoznavajo tudi nagi sosedje, ormoški „birgarji"!, ki se v zad ;em Času kar kupoma pokmetujejo, da bi s tem pokazali nam o-koliškim kmetom svojo naklonjenost in ljubezen . . . Ti poglavarji so sklenili, da se posestva ne smejo dati več pred cerkvijo oklicaiati, ker prilazijo Hrvatje semkaj med nas in to pa ormoški nemški „birg" bojda ni dobro. Na Dobravi jd^bilo posestvo na prodaj. Kupovali so ga Hrvatje in sosedni kmetje, a našim „birgarcm" to ni bilo prav, sami so ga raj© kupili. Oba nemška trgovca, apoteka,r in prvi oštarijaš, so postali novi naši sosedje, kmetje. Imajo še Čuda dosti penez od neke Siidmarke za nakupovanje posestva. S tem penezem hočejo iz „varoša" stirati vse tiste, ki sedaj živijo od naših kmečkih žuljev i.n nakupiti vsakemu kos posestva, kjer bo pa zato moral delati kot črna živina in vračati penez Siidmarki. Njih deca se bo pa naučila med nami slovensko in pošteno Človeško maniro, katere se sedaj učijo v nemški šoli zabadav In še povrli pokvarijo slovensko deoo, ki bi se naj med njimi naučila nemške kulture. p Rogatec - Slatina. Za živinozdravnika je imenovan g. Sirk, doma iz Polskave. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Letina utegne biti letos lepa, Žitna polja kažejo sedaj Izredno lepo. Vse vrste žita so u-godno prezimile, sadno drevje je polno cvetnih popkov, vinogradniki pravijo, du, bo tudi trta bogato nastavila. — Liberalci, posebno „tihe" vrste, se gibljejo. Kaj pa Kmečka Zveza, ali ne bo priredila nič sho- do v našem kra^u? 1 Gor. Radgona. Dne 25. p. m. t. 1. je imela tukajšnja podružnica nemškega Sulferajna v gostilni g. Kaufmann, prej Kiirbos, predavanje, na katerem je govoril nek potovalni učitelj te družbe iz Dunaja. — Torej peščica Nemcev, pravzaprav nemfčurjev, v G. Radgoni, ima že svojo podružnico Sulferajna! Kaj pa mi Slovenci? Ali imamo mi že podružnico Slovenske Straže? Ne! Ravno mi, ki smo zadnja straža na slo-vensko-nemški meji, ki mejimo na nemško okrajno glavarstvo, na nemški sodni okraj in nam hočejo olioli Nemci in nemškutarji vsepovsod gospodariti, ravno nn bi se morali najbolj zavedati naše narodne dolžnosti, si utrditi našo postojanko ter se postaviti z vsemi silami v bran za naše narodne pravice, a ne zganemo n¡ti prsta, — Ustanovimo si torej podružnico Slovensko Straže! 1-Gor-.Radgona.V četrtek, dne 26. p. m. nas je nenadoma zapustil nam Slovencem tako sovražen sodnik dr. Meschitz. Slovenci se TiocIFmö re§ Oddahnili, töbštrukcije v deželnem zboru. Krasni uspehi dosedanjega postopanja naših poslancev ovržejo vse njihove puhle in prazne u-govore. Našim poslancem se je izreklo popolno in neomejeno zaupanje. — DomaČi gospod župnik PreŠern končno priporočal krščansko Časopisje, osobito še „Slovenskega Gospodarja", naj oi ga ljudstvo Še mar-lj5vejše naročalo in čitalo. Ko je Še iupnik g. Kroli-no iz Podsrede omenjal in priporočal organizacijo naše mladine, se je krasno uspelo zborovanje zaključilo. Papež, zmagovalec nad Napoleonom. Bilo je ravno preti 100 leti, v mar vi in aprilu V-14. Štirinajsto leto je bil že na prestolu pipež Pij V TI» Od dobe, ko so se kristjani zbirali še v katakombah in so papeži zaporedoma umirali krvavo smrti za Kristusa, ni morda pozneje noben glavar * katoliške cerkve moral toliko trpeti kakor ravno Pij VII. Njegov vedni nasprotnik je bil nasilni Napoiooa. Vzel mu je državo in 1, 1809 z vnebovpijočo krivico ukazal zasesti Rim, V svoji lastni hiši je postal papež jetnik, do se nikamur ganiti ni niogel; kdor pa je drža! s papežem, ta je romal v smrt. Pa še hujše je prišlo, Po noči od 5,-6. julija so francoski vojaki na povelje Napoleonovo, ki se je tedaj pri Dunaju boru proti Avstriji vdrli v papeževe prostore, napravili papoža-jc-tnika ter ga še isto noč odpeljali Čez Florenco in Genovo čez visoko alpsko gorovje v Grenoble na Francoskem, Ker so so pa bali, da bi ga ljudstvo preveč ne Častilo, odpeljali so ga zopet v Italijo v Savono. nier se je z vednostjo Napoleonovo ravnalo ž njim kakor se drugače niti s hudodelci ne ravna. Vzeli so jnii knjige, papir, pero in črnilo; šiloma odprli celo njegovo pisalno mizo ter vse prebrskali in preiskali Tako je Napoleon nastopal proti Piju VII,, namestniku Kristusovemu, toda papež se ni hotel udati volji svojega preganjalca. Dne 9. junija 1812 je izdal povelje, da se papeža zopet odpelje Francosko na grad Fontenblo. V navadnem poštnem vozu so ga odpeljali na Franoo-sko. Med potom je papež smrtno zbolel. V zavetišču v Modt-Cenisu je bil dne 14. junija previden s sv. zakramenti za umirajdče in dejan v sv. olje. Toda že naslednjo noč so nasilniki dirjali dalje ž njim, dokler ga niso skoro mrtvega pripeljali dne 20. junija v kraj, kjer ga je hotel Napoleon imeti v jetništvu. Vse je bil Pij VII, izgubil: državo, Rim, prostost, kardinala. prijatelje; oropan je bil vsake zveze z verniki in izročen na milost in nemilost nasilnemu Napoleonu, ki do glavarja katoliške cerkve ni poznal ne dostoj-nobti. ne ozirov, ne usmiljenja, ne pravice. A prišel je tudi za papeža vstajenja dan! Napoleon je bil jeseni 1. 1812 strahovito tepen na Ruskem. Royal se je bil sicer Napoleon na Dunaju v Sen-brunu meseca junija 1909, ko je izvedel, da ga je pa^-pož izobčil, ker mu je državo in Rim krivično odvzel, in govoril je tedaj: „Radi tega ne bo mojim hrabrim vojakom padalo orožje iz rok". Toda 3 leta pozneje so ob dogodkih Napoleonove armade na Ruskem francoski listi poročali: „Na Ruskem pada našim vojakom radi strašnega mraza orožje iz rok". Frišlo je potem 1. 1913 in Napoleon je bil meseca oktobra pri Lipskem poražen. Tedaj je bil papež So vedno jetnik, A že so se bližale armade pravoslavnih, luteranskih in katoliških vojakov, da bi Na-poieona prisilile k miru in strle njegovo nasilje. Na^ poieon se je umikal vedno bolj in bolj, In bilo je ravno pred 100 leti. Dne 23. januarja je ukazal, papeža zopet odpeljati v Savono v -Italijo nazaj. Sovražne armado so se bližale Parizu, 10, maroa je dal Napoleon papežu prostost. Za papeža je priŠei dan vstajenja. Dne 25. marca so ga avstrijske čete z nepopisnim navdušenjem pozdravile. Papež se je odpeljal naprej proti Rimu, Povsod so ga neštete ljudske množice sprejemale z nepopisnim navdušenjem. Ravno d.ne 31. maroa je slavil na tak način svoj vhod v Bolonjo; ravno istega dne pa so zavezniške čete vkorakale v Pariz. Napoleon je svoje glavno mesto izgubil, papežu pa se je Rim zopet odpiral. Dne 2. aprila je bil Napoleon odstavljen. Dne 11. aprila — bil je tedaj velikonočni ponedeljek — se je odpovedal za-se in r-.vcje naslednike prestolu in Francoski ter podpisal zadevno listino prav v istem Fonteblo, kjer je papeža še malo časa prej imel zaprtega. To se je zgodilo pred 100 leti. Velikonočni praz-n ki so bili tedaj res prazniki vstajenja za Pija VII., potem ko je toliko moral trpeti. Podali so zopet presi-jajen dokaz, kar pomeni v katoliški cerkvi velika noč! Velika noč — praznik zmage nad krivico; praznik nepremagljivega Kristusa, ki vedno stoji ob strani svoji katoliški cerkvi in svojim do konca sveta. Društvena naznanila. m Maribor. Skupina J. S. Z. za Leiteršperg-Krčevino (o-kolica Maribor) priredi v nedeljo, dne 26. aprila, ob >49. uri dop. v gostilni Cobl (prej Jerič) na lajteršperški cesti občni zbor. — Agitirajte za obilno udeležbo! m Maribor. Velika slavnost y proslavo 5001etnice ustoliče-nja zadnjega korotanskega vojvoda, ki se priredi na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldan, v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, bo obsegala obširni vspored: petje, slavnostni govor (govori gospod dr. Anton Medved), „Knez Volkun", zgodovinska slika ustoličenja v dveh dejanjih s petjem in plesom, s spremlje-vanjem godbe pod osebnim vodstvom skladatelja g. dr. Antona Schwaba, živa slika s spremljevanjem godbe. Godbo izvaja mariborsko Glasbeno društvo. Začetek točno ob \'A. uri popoldan in konec ob 6. uri. m Sv. Magdalena v Mariboru. V nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večernicah, ima Slovenska Straža mesečno zborovanje. Nato pa gremo skupno k veliki slovesnosti v Narodni dom. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv, Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 19. aprila, bo ob 3. uri popoldne važen gospodarski sestanek, združen z občn. zborom hranilnice in posojilnice v samostanski šoli. Govori gosp. Vladimir Pušenjak. Vstop je vsakem prost. Domačini, udeležite se v obilnem številu! m Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, dne 26. aprila, priredi štajersko okrožje J. S. Z. shod v gostilni g. (Podgoršeka, takoj po večernicah. Delavci, rokodelci, posli in drugi, pridite vsi na shod! Govorit pride okrožni delavski tajnik gospod V. Zaje iz Maribora. Sv. Lenart v Slov. gor. Na belo nedeljo, to je dne 19. aprila t. 1., ob 8. uri zjutraj, ima Katoliško politično društvo v prostorih Arnuševe gostilne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj občni zbor. Po občnem zboru je političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar. Možje in mladeniči, pridite v prav obilnem številu. m Poljčane. Prihodnjo nedeljo, dne 19. aprila, dopoldne po rani maši, priredi S. K. Z. političen shod. Poroča poslanec Pi-šek in drugi. Možje in mladeniči, pridite! m Smolnik. Rodoljubna soproga g. Luke Hleba je darovala za Slovensko Stražo skupiček za razglednice svoje hiše 5 K, in 4500 obrabljenih znamk. Vrli rodoljubki iskrena hvala! m Fram. Izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo lepo igro „Sanje." Društvo in igralci prijazno vabijo k prav obilni udeležbi! p Cirkovce. Bralno društvo priredi na belo nedeljo veselico 1 zanimivim sporedom. Predstavljala se bo med drugim tudi veseloigra „Crevljar." Za obilno udeležbo se priporoča odbor. p Sv. Trojica v Halozah. Mladeniška in Dekliška Zveza priredita skupni podučni shod na belo nedeljo, dne 19. aprila t. I., popoldne po večernicah, v društvenih prostorih. Na sporedu je mnogo zanimivega: predavanja, deklamacije, dvogovor in šaljivi prizor „Geta prvič v Ptuju." SrediMe. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Središču priredi s sodelovanjem Orlov in Dekliške Zveze na belo nedeljo, to je dne 19. aprila, popoldne po večernicah, na vrtu gospoda Lončariča dve gledališki predstavi in sicer: „Prepirlji- va soseda" in „Cvetina Borograjska." Med odmori igra Mat. Ko-cjanova godba. p Ormož. Občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva za Ormož in okolico se vrši v nedeljo, dne 26. malega travna 1914, popoldne po večernicah, v prostorih kletarske gostilne v Ormožu. Udje in prijatelji društva, vabljeni! St. Miklavž pri Ormožu. Poslanci Ozmec, Meško in M. Brenčič priredijo na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večernicah, politični shod. Prva dva poslanca poročata o delovanju v deželnem, slednji o delovanju v državnem zboru. Sv. Bolfenk na Kogu. Na belo nedeljo, dne 19. aprila, priredi Slovenska Kmečka Zveza političen shod zjutraj po rani službi božji pred hišo gospoda učitelja Košarja; pri slabem vremenu pa v gostilni gospoda Matija Goričana na Kogu. Govori poslanec Brenčič o delovanju v državnem zboru. Agitirajte za veliko udeležbo! 1 Mala, Nedelj». Kmetijska podružnica priredi r nedeljo, dne 26. aprila, po rani sv. maši, v šoli zborovanje, na katerem govori g. ravn. Belle o važnih kmetijskih vprašanjih. Iranjei. Na belo nedeljo po večernicah se vrši pri gosp. Terstenjaku političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar. Šmartno pri Velenju. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo, dne 19. aprila, dv. gledališki predstavi v Društvenem dom\j: „Trije tički" in „Oh ta Polona" in sicer ob tretji uri popoldne." Vabi se k prav obilni u-deležbi t s Velenje. V nedeljo, dne 19. aprila, priredi štajersko o krožje J. S. Z. shod za železničarje pri g. Skaza vj Velenju ob 3. uri popoldne. Shod je velike važnosti za vse slovenske železničarje, ki delajo na progi od Sp. Dravograda do Celja. Pridite vsi na shod! Govornik pride iz Maribora. k Vitanje. V nedeljo, dne 26. aprila, po rani maši, priredi S. K. Z. političen shod. Govorita poslanec Pišek in posestnik g. Potnik. Agitirajte za obilno udeležbo! c Celje. Izobraževalno društvo priredi gledališko predstavo „Visoko" v dvorani hotela „pri belem volu" v nedeljo, dne 26. a-prila, ob treh popoldne, ne pa dne 19. aprila, kakor je bilo zadnjič naznanjeno. c Griže pri Celju. V nedeljo, dne 19. aprila, priredi J. S. Z. shod takoj po prvem sv. opravilu pri g. Štefanu Piki. Rudarji in drugi delavci ter delavke, vsi na shod! Govori V. Zaje iz Maribora. o Braslovee. Vrla mladenka Trezika Šketa je kot pisanko darovala Slovenski Straži 2175 obrabljenih znamk. c Mozirje. Izobraževalno društvo Mozirje ponovi na belo nedeljo narodno igro „Domen." Za mnogoštevilni obisk se priporoča. c Mozirje. Vabimo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnica v Mozirju, ki se vrši v nedeljo, dne 26. aprila, ob 3. uri popoldne, v zadružnih prostorih. Spored: 1. Poročilo na-čelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. c Ponikva. Hranilnica in posojilnica na Ponikvi ima v nedeljo, dne 26. aprila, popoldne po večernicah, v stari šoli svoj redni občni zbor. Predava g. nadrevizor VI. Pušenjak. Vabljeni so vsi brez razlike. Pridite v obilnem številu. Če bo udeležba po-voljna, priredili bomo več drugih predavanj. b Videm. Naši fantje se vrlo gibljejo, posebno še na odru gledališkega odseka. To bodo pokazali v nedeljo, dne 26. aprila. Priredili bodo namreč petdejansko igro „Repoštev, ali: Duh v krkonoških gorah." Začetek ob 544. uri popoldne v društveni dvorani. Povabljeni so stari in mladi. Buče. Shod Slovenske Kmečke Zveze se bo vršil v ne-nedeljo, dne 19. aprila na Bučah ob 3. uri popoldne v prostorih g. poštarja Baha. Govori dr. Jankovič. Najnovefše. Stolni dekan in kanonik, vlč. g. dr. Ivan Mlakar, je včeraj, dne 15, aprila popoldne nenadoma n e-varno obolel. Priporoča se čč, sobratom v molitev.. Ustnica uredništva. Braslovče: Poročilo o shodu Dekliških zvez pride v „Naš Dom." Pozdravljeni! — Maribor (pismonoša): Poročilo o Zorkotu je sedaj gotovo zastarelo. Naš list takega dejanja |ne more zagovarjati. Sicer bomo pa Vaša poročila radi sprejemali. Pozdrave. — Ruše: Prijatelj! Zakaj bi na neumni „Štajerčev" dopis odgovarjali? Pišite raje kaj drugega. — Sv. Jurij ob juž. železnici: Katera je dotična gospa? Dopis pa je preveč oseben. — Celje (pozor, organisti): Preobširno za naš list. Kam pa pridemo, če bomo tako obširne in nezanimive sestavke priobčevali! Pozdrave. — Št. Peter nad Laškim: Ker nam imena dotične osebe ne poveste, dopisa ne moremo priobčiti. Take osebnosti ne spadajo v političen list. Pozdrave. — Ptuj: /Če Vaš dopis priobčimo, bi nas državni pravdnik gotovo zaplenil. Ker imate dobro pero, ga le večkrat zastavite za naš list. Pozdravljeni! — Hoheide v Nemčiji: Poročilo o vaši slavnosti, ki se je vršila leta 1913, je za sedaj vsekakor zakasnelo. Poročajte raje druge novice. Vam m pa vsem tamošnjim rojakom iskrene pozdrave! — Jarenlna: Vaš nasvet glede delovanja proti Sudmarlri je jako dober. Obrnite se v tem oziru na Slovensko Stražo v Ljubljani in skrbite, da se bo za Jarenino ustanovila Stražina podružnica. Iskrene pozdrave! — Sv. Ana v Slov. gor.: Hvala za poročilo! Dotični je, kakor nam znano, med emureškimi nemškutarji še najmanje nestrpen. Le pišite pridno! — Cirkovce: V te zadeve posegati niso kompe-tentni politični list, ampak cerkev. Pozdrav. — Slivnica pri Celju: Pride. ______________ Vpralanla in ponudbe Osrednja zadruga za vnovčenje živine naznanja, da ima na prodaj: 1 par težkih volov za mesarja, 1 dve leti starega vola za mesarja, 2 srednje pitana vola, približno 900 kg težka, .' 1 bika, približno 700 kg težkega, 1 bika, 3% leta starega, zelo težkega, pinegavskega plemena, 1 telico debelo za mesarja. O-ra-šlso tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne 9. aprila 1914. Cena je bila is 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 84—102 kron (izjemoma 110 kron), poltolBti 70—82 kron; suhi od 62—68 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 66—82, poltolste od 40— 64, suhe od 80—38, biki od 64—84, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 64 do 86 kron. Kupčija slaba. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 116, K 132 teleta Ia (izjemoma cena od K l-34 do K 144); mlade svinje od K 1'50 do K 164; nemške pitanske svinje od K 140 do K 144; ogrske pitanske svinje Ia od K 0'00 do K 0 00; ogrske pitanske svinje Ha od K 1-40 do K 1-48; mesne svinje od K V36 do K 144; bošnjaške pitanske svinje, od K —'— do K —•—; ovce od K — 80 do K 090; kozliči in jagneta od K —"— do K —•—. Kupčija živahna Cene nazadujejo.___________ _ ID-u-najslso tržno poročilo. Sejem živine dne 6. aprila 1914. Pitani voli 95—110 K; pol pitani voli 84—105 K; suhi voli 86—101 K. Biki 80—104 K. Pitane kravo 85—101 K; polpitane krave 70—84 K. Mlada živina 60—82 K. Loterijske Številke. Trst: 8 aprila 22 26 53 54 56 Dunaj: U. aprila 52 82 88 67 14 LISTEK. Telebakov „cest". (Januš Goleč.) (Konec.) Telebak je bil še precej gladkega jezika, ni se i ju zapotikala beseda in tudi jagode na molku so mu drsale še precej liitro po motvozu ena za drugo. Ko se je po rožnem vencu v očenaših spomnil vseh rajnih Kuštrovih bajtarjev, vseh dušnih in telespin primanjkljajev pri bajti, se je krepko pokrižal in sklenil pobožnost z besedami: „Jedli, pili in molili smo, ljubi moji, sedaj se pa k božji „Cesti" razidimo". ' Moški so se zopet pokrili, ženske potegnile rute nazaj, segle prav pridno po kruhu in ga smukale v žepe. Dim se je začel kolobariti iz prižganih pip in možakarji so bili kmalu v razgovoru, o davkih, volih In kozah; ženice da so tožile ena drugi o možeh in otrocih. Le krofasta Telebakova Hana je sedela nema in tiha kot cek, kadar se do sitega zaje v kožo. Krčmar je Še ponujal vina, pa pošteno ga ni hotel potegniti nobeden več, dobro naprošeni „trošter" sv. Duh je že priplaval .nad vse. Mrak je že legal po-hiši, bolhe so nastopile svoje nočne pohode, gostje so vstali in stoje, držeč še polne kozarce v rokah, so se odpravljali na odhod. V črno ruto zavita vdova Ajta je segala vsaki sosedi v roko, jemala z mize še ostalo meso in kruh In ga delila odhajajočim: naj bi se spomnil rajnega v molitvi tairli, ki bode užival te darove Zadnji je pometel krčmo Telebak, ki mu je bilo žal, da bi kai ne ostalo že itak bogatemu krČmarju na mizi in pridno vozil v nalašč za sedmine prikrojen žep pod dolgo suknjo. Pri vratih pa ga je že Čakala užaljena Hatna in trdih, odmevajočih korakov stopala tik njega navkreber proti domu. Dospela sta na klanec ter oba postala. Hana se je oprla z rokami v bok, nategnila škrice na ruti, dvignila obe pesti in zabijala možu v ušesa: „Kaj, ti švajdravs, ti spakedrani, bodeŠ mene na „špot" stani pred vsemi ljudmi, mi očital lape, ko jih imaš sam tako velike, 'da bi te lahko z lopato „šajtrgo" krmil. Krof pa si poglej saim, kar dišeš in vlaičiš sapo kot rudarski konj." Ali je Telebak kaj odgovarjal ali ne, nisem razumel, ker ni kričal kot Hana. Vrtel se je en čas pred ženo, tudi z nogo je udarjal ob tla, pa, ker ženska toča le ni nehala, se je obrnil in io krenil nazaj v krčmo. — Hana je Še krulila za njim, mu gonila mavho in copernika na pot ter odšla svojim potom. Tako se je končala Kuštrova sedmina mesto v miru in k božji „česti", v prepiru in navlekla nekaj drv za peklenski ogenj. * * * Vsakdo bi pač pričakoval, da si bode „truglma-her" v krčmi z vinom polil žolč, preklinjal jezično že no In se slednjič opijanil do nezavesti. Ne, v to vrsto vročekrvnežev ni spadal, po njem se je pretakala Čista, bolj mrzla hribovska kri. Mirno je sedel k mizi, si naročil Četrtinko vina, se oddahnil pri vsakem tretjem požlrku in zopet pil, v enomer ponavljajoč: „E, naj bo k božji „Cesti", Baš radi te njegove lepe krščanske navade, ker je začenjal, nadaljeval in končal v;sako delo, če tudi jed In pijačo, z dobrim namenom, opravljal vse k božji Cesti, so mu obrekljivi jeziki podaljšali nekoliko njegovo pravo ime In ga kratkomalo zvali — Telebakov „Cest", Krščen je že tudi bil in gotovo ga je Ščitil kak svetnik, pa s krstnim imenom ga ni klical nikdo; ampak znan je bil vsem, starim Iz celega sveta« Kje Je vefi moških kot žensk? Neki katoliški francoski list je razpisal nagrado tistemu, ki bi naj-točneje odgovoril na ten-le dvoje vprašanj: 1. Ali je res, da je kaznovanih in po ječah zaprtih več moških kot žensk? — 2. In Ce je to res, kateri so vzroki tega pojava? — Nagrado je dobil ta-le odgovor: 1. Kaznovanih In po ječah zaprtih je v resnici veliko več moških kakor žensk; to dokazuje Irancoski „statistični letopis iz 1. 1911", ki poroča: Izmed 32 na smrt obsojenih: 29 moških, 3 ženske; izmed 699 obsojenih v pnsuno delo: 637 moških, 62 žensk; izmed 4078 v zapor obsojenih: 3447 moških, 631 žensk; potemtakem je bilo povprečno izmed 100 obsojencev 86 moških in le 14 žensk, — Kaj je temu vzrok? — Samo Bog more vedeti, kaj je bilo pri posameznih vzrok njih padca in nesreče; toda kar splošno more in mora spoznati tudi vsak človek, to je: a) Po ulicah se potepa več dečkov nego deklic; b) po krčmah je več moških nego žensk; c) v cerkvi je več žensk nego moških. Žrtve milijonskega mesta. Iz Novega Jorka poročajo: Ravnokar izlšlo izvestje o nezgodah izkazuje neprimerno veliko Število ljudi, ki so v preteklem letu umrli nasilne smrti v Novem Jorku. Avtomobili so povzročili 176 smrtnih slučajem, tovorni avtomobili in podobna vozila 58, podzemeljske železnice 16, cestne železnice 10 111 vprežni vozovi 114 smrtnih slučajev. K tem pa je prišteti tudi smrtne žrtve v lif-lih in' raznih dvigalih, ki jih je bilo 46. Vsled ognja je umrlo nasilne smrti 249 ljudi, vsled slučajnega za-slrupljenja 21, vsled sluCajnega zadušenja 372, vsled padcev nič manj kot 290 in vsled umora 194 oseb. Od 176 smrtnih žrtev njujorških avtomobilov je bilo nič manj kot 82 malih otrok; pri požarih znaša število u-smrčenih otrok 140. Slučajna zastrupljenja so večino- in mladim, da še celo svoji ljubi Hani le kot — Telebakov „čet". Sedeč v krčmi za mizo in vrteč polno čašo vina v rokah, je govoril vedno o božji Časti in se niti z besedico ni dotaknil ali pritožil, nad blatom Hani-nega jezika. Domača kajša mu je bila kot zakonskega prepira. Pa vso to peklensko, ježično hrano so zapirale bajtine duri; Telebaku pa je bila krčma kraj veselja in božje „Cesti". Ni bil več mlad, stoječ v naši povesti, ker je že 2 ženi, kakor je sam ponavljal, k božji Cesti poko-pai. Tretjo, krofasto Hano, mu je na starost, da rabim njegove besede, sam ta hudi v samokolnici pripeljal in jo zvrnil v njegovo srce in bajto. Pa Telebak je vzel v jeziku gibčno in zbadljivo žensko stvarco kot preizkušnjo in pokoro na stara leta; v najhujši jezi in razburjenosti ji je očital le klance pod vra^ tom in nič drugega. Kolika je bila njegova „avžnga", mi na metre natanko ni znano, kaj obsežnega m rodovitnega že ni bilo, ker Telebak ni bil po poklicu poljedelec, ampak „truglinaher". Pijanec je bil dedec poleg svoje meštrije, bi kdo menil. No, tudi na to stran ga ne smem kar tako lahkomiselno obsoditi. Res je, da mu je na sedminah zdrknil marsikateri kozarec po potrebnem grlu, vendar napil se ob takih svečanih priložnostih nikoli ni. Imel je vrhu tega še navado, da se je 5- do 4krat na lete zmotil v krčmo, tedaj ga je pa tudi k božji Cesti oukal kar celi teden do druge nedelje. Nadležen pa v gostilni ni bil ne krčmarju, še manj pa drugim gostom. Imel je Že svoj kot za mizo, kjer je sedel najrajši sam in nemoteno noč in dan. Pijan, he, to bi bila krivična obsodba, ampak omamljen od vinskega duha je bil Telebak skoz tako „pri enidabi", po naše povedano. Ni bil čisto trezen, pa tudi vinjen ne popolnoma. Prepiral se v krčmi ni z nikomur, še kake ne-dclžne pesmice si ni privoščil. Po noči se je kar. zlek-nih po klopi, spal k božji Cesti do jutra, pa komaj je zagledal ob svitu luč sveta, je že siegla roka po četrti ¡¡ki vina, ga nagibala k ustom in pil je v odmorih. Toliko je znanega o Telebaku po cestnem izročilu in tako je opravljal tudi tedaj svoje delo v krčmi, ko sta se % že.no sprla na Kuštrovl sedmini, kar celi teden, ne, samo do — petka. • * • Da, v petek je bilo, ko sem zrl po stari navadi zvečer za racami in gosmi v mlako, pa se je prikazala na klanou od Golenove kapele sem, Telebakova Hana, Stopala je naglo, nabijala s petami in že od daleč je bilo uganiti, da ima poln žolč in da že spleta v duhu jezični korobač na miroljubnega svojega „Česta". — Zavila jo je res naravnost v krčmo in sedaj je padala jezikova toča pri jasnem nebu po Telebaku. Bog zna, koliko mavh in copernlkov mu je obesila na hrbet. Sape ji je nedostajalo pri zmerjanju, bila je naravno prisiljena, napraviti piko. Učinek te prve plohe pa je bil pri čestu kaj majhen. Poslušal je, ker je bil prisiljen, pa Se grdo gledal n!.. Hana je tudi zapazila, da je padla njena beseda na trda, obhojena tla; suho zrno besede je rabila neobhodno za kal solzne vlage,. Hani so se udrle solze, debele kot jagode na moževem molku, po licu, kazala je zapravljivou svoje od dela razorane roke in tako občutno potrkavala na usmiljeno Telebakovo si-ce. Ves ginjen je uprl svoj pogled na skrbno Ženko, jo prijel za roko in jo gladil z besedami: „No, no, mati, vem, da veliko trpiš r menoj vred, vem, da si tudi potrebna. No, le lepo sedi poleg mene; ti „virt" pa jej prinesl vina. Pa tudi lačna boš, ker doma itak ma v zvezi z zamenjavo uspavalnih praškov. Skupno število, ki so lansko leto umrli v Novem Jorku nasilne smrti, znaša nič manj kot 24"9 ljudi, Ako se primerjajo te številke s številkami drugih velikih mest, je razvidno, da prekaša v tem oziru Novi Jork po številu svojih žrtev vsa druga mesta. In Še silijo naši ljudje v nesrečno 'Ameriko! Bogata „reva". V šlezijskem Landeshutu živi 701etna „reva" Horl, Njeno stanovante je strašno zamazano. Horlova je tako zbolela, da so jo oddali v bolnišnico. Ko so pa na ukaz policije čistili njeno stanovanje, so našli, da ima „reva" premoženje 100.000 mark. Sluga podedoval milijon. V Starem Gradu 11a Madžarskem je umrla vdova Mayer zapustila svojemu slugi Pecku 1 milijon kron, Parnik zletel v zrak. Pri Pearlharbourju je počil kotel 11a parniku „Mani", Parnik se je tako hitro potopil, da se niso mogli ljudje s čolni rešiti. Utonilo je 30—40 oseb, večinoma domačinov. 2000 poljedelskih strojev zgorelo. V Lozone-zu je zgorela tvornica poljedelskih strojev. Zgorelo je 2000 strojev. 6 delavcev ubitih. Pri gradnji železnice Sir-kendži—Sv. Stefan pri Carigradu v evropski Turčiji se je vsled potresa porušil zid, kateri je ubil 6 delavcev, 7 pa težko ranil; 15 delavcev je pa še pravočasno zbežalo. Ruski zadrugarji proti alkoholu. V Kijevu so imeli lanskb leto od dne 1. do 'dne 7. avgusta vseru-ski zadružni kongres. Sprejet je bil med drugim tudi predlog, da naj se ne dopušča, da bi se po zadrugah prodajale alkoholne pijače. Ta predlog je bil sprejet z oduševljenim odobravanjem velike večine zadružnih zastopnikov. Kača požrla trgovskega potnika. KaCa, dolga 6 m, je požrla v Runepuru v Indiji nekega trgov- ni kaj prida, sama turška župa in krompir. Postregel bodeš, „virt", tudi njenim zobem s kaj mesnim." Tako nekako je govoril Telebak, ustavil tretjo dejansko pridigo svoje žene, pa jo celo privezal nase s skrbno zvitim inotovozom ljubezni, — Zakonska Cest in Hanca sta sedela sedaj skupaj za eno mizo fri pila vsak iz svoje četrtinke, seve, oba k božji „Cesti", Hana je dobila še prav dobro večerjo in že se jej je vsiljevalo prepričanje, da ima moža dobrega srca, ki tudi ženi kaj privošči. Po tretji četrtinki je pokazala Hana že svojo, pred vsem svetom dovoljeno zakonsko ljubezen, v dejanju; položila je Telebaku roko okrog vratu In mu prav na ljubko šepetala na uho: „'O', ti moj ljubi in dobri „latrC ti". Pila sta naprej kar iz skupnega kozarca in kramljala kot kak prav zaljubljen' parček na senčni klopi mestnega parka. Celo pitje in zakonsko ljubezpjivost je zapečatil močen Čaj, ki Hani ni le ohladil srca, ampak jo lopnil tudi po glavi in ji izpodnašal noge. Telebak, ki se ga je držal vinski duh skozi v eni" meri, je brž opazil kritični moment; da bi preprečil zasmehoAanje vinjene žene, jo je pooukal za ramo in opomnil: „No, mati, zdaj pa le pojdiva domov". Mož je prijel ženo za pazduho in sedaj sta šla s*k . . . sak po hiši in dolgo je trpelo predno sta se zmotaia skozi duri. Pred durmi pa zopet ta gladki in polzki cementni tlak, ko še treznemu včasih spodrsne. Vendar s tlaka sta se Še zmotaia, pa v klanec ni več šlo. Hanci sta škodila jeza in vino, ti dve združeni moči sta jej spodnašali noge. Se potrpežljivi Telebak je uvidel, da tako ne pojde do doma; zgrešila bi še bajto kot rajni Kuštrov Avtonuh. Vrnila sta se nazaj v krčmarjev listnjak. Hana je Čepela v kotu na listju, na razvalinah zakonske trdnjave, pomagalec Cest pa je stal pred njo, zamahnil z roko in jej na lahko očital: „Vidiš mati, sedaj lahko spoznaš sama na sebi, kako se godi nam pijancem. Misliš, da Imamo kaj dobrega? Cele dneve sedeti na trdi klopi; pa nazadnje še človeku dobro m, ne v glavi, ne v želodcu. Glej. mati, „Špot" so ti vrača." Hanca, dasi vinjena, je vendar razumela vsako besedo, ki so jo zadevale v živo, jej zavirale jezik, pa odprle obilno zalogo solz kesanja. "Ko je zapazil Telebak hudournik solz na obledelem licu svoje žene, je prekinil z dobrimi nauki, pogladil ženko po licu kot usmiljenja vredno stvarco, jei voščil lahko noč na listju in krenil nazaj na svoje mesto v krčmo. — Ni se na glas posmihal svoji ženi kot bi bil marsikdo delal na njegovem mestu, ampak tako prav na dnu srca mu je le nekaj plesalo samega veselja.. Premagal je ženski jezik, ne s kamenom ar li kolom, ampak z dejanjem — ljubezni. Kedaj da je odplaval pogubonos.ni vinski duh iz Hanine glave in se jej vrnila moc v noge, ni vedel nikdo, na vsezgodaj je že bilo hladno njeno ležišče. Telebak pa je v miru božjem in k božji „Cesti" nemo-ten6 pil do nedelje. Se-le v ponedeljek popoldne je od-krevsal domov, kjer pa mu ženica nI postregla z je>-zikovo juho kot doslej, ampak mu spekla „šmarna" in prinesla vrč jabolčnfka na mizo. Ta Hanina Ijubeznjivost je obrodila obilen sad. Pripravila je Telebaka do trdnih sklepov, odslej ga 111 nikdo več ugledal v krčmi, izvzemši sedmič. Sam je pripovedoval večkrat, kak lep in ganljiv zakonski mir vlada v njegovi bajti, odkar je pristrigel Hani jezik z vinom in čajem, ona pa mu je zaprla pot v krčmo s „Šmornom" in jabolčnikom. Zmagovalec sveta, posebno zakonskih jezičnih žen bi vinu udanih mož' tega mnenja je bil Telebak ves svoj živ dan, ni jezik' tudi ne telesna pomoč, ampak — ljubezen. skega potnika. Pred mestom so našli voz, potnika pa nikjer. Ko so preiskovali okolico, so dobili veliko kačo p i tli on, ki je spala, Ustrelili so jo in iz nje potegnili truplo angleškega potnika. Mačke v državni službi. Poštni uradi v ameriških Zedinjenih državah imajo v svojih uradih u-službenih nad ,1000 mačk, katerih službena naloga je, braniti poštne zavoje pred podganami in mišmi. Vse te mačke so točno vpisane v listi „državnih uslužbencev" in v knjigah so vpisani stroški za njihovo prehrano, Tudi na Francoskem so mačke v državni službi, in sicer v velikih pristaniških skladiščih. V depar-tementnem proračunu je določenih za vsako izmed njih po 5 centimov na dan. Zvest pes. Pes je svojemu gospodarju udana žival. Večkrat se pripeti, da ne more dolgo preživeti svojega gospodarja. Tuturl, pes umrlega francoskega pesnika Mistrala, po smrti svojega gospodarja ni I10-ie* ničesar več jesti; cvilil je in hodil iz ene sobe v drugo ter poginil lakote. — Pisatelj Henrik Rošfor, ki je umri lani, pa je imel krasnega črnega mačka, ki ga ni nikoli zapustil, tudi po cesti ga je spremljal. Ko je Rošfor izdihnil, je bil maček neutolažljiv ter je kmaiu nato poginil. KaCa. Neki Anglež pripoveduje: Na Cejlonu smo bili pri kosilu, v odlični hiši. Ko smo pokosili, smo sedeli skupaj večja družba in se pogovarjali. Bilo je toplo, vrata odprta. Kar nakrat pogleda gospodinja začudeno okoli sebe, pobledi in ukaže slugi, domačinu, ki je stal pri vratih, naj prinese hitro mleka ;n ga postavi na tla. To se zgodi. Za par sekund smo videli kačo „Kobro", ki se je izvila izpod krila gospodinje ter začela piti mleko. Vsi smo bili mirni, planili pa smo na kačo in jo ubili. Čudili smo se hladnokrvnosti gospodinje, kateri se je bila kača ovila okoli noče, pa je Imela toliko prisotnosti duha, da je znala z mlekom hitro iznebiti se nevarne strupene kače. **ftX*ftftft*K Oroile in kelrsa na obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustrov. ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opočro na drž. žel. št. 2121. 1333 Lepo posestvo na prodaj Meri o-kroglo 40 oralov in sicer 20 oralov dobrih njiv, 8 oralov travnikov, 2 orala žlahtnega sadnega drevja v najboljšem stanu, dva orala bukovega in smrekovega gozda, 7 oralov pašnikov in en oral vinograda. Lepa zidana hiša z o-peko krita, 4 sobe s 3 pivnicami, mesnica. Gospodarsko poslopje je vse zidano v najboljšem stanu, 10 minut od Sv. Duha na Stari gori in poleg okrajne ceste ter je sposobno za mesarijo, gostilno in trgovino. Cena po dogovoru. Marija Kupčič, posestnica v Senčaku. Juršinci pri Ptuju. 235 Trgovina in trafika Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobroidoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem takoj kakemu trgovcu v najem. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravni štvo pod šifro „Trafika 322" Učenec iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo, zdrav in ne pre slaboten se sprejme v trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom, Franc Iglič v Ptuju. Vinorejci pjzorl Trsje na prodaj: laški rizling, gutedel, silvaner in korenjaki. Cena po dogovoru. A. Turin, Globoko, Studenice pri Poljčanah. 317 Proda se posestvo blizu Maribora želez, postaje in farne cerkve z zidanimi poslopji, čez 30 oralov veliko, travnik in sadonosnik, posebno za mlekarijo in živinorejo u-godno. Proda se z vsem, kar leži in stoji. Več pove upravništvo pod št 363. Na pr daj je lepi posestvo z gospodarskim poslopjem meri čez 10 oralov. Cen h 8.00 Iv. 20 minut i d postaje St«>, 6. \ei so izve pri Francu Gajšek—Loški, posestnik v Prožinn 2. Štoie pri Celju. 305 Lepa nova hiši se proda, 11 let ilavka prosti, obs oji iz treh sob, veže, kuhinje, kleti, perilnica, dveh drvarnic, svinjski hlevi, lep vrt z «¿rajo. vodnjakom, njiva pri hiši. (M farne cerkve 15 minut, 10 mi mit od post je. — Proda se pod lahkiuii p'goji. Garber, Hotinja vas H t. Slivnica pri Mariboru. OJda se na račun Proda se malo posestvo, 2 sobi, kuhinja, klet, 2 svinjska hleva, lepi vrt, studenec Več pove A. Mutnik, Pobrežje, Dammgasse 43, Maribor. 335 500 kron ~ Vam plačam, ako moj uničevalec korenin rRla-mazils" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 1425 ,,Kemeny Kaschau I. poštni predal 12/76 (Ogrsko)." Slikarski uoeneo se sprejme pri g. Jurij Juteršnik, Brandisulica, Maribor. 283 Za posestvo, oddaljeno četrt ure od cerkve pri Sv. Jakobu v Slov. gor., obsegajoče 20 or.lov, se išče priatavnik (majer), ki razume tudi viniiarsko delo. Zahteva se najmanj 5 delavnih moči. Plačilo po dogovoru. Kdor se zanima za to službo, naj se o glasi pri tamošnjem nadučitelju. Čez 10o metrskih sežnjcv (klafter) drv po 30 K ki. postavljeno do državne teste v Petrovčab ima na prodaj J. Sternad, posestnik, Sv. Pongrac, Griže pri Celju, 360 fan Ksufman trgo o z ielezum v li-.-tlir«- priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po ! najnižji ceni in solidni postrežbi. 178 TI Dovoljujem si p. n. občinstvu v Mariboru in celici uljudpo naznaniti, da sem 1. aprila t Mariboru, Tegetthofav* cesta 30 otvom Išče se hI fpse, kateri ima veselje do goveje živine. Pogodi se samo ustmeno. Oskrbnlštvo „Meniško" Lembah pri Mariboru 337 Na prodaj je vinograd še z močnim starim trsjem, zraven je gozd z debelim kostanjevim lesom. Klet je zidana, obokana, z opeko krita ter velika stiskalnica, en» soba in kuhinja, Vinograd leži v prijaznem kraju na jatranjem solncu ter je od železniške postaje v Poijčanah 40 minut in lepa cesta. Viaogrsd še rodi do 14 polovnjakov vina in meri dva orala, 50 sežnjev. Sodov dam za l>i polovnjakov. — Ceua 2400 kron. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri Vincencu Prešern v Poljčanah. S74 združeno z trgovino s srebrnino in zlatanino, kakor tudi prodaja gramofonov, plošč kolesc in posameznih kosov. Radi mojega dolgoletnega delovanja v urarski stroki, sem v stanu cenj. obiskovalcem kot strokovnjak nnditi za nizke cene najboljše blago. Vsa popravila se bodo strokovnjaško in najboljše izvedla. Prevzamem po-prarvila grumolunov, šivalnih strojev in koles. — Za obilen obisk se priporoča z velespoitovanj m Lovro STOJEČ, urar, Maribor, Tegsttfccf. ni. 30. Proda se več polovnjakov dobrega jabolčnega mošta od 1. 1914, li'er po 24 vin pri g. dr. Ipaviču, Pi-vola 13, Hoie pri Mariboru. Na poskušnjo vsako nedeljo popoldne od 3. do 5. ure. 378 Upr¿»iliia štev. A rtí/U-1, V inogradnikom! ysak(lo fotograf." v večjem trgu Gornje Savinjske doline. — Sprejme se samostojna gospa ali starejša gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov, ter je tudi dobra kuharica. Naslov v uredništvu pod št. 291. Cepljeno trsje in ključ 1 Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295 Kolje za vinograd iz kostanjevega trpežnega lesa 2 20 m dolgo, ima več tisoč na prodaj. Cena 70 kron za tisoč. J" černoga, Makole. Semenski krompir Va-no! Ravno tako kakor pri žitu, je potrebno izmenjati seme tudi pri krompirju. V ta namen priporočam najboljše vrsto krompirja, ki so se posebno lansko leto prav dobro obnesle. A) Zgodnje vrste: obistnik, rožnik in rogljič (Kipfel) 5 kg poštni zavoj K 1"20, 50 kg 8 kron. B) Pozne vrsto: eldorado, svetovni čudež, Bijhmov uspeh in beli štajerski krompir; 6 kg poštui zavoj 1 K. 50 kg 6 K, 100 kg 11 K, 1000 kg 100 K po povzetju. Vsa cene se razumejo z vrečami vred na kolodvor postavljene. A. Slodnjak, pridelovalec krompirja, Juršinci pri Ptuju. 270 Priporočam lepe cepljene trse na Rip. Port, in sicer beli burgundec, silvanec in mosler. Franc Vračko, posestnik in trsničar Sv. Peter pri Mariboru. 174 Lepo kmečko posestvo na Pesniškem vrhu (Pössnitzberg) pri Lu-čanah, četrt ure od okrajne ceite, lepa solnčna lega, hiša s štedilno kuhinjo, 4 sobe, velika priklet, pod hišo klet, gospodarsko poslopje z 2 govejima hlevoma, 1 posebno gospodorsko poslopje, skedenj, svinjak, vozarnica. 10 minut od hiše je viničarija s kletjo, tri orale amerik. vinograd», 3000 raznih sadnih dreves, krme priraste za 20 glav goved, travnik, pašnik in vinograd, gozd, njive v izmeri 40 oralov. Proda se radi družinskih razmer za nizko ceno ¡¿Ttisoč kron. Polovico vsote lahko ostane. Vpraša se Franc Ren' er, posestnik, Pössnitzberg, Lučani (Leu-tschach). 330 Iščem za pekovsko obrt pridnega učenca, plača 4K. , Fr. Vaupotič, pekovski mojster v Žicah pri Konjicah. 345 Posestvo na prodaj, meri 1 oral Cena 2000 kron. Jakob Polanec, Nova vas pri Konjicah. 347 Oznanilo Matevž Strašek, sadje- in vinore-jec in posestnik pri Sv. Emi, p. Pristava, naznanja vsem vinorej-cem, da ima letos čez 450G0 korenjakov, Rip. Portalis in Rup. Montikola posebno močnih, krepkih za nove nasade. Cene po dogovoru. 346 Fant, močen in zdrav, ki se je že eno leto učil mesarsko obrti in je zmožen že vsakega dela, se želi nadalje učiti pri kakem slovenskem mojstru, bodisi v kakem večjem trgu na Spodnjem Štajerskem, najraje pa v trgu ali v mestu na Kranjskem Učenje je moral prekiniti radi domačih razmer, kar pove tudi spričevalo. Naslov in več pove upravništvo pod „Mesar" št. 342. Gostiina pri okrajni cesti, blizu želeleznice, prodaja duhana in žganja, prostor brez konkurence, 5 oralov dobre zemlje pri hiši. Sadni vrt za 25 polovnjakov jabol-čnika. Cena 2*000 kron. Josip Jurše, Unter Schwarza pri Spiel-feldu. 341 Preda se lepo posestvo, 8 oralov njiv in zidana hiša z vsemi gospodarskimi prostori, po zelo nizki ceni. Sv Miklavž št. 29, Hoče pri Mariboru. 332 Gost Ino v najem želi vzeti v ka-kem večjem kraju na Spod. Štaj. blizu farne cerkve. Naslov v uprav-ništvu. 334 Lepo pos sivo, 20 minut od glavnega trga so zaradi smrti pod u-godnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 336 Fr.KURNIK, fotograf pii Srf. Trojici v Slov. goricah se priporoča trgovcem in gostilni-ničarjem za izdelovanje razglednic. Nadalje se priporoča za izdelovanje fotografij igra cem bralnih društev, pevskim 2borom, Marijinim družbam itd. Tudi posameznim osebam zagotavljam iepo, zadovoljivo delo. 357 Najlepšo zabavo si pripravi vsakdo s slikanjem iili fotografiranjem svojih sorodnikov in prijateljev domače hiše itd Vse potrebščine, kakor tudi za vsakogar lahko razumljivo. Navodila pri Zinauer in Komp. Sv. Jakob v Slov. gor. 373 Proda se srečn e p-isestvn zaradi smrti Meri Ki do 17 oralov, v lepi šolnini legi, vse v dobrem stanu, eno uro od p> staje Laitko, 20 minut od okrajne c-ste, I'roda se z vsem gospodarskim orodjem, vena Ol» <» kron, 241»'» so lahko vknjiži. Vič i o»'e la-tnik, Mutiu Kokotec. Sele št. 3, Sv. Mikla\ž nad Laškim. 3 5 Lepi posestvo se radi snu ti gospodarja prostovoljno proda. Meri čez 50 oralov njiv, travnikov, gozd i vinograd'», sadonosuika, ie kateie-ga se napreza 12—¿o polovmakov sadne pijače; redi se lahko 7 ylav goveje živine itd. liiSa zidana, svinjaki, klet in soba, vse z opeko krito. Tudi še druga 4 potrebna poslopja so v dobrem stanu, leži 5 minut od veiike ceste, ki pelje iz Št. Jurja ob j ž. skozi Dramlje na Špitalič — Konjice. Cena z vso premičnino in nepremičnino 16C00 kron. Janez Marguč, Jazbine, Dramlje pri Št. Jurju ob j. žel. Jeričeva gostilna „Pod vejo" v Počeliovski dolini pri Lajters-bergu je zopet odprta in se bo sinio vino od leta 19 3 točilo in sicer naiadno skupaj nabra o liter po 80 vinarjev in izbrani Sylvaner liter po 96 vinarjev. Mož v najbtljših let h, poštenega značaja, vešč v vseh strokah kmetijstva. želi priti za oskrbo»alca (saferja) na kako večje posestvo na Slovenskem Štajerskem. Ponudbe pod „F. S. 45", poste restante. S'. Ilj v Slov. gor 371 Jaz se lahko smejim, ker vkljub podraženju špirita, piicm še zmi-rn«?-jek8ene kose iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi razpošilja po najnižjih cenah edino ADALBERT GAlS-a nasl. VIKTOR PILIH, ŽALEC, Zahtevajte cenik! 354 cor. s katerim so sklicujejo zapuščinski upnik'. K c. kr. okrajnemu sodišču v St. Lenartu v SI. gorican, oddelek L, naj vsi t sti, katerim gro kot upnikom kaka terjatev do zapuščine *29. sušea 1911 u-mrlena Dominika Koser, veleposestnika iz Sp. Gaste-raja, zapusti všega poslednjo voljo, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 8. maja 1014 dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do ít-ga Časa vložo pismeno svojo prošnjo, ker ne b"; sicer imeli upniki do to zapuščine, čo bi vsled piačda napovedanih terjatev pošla, nekake nadaljne pravico, razen v kolikor j;m pristoja kaka zastavna pravica. 380 C. kr. okrajno sodišče v St. Lenartu v Slov. oddelek L, dne 8. aprila 1914. _ E ii Po zahtovanju Posojilnice v Gornji Radgoni po dr. Gorički, Lo d n o 10. maja 1914 ob 10. u r i d o p o 1 d n o pri podpisani solini.i dražba zemljišč, I. vi. št. 80, k. o. Hrast'e-mota (18 parcel s ota^ovanjom in gospodarskim poblo ).'em); 0-34 dela vi. št. 8.5 in 1-11 dela, vi. š,, 84, k. o. Hrastje-Mnta, in II. vi. št. 112, k. o. Sla-nptinci (14 parcel, viničarija s oritiklino vred, ki sestoji iz 2 konjOv, 2 krav, 1 voza ter drugih manjših reči,. K I. in II. zemljišča se l:nčlo;o tudi posamezno na dražbi prodala. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi po določeni vrednosti ad J na 19.000 K in acl II. na 0000 K. pr t klin 1020 K 20 vin. Najmanjši ponudek znaša lo.315 K in 4035 K: pod teni zncs\"om.so rc prodajo. Od ^irono dražbce pogojo n ust*»o, ki si tičejo nepremičnin, smejo ist;, ki žele kupili, pregledati pri tej sodnlji med opravilnimi urami. * 378 C. kr. okrajna sodnija v Gornji Radgoni, oddelek II., dne 26. sušca 1914. Zahtevajte veliki cenik brezplačno in poštnine prosto z več kot 1000 slikami! Poštnina in zavojnina prost*. fJeussjajiče zamenjam ali denar > *zaj. Št. 50. Prave dunajske harmonike najboijfe kakovosti, garantirano dobro preizkušen, orporo čljiv inštrument. Za še boljše iu večje zahtevajte moj cenik. 8 tinlt. i. r"e'™ bnte/, Sollingen 15 in pol cm, 17 zob z rezervnim 'zdelek, polširoka, pol vot- peresom, komad K 4 50. Isti lo brušena, K 1'20. Ista še stroj za striženje brade naj- boljša, ozka, popolno votlo boljše kakovosti. Kom. K 5-80 brušena K 3-—. E. Luna» Maribor o. D. št 49 a Prva razpoSUialna galanterijskega in pletenega b aga ter gospodarskega orodja. — R&zpoillja t vse dežele. Serravi iovo :, ' •. «írsíT? - WÜC*. s.'.v., /'>V;.Mf železnato kiiia-vino Hi? i en. razstava Dunaj 1906: Državna cmI :: lika in častni diplom k zlati kolajni : Krcpiino sredstvo xa HiabutoA, maio-krvne in rekonvalactsate. Povsrejts voljo dc jedi, utrjuje živce ic popravi kri. Ishoren okus. Nad 8000 sdrav-niških sprifeovai. R. rf^aSIc»^. h dvorni doteMj Kupi se v 'r.kjLroak v steklenicah po pol litra i K 2'60 ln 446 po 1 liter i K 4'80. lsdajatelj ln saloknik: Katoliško tiskovno droStvo. Odgovorni urednik: Franjo Žebot. TUk Uikarn* sv. Cirila v Maribor«,