< z < ta pq D LdäSEteS Z >JSÍ ■-'»'J 12 H 4 30 306 KNJIŽNIČARSKE NO VICE december 2000 '774 Knjižničarske novice 10(2000)12 ISSN 0353-9237 Izdala In založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon (061) 2001 176, 2001 110 h ttp://www. nuk. uni-lj. si/ Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Vilenka Jakac-Bizjak Glavna urednica: Jelka Kastelic Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožič, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o. Naklada: 665 izvodov. Letna naročnina; naročila in odpovedi pošiljajte pisno na naslov uredništva. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno. Naslov uredništva: NUK, Informacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si. Sreči rečno in uSpeSno nouo leto 2001 ! Spet je leto naokoli in pred nami So božični in novoletne praznih moet. za ¿Zahvaljujemo Se vSem, ki so nam v )pei j, božični in novoletni prazniki. 2. elitno vam, da bi jih prijetno pre živeli in si nabrali novih leto, ki prihaja. i, ki tem letu poslali prispevke v objavo in vabimo tudi vSe ostale, da nam pišete in nas obvestite o novostih, dosežkih., problemih, različnih dogajanjih v vaših knjižnicah ^J'knjižničarske novice ustvarjate vi, S Svojimi prispevki. Se posebej vas vabimo k ustvarjanju nove rubrike 2) ežurni knjižničar. \Jsem našim Sodelavcem, nikom in bralcem želir, letu veliko veselja in uSpehc osebnem in poklicnem področju, z željo, da bomo tudi v novem letu 2001 uspešno Sodelovali ! ijredništvo naroc- luno v novem tov na DELAVNICA ZAVODA ZA ODPRTO DRUŽBO IN NUK "Knjižnice za pismenost odraslih" Državna matična služba za knjižničarstvo in Izobraževalni center NUK prirejata v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo 10. - 11. januarja 2001 v Strunjanu (KRKA - Zdravilišče) seminar/delavnico "Knjižnice in pismenost odraslih", na katerega so vljudno vabljeni (predvsem) knjižničarji splošnoizobraževalnih knjižnic. Vsebina Sreda, 10.1.2001 Predavanja 9.30 - 1 1.00 Dr. Ester Možina: Pismenost odraslih prebivalcev 11.00 - 12.30 Dr. Sonja Pečjak: Funkcionalna pismenost 12.30 - 13.30 Kosilo 13.30 - 15.00 Dr. Nives Ličen: Motivacija odraslih za učenje in branje 15.00 -16.30 Dr. Tomo Virk: Kaj opredeljuje kvaliteto leposlovja 16.30- 17.00 Odmor 17.00 - 18.30 Dr. Rastko Močnik: Knjižnice in leposlovje v svetu odraslih Četrtek, 11.1.2001 Delavnice 9.0 - 10.30 Dr. Silva Novljan: Informacijska pismenost 10.30 - 11.00 Odmor 1 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 1 1 .00 - 1 2.30 Program informacijske pismenosti (Delo v skupinah vodi dr. Silva Novljan) 12.30 - 13.30 Odmor za kosilo 13.30 - 1 5. 30 Poročanje skupin: Načrtovanja programa informacijske pismenosti Vrednotenje programa informacijske pismenosti (Uspešni programi knjižnic) Navodila za uporabo knjižnice, njenega gradiva in informacij Kaj narediti, delati in kako 15.30 - 16.00 Dr, Silva Novljan: Možnosti knjižnic za razvijanje pismenosti 16.00 -16.30 Odmor 16.30 - 19.00 Knjižnica in njena nabavna politika (Razprava) Spremljajoča dejavnost: Razstava pisnih navodil za uporabnike Navodilo: Udeleženci naj prinesejo s seboj: Pisni program informacijske pismenosti, če ga knjižnica ima (vsaj 2 izvoda) in vse oblike pisnih navodil (vsaj po dva izvoda), ki so dostopna uporabnikom njihove knjižnice. Po končanem seminarju bodo udeleženci prejeli povzetek predavanj in delavnic. Kotizacija: Kotizacije ni! Izvedba seminarja/delavnice bo sofinancirana iz projekta Zavoda za odprto družbo: "Centri za permanentno izobraževanje knjižničarjev". Bivanje: Udeleženci si lahko rezervirajo sobe v hotelu KRKA - Zdravilišče, kjer poteka seminar/delavnica. Cena prenočišča z zajtrkom znaša na osebo v dvoposteljni sobi 7.100 SIT, v enoposteljni pa 9.100 SIT, polpenziona v dvoposteljni sobi 7.900 SIT in v enoposteljni sobi 9.900 SIT. V ceno je vključeno kopanje v bazenu, savna in jutranja telovadba. Glede možnega popusta za skupino se še dogovarjamo (odvisen bo od števila rezerviranih sob). Dodatne informacije lahko dobite na recepciji hotela (05 67 64 100). Sobe si lahko rezervirate na tel.: (05) 67 64 547. Predlagamo, da to storite čimprej. Ob rezervaciji navedete, da ste udeleženec seminarja NUK. Prijave: Prosimo, da pošljete prijave za udeležbo na delavnici/seminarju na obrazcu, ki ga sicer uporabljate za prijavljanje na tečaje iz letnega programa izobraževanja Narodne in univerzitetne knjižnice. Naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica, Izobraževalni center, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije: Izobraževalni center NUK, Eva Pohar-Sušnik, 01 2001-229. Dodatne informacije o vsebini in izvedbi delavnice/seminarja: Državna matična služba za knjižničarstvo, dr. Silva Novljan, tel.: 01 426-20-80. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 31. decembra 2000 oz. do zasedbe prostih mest (60). 2 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 DELAVNICA ZAVODA ZA ODPRTO DRUŽBO IN NUK "Otroci, povabljeni v knjižnico" Državna matična služba za knjižničarstvo in Izobraževalni center NUK prirejata v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo 17. - 18. januarja 2001 v Strunjanu (KRKA -Zdravilišče) seminar/delavnico "Otroci, povabljeni v knjižnico", na katerega so vljudno vabljeni (predvsem) knjižničarji mladinskih knjižnic. Vsebina Sreda, 17.1. 2001 Predavaja /delavnice 9.30 - 10.30 Dr. Silva Novljan: Knjižnica ima obveznosti do otrok 10.30 - 12.00 Dr. Livija Knaflič: Od poskusa do navade: predšolski otroci 12.00 -13.30 Delo v skupinah (Vodi dr. Livija Knaflič) 13.30 - 14.30 Kosilo 14.30 - 16.00 Mag. Minka Gradišar: Od poskusa do navade: šolski otroci 16.00 -16.30 Odmor 16.30 - 18.00 Delo v skupinah (Vodi mag. Minka Gradišar) Četrtek, 18. 1. 2001 Delavnice 9.00 -10.30 Poskusi za navado : dejavnosti v knjižnicah Matjaž Eržen: Knjige na potepu Mojca Andoljšek: Življenje brez predsodkov Joža Ocepek: Potujoče pravljice Tatjana Gornik-Baraga: Proteus literarum Iztok Noč: Računalniška delavnica 10.30 - 11.00 Odmor 1 1.00 - 12.00 Dr. Silva Novljan: Možnosti knjižnic za večanje članstva in pismenosti 12.00 - 13.30 Delo v skupinah (Vodi dr. Silva Novljan) Načrtovanja programa Načrtovanje prireditve Vrednotenje prireditve 13.30 - 14.30 Odmor za kosilo 14.30 - 16.00 Izbor in predstavitev najboljših prireditev 16.00 - 16.30 Odmor 16.30 - 18.00 Ideje Navodilo za prijavo na delavnico: Udeleženec naj prinesite s sabo poročilo (vsaj eno, največ dva) o najuspešnejši prireditvi za mladino do 15. leta starosti v njegovi knjižnici. Poročilo predstavi na delavnici (10 minut), objavljeno pa bo tudi v brošuri, ki bo izšla po posvetovanju. Priporočamo naslednjo obliko poročila na največ 2 straneh (lahko ga spremljajo tudi fotografije): 1. Ime knjižnice: 2. Priimek in ime vodja/izvajalca prireditve: 3. Naslov prireditve. 4. Ciljna skupina: 5. Namen prireditve: 6. Vsebina prireditve 7. Kraj prireditve: 8. Trajanje: 9. Potrebna sredstva: 10.Vir financiranja: 1 1 .Tehnična izvedba: 3 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE 1 2. Vrednotenje: Število obiskovalcev Knjižnlčarjevo: uspešnost glede na cilj Obiskovalcev: zadovoljstvo obiskovalcev Kotizacija: Kotizacije ni! Izvedba seminarja/delavnice bo sofinancirana iz projekta Zavoda za odprto družbo: "Centri za permanentno izobraževanje knjižničarjev". Bivanje: Udeleženci si lahko rezervirajo sobe v hotelu KRKA - Zdravilišče, kjer poteka seminar/delavnica. Cena prenočišča z zajtrkom znaša na osebo v dvoposteljni sobi 7.100 SIT, v enoposteljni pa 9.100 SIT, polpenzlona v dvoposteljni sobi 7.900 SIT In v enoposteljni sobi 9.900 SIT. V ceno je vključeno kopanje v bazenu, savna In jutranja telovadba. Glede možnega popusta za skupino se še dogovarjamo (odvisen bo od števila rezerviranih sob). Dodatne informacije lahko dobite na recepciji hotela (05 67 64 100). Sobe si rezervirate na tel.: (05) 67 64 547. Predlagamo, da to storite čimprej. Ob rezervaciji navedete, da ste udeleženec seminarja NUK. Prijave: Prosimo, da pošljete prijave za udeležbo na seminarju/delavnici na obrazcu, ki ga sicer uporabljate za prijavljanje na tečaje Iz letnega programa Izobraževanja Narodne in univerzitetne knjižnice. Naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica, Izobraževalni center, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Dodatne Informacije: Izobraževalni center NUK, Eva Pohar-Sušnik, 01 2001-229. Dodatne Informacije o vsebini In Izvedbi delavnice/seminarja: Državna matična služba za knjižničarstvo, dr. Silva Novljan, tel.: 01 426-20-80. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 31. decembra 2000 oz. do zasedbe prostih mest (60). PRVIH 40 LET OSREDNJE KNJIŽNICE KRANJ V prazničnem letu za slovensko literaturo, jezik in kulturo, smo v Kranju zaznamovali tudi 40-letnlco ustanovitve Osrednje knjižnice. Leta 1960 sta se namreč do takrat samostojni Študijska in Ljudska knjižnica združili v enoten zavod, temu pa se je čez dve leti pridružil še novoustanovljeni Pionirski oddelek Danes pod našim okriljem delujejo še Potujoča knjižnica, ki z gradivom oskrbuje podeželske predele (bivše) občine Kranj In nekatere posebne sredine v trinajstih izposojevalnih točkah, izposojevallšče v Stražišču ter Izposojevallšča v novo nastalih občinah Naklu, Preddvoru, Šenčurju in Cerkljah. Seveda pa je že na začetku potrebno poudariti, da se zgodba o knjižničarstvu v Kranju ne začenja šele pred 40-lml leti. Korenine tega danes zelo razvejanega drevesa segajo v šestdeseta leta 19. stoletja (natančneje 1863), ko je bila v Kranju ustanovljena Narodna čitalnica, v okviru katere je pričel delovati tudi knjižnični odsek.Ta se je leta 1907 preimenoval v Ljudsko knjižnico, obenem pa se je iz društvene knjižnice, namenjene samo članom, prelevil v javno knjižnico, ki je bila dostopna vsem krajanom. Po drugi svetovni vojni se je vse začelo znova, tako da je bila Ljudska knjižnica ponovno oživljena leta 1947, Okrajna študijska pa ustanovljena 1950. leta. Ob združitvi leta 1960 je Imel Ljudski oddelek Osrednje knjižnice občine Kranj kot prvi Izmed podobnih pri nas postavljene 4 Knjižničarske novice 10(2000112 knjige v prostem pristopu, kar je predstavljalo odličen temelj za nadaljnji razvoj. In ta je bil res hiter: v štiridesetih letih 5,5-krat povečana izposoja, zaloga gradiva se je v tem času povečala 3,5-krat, število članov prav tako. Knjižnica je postala pomembna nosilka kulturnega gibanja v mestu, njeno gradivo daje osnovo izobrazbi številnih kranjskih intelektualcev. Dnevno nas obišče okoli 650 uporabnikov, ki si na dom ali v čitalnico izposodijo 1860 enot knjižničnega gradiva. Sočasno s številčnim naraščanjem enot gradiva, izposoje in članov, z izboljševanjem kvalitete knjižničnih storitev, ki jih je prineslo tudi uvajanje računalniško podprtih postopkov pri delu z gradivom in bralci, ter vedno večjih zahtev uporabnikov in informacijske družbe pa so naraščale tudi težave s prostori in kadri. Že kmalu po ustanovitvi združenega zavoda, je bilo jasno, da Kranj potrebuje novo knjižnico, ki bo oddelke združila pod skupno streho, toda dlje kot do iskanja ustreznega prostora zanjo v vseh teh letih nismo uspeli priti. Še več. Ne samo, da velik del gradiva zaradi neustreznih prostorov ni postavljen v prostem pristopu, z denacionalizacijo smo naenkrat postali najemniki vseh poslovnih površin. Več kot dovolj razlogov torej, da smo se odločili izkoristiti obletnico ustanovitve za temeljito promocijo knjižnice, za predstavitev našega dela potencialnim uporabnikom in vsem, ki na občinskem in državnem nivoju odločajo o njeni usodi. Če želiš zgraditi ladjo, ne zahtevaj od ljudi, da poiščejo les in pripravijo orodje, vzbudi jim raje ljubezen do širokega, neskončnega morja. Bo uspelo, kar pravi avtor Malega princa? Najprej smo knjižnici dali novo prepoznavno celostno podobo, s katero smo želeli ozavestiti dejstvo, da imamo več oddelkov in izposoje-vališč, vsi pa spadajo pod skupno upravo. Logotip, ki ga je oblikoval Kranjčan, akademski slikar Marko Tušek, se sedaj ponavlja na naših tablah, dopisih, žigih, plakatih,...in vsem našim prizadevanjem daje enotni, skupni imenovalec. V začetku septembra smo v prilogi lokalnega časopisa na 32-ih straneh predstavili knjižnico in časopis razposlali na 23.000 naslovov v kranjski občini. Obenem smo prilogo izdali tudi kot separat in ga ponudili v branje občinski upravi, mestnim svetnikom, sponzorjem, kulturnim delavcem in knjižničarskim kolegom. Uporabnikom in obiskovalcem knjižnice smo namenili zgibanko, v kateri jih seznanjamo z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo kot naši člani. S postavitvijo spletne strani (http://www.kr.sik.si) smo ponudili možnost podaljševanja gradiva od doma in se predstavili še v svetovnem spletu. V tednu od 18. do 22. septembra smo pripravili vrsto prireditev po naših oddelkih. Mladi so se pogovarjali s priljubljeno mladinsko pisateljico Janjo Vidmar, ljubiteljem in poznavalcem glasbe smo pričeli izposojati kvalitetno glasbo iz obsežne zbirke glasbenih zgoščenk, v preddverju Študijskega oddelka smo postavili polemično razstavo o preteklem in prihodnjem razvoju knjižnice. Najpomembnejši dan v nizu različnih prireditev pa je bil vsekakor 21. september, saj smo takrat povabili v Kranj ravnatelje pokrajinskih knjižnic, da so skupaj s podžupanom Mestne občine Kranj ter s predstavniki Ministrstva za kulturo in Državne matične službe za knjižničarstvo osvetlili položaj pokrajinskih knjižnic, s posebnim poudarkom na reševanju njihovih prostorskih težav (o tem je v Knjižničarskih novicah že pisal moderator okrogle mize, gospod Janko Germadnik). Izkazalo se je, da 5 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 ravno pri financiranju novogradenj ali adaptacij pokrajinskih knjižnic pridejo do polnega izraza vse težave, povezane z njihovimi regionalnimi nalogami in s financiranjem le-teh. Večerno slovesnost v Prešernovem gledališču smo si zamislili kot srečanje knjižničarjev, naših članov, kulturnih delavcev, politikov in sponzorjev. Slavnostni govorniki so nam namenili kar nekaj pohvalnih besed, ki pa so zavezujoče tudi zanje. Bo ob sedanjih pogojih možno kaj podobnega reči tudi ob 50. obletnici? Na prireditvah nas je spremljala tudi dobra glasba, saj smo k sodelovanju povabili tri priznane kranjske izvajalce treh različnih zvrsti: komorni orkester Carnium, jazzovski trio Primoža Grašiča in raperja Pižamo. Praznično leto bomo zaključili s publikacijo o okrogli mizi, ki jo že pripravljamo. S tem pa seveda ne bodo končana naša prizadevanja, da bi izboljšali kvaliteto naše ponudbe ter s tem utrdili položaj knjižnice v mestu in pokrajini, pridobili še več članov, ki bodo lahko uspešno izkoriščali vse duhovne potenciale naših fondov, in spodbujali bralno kulturo. In to je temelj, na katerega bomo nekega dne vendarle postavili novo knjižnico. Jana Zeni Bešter ŠOLSKE KNJIŽNICE KNJIŽNICA SREDNJE PROMETNE ŠOLE MARIBOR Namenjena je dijakom in delavcem šole, dijakom našega dijaškega doma (60% dijakov drugih šol), pa tudi študentom, ki bivajo pod našo streho. Pa pojdimo lepo po vrsti. Najprej malo zgodovine. Glede na slovenske strokovne standarde za šolske knjižnice (1989) je lahko tudi naša šola redno zaposlila knjižničarja, kar smo začeli izvajati v šol. letu 1993/94 (pred tem je delo v knjižnici potekalo v različnih oblikah). Knjižnico smo uredili v skladu s sodobnim poslovanjem (nova postavitev knjižnih polic -prosti pristop, razporeditev gradiva, postavitev označb po UDK, strokovno vodenje zahtevane dokumentacije...), na novo smo uredili knjižni fond ter jo na različne načine ponovno približali dijakom in delavcem (ureditev prostora, izbor in dokup periodike, redna nabava potrebnih gradiv, novosti, delovni čas...). Leta 1994 smo knjižnico opremili z računalnikom, staro in novo gradivo smo računalniško obdelali, knjige pa opremili s črtno kodo (nalepke s kodo so nam izdelali drugod). Leta 1995 smo dokupili iglični tiskalnik in čitalec črtne kode. Izposojo smo tako avtomatizirali, saj smo tudi izkaznice opremili s črtno kodo. Leta 1996 smo postali pridruženi člani COBISS-a. Zaradi potreb in povpraševanja dijakov smo leta 1997 dokupili še en računalnik za dijake in laserski tiskalnik. Leta 1998 smo dobili dostop do Interneta. 6 Knjižničarske novice 10(2000)12 Knjižnica je merila 72 m2, kar je bilo glede na namembnost prostora (število knjižničnega gradiva, čitalni-ški del z 12 sedeži, miza za izposojo in obdelavo gradiva, pripravo razstav, sprejem zastopnikov, ...) občutno premalo. Zaradi pomanjkanja prostora dijaki niso imeli možnosti za nemoteno delo, velike težave pa smo imeli s pedagoškim delom dela v knjižnici, saj je bilo bibliopedagoš-ke ure skoraj nemogoče izvajati. Toda to je, kot sem že rekla, zgodovina. Sedaj smo v novem prostoru. Lokacija nove knjižnice Knjižnica je v prostorih Srednje prometne šole Maribor, v Preradovi-čevi ulici 33 (Studenci). Locirana je v mansardi Doma malih stanovanj -študentski dom, VI. nad. (vmesni objekt). Dostop je možen po stopnicah (etažni prehodi iz domske in šolske stavbe) ali z dvigalom. Knjižnično gradivo - knjige, učbeniki, periodika, neknjižno gradivo, raziskovalne naloge. Gradivo pokriva: program 4 letne strokovne šole, predvsem smer prometni tehnik, pa tudi program poklicne šole; obvezne in izbirne predmete za maturo in zaključni izpit; raziskovalno delo mladih; interesne dejavnosti mladih. V okviru knjižnice deluje tudi učbeniški sklad. Dejavnost knjižnice izposoja na dom; izposoja v čitalnici; medknjižnična izposoja; informacijska dejavnost (iskanje informacij v bazi šolske knjižnice, v COBISS/ OPAC, preko CD-ROM-ov in Interneta); pedagoška dejavnost (vključevanje v vzgojno izobraževalni proces, v obvezne izbirne vsebine) prijetno okolje za učenje, počitek in sprostitev; razstavne in prireditvene dejavnosti. Knjižnična vzgoja uvodna predstavitev šolske knjižnice; vrste knjižnic; - UDK; samostojno iskanje informacij; viri informacij; - COBISS / OPAC; Internet; citiranje. Namembnost prostorov nove knjižnice Informacijski pult s pultom za izposojo, računalnikom (Šolska knjižnica, COBISS/OPAC, Internet), čitalcem črtne kode, laserskim in igličnim tiskalnikom. Čitalnica z omarami za periodiko in čitalniški-mi mesti za branje, za sprostitev (glasba) in klepet, s tremi računalniki za iskanje gradiva v šolski knjižnici, v Cobiss-u, z možnostjo uporabe Interneta in pisanja referatov ter s tiskalnikom. Knjižne police s knjižnim gradivom, ki je namenjeno izposoji na dom. Večnamenski prostor je namenjen skupinskim oblikam dela (načrtovane učne ure in knjižnična vzgoja z uporabo videa, TV, episkopa, grafoskopa, računalnikov in druge tehnologije ter prostor za individualno delo s priročno knjižnico. 7 Knjižničarske novice 10(2000)12 Obdelava gradiva nabava in obdelava gradiva, sprejem zastopnikov, načrtovanje dela, priprava materiala... Prostor za prireditve razstave, predavanja, manjše kulturne prireditve ... Tukaj gostimo tudi umetnike slovenske besede in misli. Zavedamo se, da srečanja ljudi ple-menitijo in jim bogatijo življenje. Ob srečanjih prisluhnemo besedam sogovornika, zato srečanjem rečemo "Prisluhnimo besedi". Čigavi tokrat? Leto Prešerna, domovina, prijateljstvo,... O vsem tem smo razmišljali, ko smo snovali razstavo in pogovor z ustvarjalcem slovenske umetniške besede - pesnikom in igralcem - g. Tonetom Kuntnerjem. S svojim obiskom je vnesel med dijake in delavce toplino, prijaznost, navdušujoč odnos do domovine, predvsem pa lepo, pristno in žlahtno slovensko besedo. Za uvod v srečanje so dijaki izvedli kratek recital Kuntnerjevih pesmi, pogovor z avtorjem pa sem vodila sama. Kuntner nam je z veliko mero ljubezni spregovoril o svojem domu, o starših, o zemlji, o stiskah, ki jih je imel v mladosti ob odhodu v mesto, o ljubezni, o pesnje-nju, o prijateljstvu, o usodi odrskih igralcev... Enkratne so bile njegove recitacije lastne poezije, da ne govorimo o interpretaciji odlomka iz Cankarjevega Kurenta, o Prešernovem Pevcu in Zdravljici. Kuntnerjev nastop je bil prežet z ljubeznijo: do zemlje, do doma, do domovine, kakor je tudi njegova poezija lahko dom in domovina hkrati. Lepo je bilo ... I Vilma Majerle PREDSTAVLJAMO VAM LIBECON2000 LIBECON2000 je študija o knjižnični dejavnosti in z njo povezanih stroških v okviru nacionalne ekonomije. Osnoval jo je DG 13 (Directorate General 1 3) pri Evropski komisiji v okviru projekta "Telematics Applications Programme". Projekt LIBECON2000, ki teče že tretje leto in naj bi se konec leta 2000 tudi končal, skuša na osnovi zbranih podatkov raziskati ekonomsko pomembnost knjižnic. Projekt se odvija v tesnem sodelovanju z IFLA, Euros-tatom, EBLID in Unescom, razvijati pa se je začel v National Library Information Statistic Unit na Loughborough University v Veliki Britaniji ob koordinaciji Institute of Public Finance iz Londona. Pri projektu sodeluje 29 evropskih držav. Podatki o delovanju knjižnic teh držav tvorijo bazo podatkov, ki se prek interneta stalno razvija in dopolnjuje in s pomočjo katere se poskuša določiti trende in napredek knjižničarstva v zadnjem desetletju. Zaradi večje preglednosti in lažje primerjave je pri posameznih vprašanjih Evropa razdeljena na države EU, CEE ali na države EFTA, poslužujejo pa se tudi zemljepisne razdelitve, kjer so sodelujoče države razdeljene na srednjo Evropo, južno Evropo, baltiške države in na vzhodno Evropo (Slovenija; CEE, vzhodna Evropa). Statistični podatki o delovanju knjižnic v posameznih državah so bili do sedaj pogosto znani le znotraj nacionalnih meja oziroma ozkega kroga strokovnjakov. Velikokrat so bili objavljeni samo v domačem jezi- 8 Knjižničarske novice 10(2000)12 ku in tudi zato mnogim nedostopni. Omenjeni projekt pa želi te podatke približati ter narediti jasno in uporabno dostopne tako strokovni javnosti kot vsem drugim, ki jih knjižničarstvo zanima. K pravilnosti podatkov pripomorejo tudi poenotene definicije iskalnih elementov, saj se je le tako možno izogniti napakam. Tudi Državna matična služba za knjižničarstvo, ki zbira statistične podatke o delu slovenskih knjižnic, je svoje definicije iskalnih elementov prilagodila potrebam projekta LIBECON2000. Pri podatkih o financah pa je bilo seveda treba poenotiti valuto, saj le poenotena valuta (evro) omogoča tako primerjave med posameznimi državami kot tudi primerjave v času. Podatki o nacionalnih, visokošolskih in splošnoizobraževalnih knjižnicah so med respondenti primerljivi in dovoljujejo, da se trende napove dokaj natančno. Več problemov pa se pojavlja med specialnimi in šolskimi knjižnicami. Slovenija v tem primeru ni izjema. Do pravilnih podatkov o delovanju teh dveh vrst knjižnic pridemo le z uporabo različnih statističnih metod. Pri šolskih knjižnicah zato, ker zbira podatke o njih Statistični zavod Republike Slovenije samo vsake tri leta, specialne knjižnice pa na nekatera vprašanja odgovarjajo v zelo majhnem številu. Zbrani statistični podatki o knjižnicah pri projektu LIBECON2000 kažejo na trend povečanja števila zaposlenih v knjižničnem sektorju, tako vseh zaposlenih delavcev kot tudi strokovnega kadra. Leta 1998 je bilo v knjižnicah v 29 evropskih državah zaposlenih skupaj 374.000 ljudi, kar pomeni, da se je zaposlenost v tem sektorju v primerjavi z letom 1991 povečala za 3,7 %. Naraščanje števila kadra gre v smeri povečanja števila strokovnih delavcev, ki je v tem obdobju naraslo za 4,9 %. Vztrajno rast števila zapos- lenih v knjižničarstvu pa je opaziti tudi v Sloveniji. Tako je bilo v Sloveniji konec leta 1999 v knjižničarstvu zaposlenih 1.586 delavcev, od tega 1.131 strokovnih delavcev, vendar ta številka ne zajema zaposlenih v šolskih knjižnicah. Zaposlenost tako vseh zaposlenih kot tudi strokovnih delavcev se je v knjižničarstvu torej povečalo kar za 23 %. Letni prirast gradiva med posameznimi vrstami knjižnic zelo niha. Nacionalne knjižnice poročajo o povečanju letnega prirasta knjig, periodike in avdiovizualnega gradiva. V Sloveniji je situacija zaradi osamosvojitve države specifična. Prirast gradiva v nacionalni knjižnici se je leta 1992 zaradi prenehanja prejemanja obveznega izvoda iz nekdanjih jugoslovanskih republik drastično zmanjšal. Vsa naslednja leta pa se je konstantno povečeval in 1999. je bil prirast knjig in periodike že tolik, kot ga je imela nacionalna knjižnica leta 1991. Med letoma 1991 in 1995 je bilo pri splošnoizobraževalnih knjižnicah v Evropi opaziti trend zmanjševanja sredstev, namenjenih za nakup knjižničnega gradiva, vendar se je situacija po tem obdobju umirila. Med letoma 1991 in 1998 se je medknjižnična izposoja v državah, ki sodelujejo pri projektu, podvojila, to pa večinoma po zaslugi nacionalnih knjižnic, in sicer največjih, predvsem nacionalne knjižnice Velike Britanije (The British Library) in Nemčije (Die Deutsche Bibliothek). Medknjižnična izposoja se je v tem obdobju povečala tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici - 1998. v primerjavi z letom 1991 za 49 %, lani pa prav tako glede na leto 1991 že za 54 %. Tudi v številu izposojevališč so se zgodile opazne spremembe, saj se je število med letoma 1991 in 1998 zmanjšalo za 7,1 %. Ta številka je še posebej velika v državah srednje 9 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 in vzhodne Evrope (CEE), kajti tu se je število izposojevališč zmanjšalo za kar 14 %. Razlog za tak upad je prenehanje delovanja velikega števila splošnoizobraževalnih knjižnic. V Sloveniji se je v tem obdobju število izposojevališč v splošnoizobraževalnih knjižnicah stalno povečevalo. Tako jih je bilo 1991. leta 292, leta 1999, kot že leto prej, pa 299, kar pomeni, da se je število izposojevališč v splošnoizobraževalnih knjižnicah v omenjenem obdobju povečalo za 2 %. Skupno število registriranih članov v državah, ki sodelujejo pri projektu LIBECON2000, je v vseh vrstah knjižnic naraslo z 126 milijonov na 139 milijonov, kar kaže na 10,5-odstotno povečanje članstva. Ta številka zajema tudi tiste, ki so vključeni v več knjižnic hkrati. Čeprav se zdi na prvi pogled število članov veliko, pa ta številka predstavlja le 29 % celotnega prebivalstva. V Sloveniji je v knjižnice vključeno 30 % prebivalstva, pri čemer so izvzete specialne in šolske knjižnice. Omenjeni projekt želi prebuditi in ohraniti zavest o pomembnosti knjižnične dejavnosti v Evropi, zbrati čim več koristnih podatkov o knjižnicah in jih narediti dostopne z mednarodnimi povezavami. Ustvariti poskuša virtualno družbo tistih, ki ustvarjajo in uporabljajo knjižnično statistiko evropskih dežel, in izboljšati dostopnost do njenih podatkov. Damjana Tizaj MEDNARODNA SREČANJA CONVERGE ON LONDON: poročilo z 8. mednarodne konference medicinskih knjižnic Uvod V Londonu je od 2. do 5. julija potekala 8. mednarodna konferenca medicinskih knjižnic (International Congress on Medical Librarianship, ICML), katere vodilna tema je bila približevanje vlog medicinskih knjižnic, založništva in računalništva ter zlivanje v tradicionalnem okolju še nedavno ločenih funkcij. V okviru omenjene je potekalo kar šest različnih konferenc, kar je privabilo preko 1000 udeležencev z vseh koncev sveta in dalo srečanju pomen svetovnega značaja. Slovenija je bila zastopana s štirimi predstavniki posameznih knjižnic, od kakterih sta dva tudi aktivno sodelovala. Med organizatorji dogodka je bilo tudi Evropsko združenje medicinskih knjižnic EAHIL (European Association for Health Information and Libraries), v katerem je Slovenija leta 1999 dosegla kritično mejo pet članov. To ji je omogočilo, da je postala članica sveta EAHIL (EAHIL Council), kjer jo zastopa Nada Tržan-Herman (vodja INDOK v Leku, d.d.). Naloge sveta, ki predstavlja posvetovalno telo, so bile v letu 2000 naslednje: proučiti novi statut in pravilnik in priprava generalne skupščine. Na konferenci se je zvrstilo pet plenarnih sej, okoli 270 referatov in 100 posterjev, katerih vsebina se je nanašala na nekaj ključnih tem. V okviru znanstvenega publiciranja je 10 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 bil poudarek na elektronskem publi-ciranju, avtorskih pravicah in elektronski dobavi dokumentov. Izobraževanje uporabnikov, informiranje laikov, učenje na daljavo, telemedi-cina in znanstveno utemeljena medicina so bile teme, ki so zadevale zdravstveno varstvo. Vloga knjižnice kot informacijskega centra pa je zajela izvajanje storitev, merjenje kvalitete, sodelovanje in deljenje virov ter prilagajanje svetovnega spleta različnim potrebam. Velik poudarek je bil namenjen vlogi informacijskega specialista, njegovi strokovni usposobljenosti, načrtovanju kariere ter približevanju informacijskih in tehnoloških nalog. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najzanimivejših referatov po posameznih vsebinskih sklopih. Znanstveno publiciranje Kar dve plenarni seji sta bili posvečeni raznim vidikom strokovnega in znanstvenega publiciranja. Vse nas je razvnel že uvodničar Richard Smith, po izobrazbi sicer zdravnik, po srcu novinar in založnik, po poklicu pa glavni urednik ene najbolj uglednih medicinskih revij - British Medical Journal, ki je na neprisiljen, humoren in vsem razumljiv način izrazil stiske in zahteve, ki jih nove tehnologije postavljajo tako pred knjižničarja kot pred znanstvenega publicista. Posebej se je dotaknil izredno perečega problema rastočih stroškov nastajanja medicinskih revij ter njihovih visokih cen, ki predstavljajo izjemen problem za vse knjižnice v svetu, saj se proračunska sredstva knjižnic za nabavo gradiva manjšajo, cene strokovnih revij pa rastejo v nebo. Njemu je sledila Karen Hunter, podpredsednica Elsevier Science, ki je skušala predstaviti tako nove tokove in ponudbo založnikov, predvsem napredek pri elektronskem dostopu do publikacij, digitaliziranje sta- rejših letnikov strokovne periodike, kot tudi opravičiti visoke cene tako papirnih kot elektronskih verzij celotne strokovne periodike. Uspešnemu prehajanju na elektronsko ponudbo je gotovo botrovala tudi dosledna podpora vseh velikih založb procesu uvajanja in vodenja DOI (digital ob-ject identifier), kar se je izkazalo za izjemno pomembno pri ohranjanju urejenega sledenja elektronskim dokumentom, kot tudi medsebojnega povezovanja med elektronskimi katalogi in elektronskimi članki v polnem besedilu. Sara Ann Hook z univerze Purdue je v svojem predavanju osvetlila probleme vplivov novih tehnologij na obstoječo zakonodajo in na njeno prilagajanje novim trendom (Internet, elektronske publikacije, itn.) Velik del svoje predstavitve je posvetila spremembam v zaščiti intelektualne lastnine, predvsem v obliki copyright in definiciji "fair use", ki je ena glavnih opornih točk za knjižnice pri dobavljanju fotokopij člankov in je vgrajena v novi ameriški zakon o zaščiti intelektualnih pravic. Spletne strani, elektronske/digitalne knjižnice Razumljivo je to bila najmočneje zastopana tema, saj ni bilo paralelne ali plenarne seje, ki ne bi bolj ali manj vključevala svetovni splet, Internet, elektronske dostope, itn. Iz predstavljenih referatov še naprej veje neodločenost, kaj naj bi takšne knjižnice bile: zbirke digitaliziranih dokumentov in elektronsko objavljenih ali izdanih del ali v celoti virtualne knjižnice, ki sicer uporabnika tudi napotijo na papirne verzije, a v osnovi nudijo elektronske vire in zbirke. Zato tudi dihotomičnost pri imenovanju, saj se za sorodne koncepte pojavljajata tako izraz elektronska kot digitalna knjižnica, dodamo pa lahko še sorodne, kot hibridna, virtualna knjižnica. Andrew Hampson je opisal izkušnje z ekpe- 11 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 rimentalnim projektom hibridne knjižnice BUILDER, kar je bil del velikega in od države podprtega projekta eLib, britanske elektronske knjižnice. Sharon Lynn Grant pa se je dotaknila zelo pereče teme: spremenjenih odnosov med raznimi oddelki knjižnice z uvajanjem elektronskih publikacij v njene osnovne zbirke. Reakcije knjižničarskih profesionalcev in tudi uporabnikov so zelo različne, v marsičem tudi odklonilne - mnogi uporabniki so sicer veseli možnosti dostopa do elektronskih verzij, vendar zahtevajo, da se obdrži papirna. Digitalnim knjižnicam je posebno sejo posvetilo tudi Združenje medicinskih knjižnic (MLA), in sicer s poudarkom na digitalni dobi in njenem vplivu na konvergiranje virov o zdravstvenih informacijah. Med tehnični vidiki uvajanja digitalnih knjižnic in uporabe Interneta pa je isto združenje predstavilo predvsem izkušnje z novimi programi, novimi pristopi organiziranja informacij na spletu, internetnih standardov za sočasno iskanje po več portalih (preko Z39.50) in o prihodnosti že obstoječih podatkovnih zbirk knjižnic (on-line katalogov) dosegljivih na internetu in vključevanju novih medijev vanje. V tem sklopu je sodelovala tudi Anamarija Rožič-Hristovski, predstojnica Centralne medicinske knjižnice (CMK), ki je z veliko uspeha predstavila analizo vedenja uporabnikov pri iskanju informacij na spletnih straneh CMK (http://www.mf.uni-lj.si/cmk/). Ugotovila je, da število obiskovalcev in obiskov raste, povprečni čas obiska pa pada. Dlje od povprečja so trajali obiski strani s splošnimi informacijami, elektronskimi obrazci in angleško verzijo. Vse številnejši uporabniki prihajajo na domačo stran CMK s pomočjo internetnih iskalnih orodij. Referat je objavljen v elektronskem zborniku http://www.icml.org/sunday/web/ro zic.htm. V dnevih pred glavno konferenco ICML je potekala intenzivna dvodnevna delavnica o vzpostavljanju in upravljanju digitalnih knjižnic (udeležil se jo je Matjaž Musek, vodja knjižnice Onkološkega inštituta iz Ljubljane), ki jo je vodil Scott Garrison iz Medicinskega centra univerze Duke v Severni Karolini. Delavnica je bila več kot dobro obiskana, saj so bila zasedena vsa razpoložljiva mesta (24 udeležencev z vsega sveta). V okviru delavnice smo se udeleženci seznanili z vsemi potrebnimi gradniki, ki jih moramo upoštevati pri vzpostavljanju digitalne knjižnice, z upravljalskimi prijemi, finačnimi zahtevami, sprejemljivo programsko in strojno opremo, analizirali smo razne digitalne knjižnice na Internetu ter postavljali pravila za dobro in učinkovito gradnjo lastnih digitalnih knjižnic. Zdravstvene informacije Svetovni splet danes omogoča preprost dostop do številnih virov zdravstvenih informacij kadarkoli in kjerkoli na svetu. Zato je bilo več glavnih tem konference namenjenih zdravstveni informaciji in zdravstveni informatiki. Posebna pozornost je bila posvečena ponudbi kvalitetne zdravstvene informacije, razvoju vir-tualnih elektronskih informacijskih centrov in nenehnemu učenju uporabnikov. Uvodni predavatelji, priznani strokovnjaki iz področja informacijske tehnologije, kot so Julio Frenk iz SZO Ženeva, Abel Packer -direktor SZO iz Brazilije (BIREME) ter Anthony Nolan iz Nacionalnega ameriškega zdravstvenega servisa so namenili veliko pozornost elektronskim medijem, predvsem svetovnemu spletu, pri posredovanju zdravstvene informacije, ki lahko izboljša zdravje posameznika ter vo- 12 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 d i k večji kvaliteti zdravstvenih storitev. Glavni ponudnik kvalitetnih zdravstvenih informacij je ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (National Library of Medicine, NLM), ki je bila predstavljena v več referatih. Leta 1997 je NLM omogočila prost dostop do baze Medline s programom PubMed (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entre z/query.fcgi). Kako velik pomen ima ta korak v širjenju zdravstvene informacije, kaže dejstvo, da je število poizvedb naraslo od 7 miljonov iz leta 1997 na preko 200 miljonov v letu 1999. Povečalo se je tudi število zahtevkov za članke, kar je vzpodbudilo razvoj vmesnika Loan-some Doc za naročanje člankov. Sprejeli so številne partnerje po svetu, med njimi tudi CMK, katere sodelovanje so omenili pohvalno. Informacijska in komunikacijska tehnologija je spremenila podobo mnogih zdravstvenih organizacij v svetu, njena moč je predvsem v ustvarjanju, uporabi in diseminaciji informacije. V oddaljenih in zapostavljenih krajih Afrike zdravstveni delavci predvsem izobražujejo prebivalce zaostalih krajev, da prevzemajo odgovornost za svoje zdravje in zdravje svoje družine. Na Filipinih že od leta 1994 gradijo elektronsko zdravstveno infromacijsko vas. Medicinske knjižnice se pretvarjajo v digitalne in so tako brez večjih omejitev 24 ur dnevno dostopne uporabnikom. Vsi se zavedajo, da boljši in lažji dostop do informacij pomeni boljše zdravstveno varstvo in boljše zdravje za posameznika. Tako knjižničarji kot informacijski posredniki imajo pri tem pomembno vlogo. Znanstveno utemeljena medicina V gibanje za znanstveno utemeljeno medicino, ki se je kot osrednja tema prepletala skozi vse dni kongresa, se vse bolj aktivno vključujejo tudi knjižnice. Gre za postopek sistematičnega iskanja, ocene in uporabe sodobnih raziskovalnih izsledkov kot temelj kliničnega odločanja. Več prispevkov je predstavilo pomembno vlogo knjižnic pri ponudbi in uporabi tovrstnih virov. Ta zajema zagotavljanje dostopa tudi s finančno podporo, ustrezno izobraževanje in informiranje, neposredno sodelovanje z zdravniki ter ponudbo na spletnih straneh. Dokumentacijski centri Svetovne zdravstvene organizacije V večini referatov je bilo zaznati pomen, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pripisuje posredovanju in izmenjavi zdravstvene in biomedicinske informacije pri razvoju kvalitetnih zdravstvenih sistemov širom sveta. Dejstvo, da je pravica do zdravja povezana s pravico do informacije, poznajo v SZO že dalj časa, zato so tudi na svoji spletni strani zgradili virtualno elektronsko knjižnico (LINK - The WHO's library and information networks for knowledge), ki povezuje partnerje po svetu. Podoben informacijski servis so zgradili tudi za področje vzhodnega Mediterana. Glavni namen je povezava medicinskih knjižnic in izgradnja virtualnih središč. V uvodnem referatu je predstavnica SZO iz Ženeve govorila predvsem o vlogi dokumentacijskih centrov (DC) pri izmenjavi biomedicin-skih informacij na lokalni ravni ter o pomenu elektronskih informacij pri omreževanju DC. Na sekciji smo poleg predavateljev iz Velike Britanije, Češke in Litve aktivno sodelovali tudi z referatom iz Slovenije (Tatjana Berger, vodja oddelka Raziskovanje in INDOK, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije -IVZ, Ljubljana) in predstavili razvoj in delo Dokumentacijskega centra SZO za Slovenijo, ki je predstavljen na spletni strani IVZ 13 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 http://www.gov.si/ivz/dcsszoa/dcss zoa.htm. Farmacevtske informacije Pharmaceutical Information Group (PhlnfG) je sekcija, kjer sodelujejo knjižničarji in informatiki, ki so zaposleni v farmacevtski industriji. Informacije o zdravilih so pomemben dejavnik pri terapiji in zato se farmacevtska industrija trudi, da bi bile čimbolj popolne in pravilne. To pa pomeni, da morajo biti na eni strani razumljive laični javnosti, na drugi strani pa vsebinsko in znanstveno poglobljene za strokovno javnost. To dejstvo je poudaril prvi govorec na sekciji PhlnfG - g. Paul Woods (AstraZeneca), ki je govoril o internetu in farmacevtskih proizvodih. Poudaril je skrb za kontrolirane kanale obveščanja preko interneta. Farmacevtska industrija skrbi, da se spoštujejo dogovori Mednarodnega združenja za farmacevtsko industrijo (IFPMA) oz njihovega pravilnika (Code of Pharmaceutical Marketing). Osnovna pravila za informiranje preko interneta so naslednja: upoštevati je treba, komu je informacija namenjena in jo pravilno oblikovati. Informacije za strokovno javnost so običajno zaščitene z geslom. Kolikor se le da, je potrebno upoštevati re-gulativo vsake države, ki ji je informacija namenjena. Primer dostopa do strokovnih informacij različnih farmacevtskih podjetij nudi naslov: http://www.doccheck.com/. Informacije so zaščitene z geslom. Drugo predavanje v okviru PhlnfG je bilo s področja znanstveno utemeljene medicine. Področje je izjemno pomembno tudi za farmacevtsko industrijo, saj je potrebno slediti strogim pravilom načrtovanja kliničnih študij (randomized control trials), da je rezultat jasen in strokovno sprejemljiv. Tretje predavanje je imela ga. Jane Whittall (SKB-SmithKIineBee-cham). Njeno predavanje je slonelo na številnih izkušnjah s področja upravljanja z informacijami. Njihova informatika je organizirana na strogo enotni platformi; vsi informacijski centri in knjižnice (imajo jih šest) delujejo na enakih osnovah - imajo n.pr. enoten katalog in enotne programe za upravljanje z dokumenti. Zaradi tega je komuniciranje izredno hitro in sploh ni zastojev pri pošiljanju oz. izmenjavi dokumentov, čeprav delujejo na daljavo: Velika Britanija - ZDA - Italija, Francija. Visokošolske knjižnice v 21. stoletju Leta 1998 je Ameriško združenje medicinskih fakultet začelo s projektom better health@here.now, katerega cilj je ustvariti vizijo take omrežene informacijske infrastrukture, ki bo izboljšala možnosti medicinskih fakultet in učnih bolnišnic pri opravljanju njihovega poslanstva; hkrati pa izdelati načrt, ki bo te ustanove vodil v razvoj in integracijo informacijskih infrastruktur. Del projekta je bila tudi študija o internetu, ki jo je predstavila Valerie Florance, predstavnica združenja. Študija je zbrala scenarije vpliva informacijske tehnologije in interneta na medicinsko izobraževanje, raziskovanje in zdravstveno oskrbo ter upravljanje z informacijami v naslednjem desetletju. Novo praradigmo za gradnjo knjižničnih zbirk je predstavila Nila A Sathe iz Eskind Biomedical Library Univerze Vanderbilt. Prva stopnja v prenovi knjižnične prakse je izgradnja digitalne knjižnice. Elektronski viri so dostopni preko baze podatkov na spletu, ki vsebuje povezave na vire, opise virov in informacije o izobraževanju. Preko interaktivne spletne strani lahko uporabniki priporočajo nakup novih naslovov. Selekcija revij pa temelji na vzorcih preiskovanja baze na spletu. Več prispevkov je poudarilo pomen izobraževanja uporabnikov v visokošolskih kot drugih medicinskih knjižnicah. Solveig Isabel Taylor iz 14 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 Norveške je predstavila izkušnje dveh knjižnic, ki sta se morali z uvedbo problemsko orientiranega učenja v pouk medicine pripraviti na številne spremembe v organizaciji, delu in ponudbi gradiva. Strokovno izpoponjevanje Jarmila Potomkova iz Češke je poročala kako je razvoj informacijskih tehnologij razširil dostop do zdravstvenih informacij in vzpodbudil organizacijo novega učnega programa na področju medicinskega knijžničarstva za permanentno izobraževanje medicinskih knjižničarjev in zdravstvenih delavcev. Rachel Whittlestone iz Univerze Birmingham je predstavila projekt učenja na daljavo, ki je namenjen izpopolnjevanju knjižničarjev na področju zdravstvenega varstva, podprtega z dokazi. V programu je poudarek na preiskovanju baz podatkov, kritični oceni in veščinah usposabljanja. Prihodnost Josephine Marshall iz Inštituta za medicinske raziskave v Melbournu je spregovorila o finančnem poročilu o medicinskih raziskavah v Avstraliji in priporočilih za podvojitev investicij v to področje. Poudarila je vpliv poročila na razvoj vizije za zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva, medicinskih informacijskih služb in vključevanje knijžnic v ta proces. Paul Chiang iz Nacionalnih zdravstvenih inštitutov na Tajvanu je predstavil vizijo, katere cilj je integracija domačih medicinskih raziskovalnih virov. Pri tem sodeluje 15 medicinskih fakultet, kar omogoča povezovanje knjižničnih virov, osebja in sredstev v kooperativni model in pospeševanje dostopa do medicinskih informacij. Betsy L Humphreys je predstavila strategijo ameriške Nacionalne knjižnice za medicino za 21. stoletje pri organizaciji in ohranjanju digitalnega univerzuma. NLM ima vodilno vlogo pri razvoju praktičnih strategij za organizacijo in vzdrževanje dostopa do elektronskih biomedicinskih in zdravstvenih informacij visoke kakovosti. Sem sodi tudi raziskovanje različnih možnosti za hitro elektronsko publiciranje rezultatov raziskav. Naslednji mednarodni kongres medicinskega knijžničarstva bo potekal pod pokroviteljstvom organizacij PAHO, BIREME in SZO v Sao Pa-olu leta 2005. Anamarija Rožič-Hristovski, Matjaž Musek Nada Tržan-Herman, Tatjana Berger NOVE PUBLIKACIJE NOVA PUBLIKACIJA FID Aprila letos je mednarodna zveza za informatiko in dokumentalistiko FID (Fédération Internationale d'Information et de Documentation) izdala knjigo: Defining and assessing the impact of information on development: building research and action agendas : FID Publication Number 720, FID occasional paper 16, (ISBN 926600720X), urednik Forest Woody Horton. Knjiga poroča o rezultatih raziskave, ki sta jo v letih 1992 -1999 skupaj opravila FID in IDRC (International Development Research Centre). Njen cilj je bil definirati in meriti vpliv informacij na ekonomski in družbeni razvoj v državah tretjega sveta. Mednarodne organizacije namreč namenjajo državam v razvoju znatna finančna sredstva za infor- 15 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 macijsko infrastrukturo. Raziskava pa je skušala najti odgovor na vprašanja: Ali imajo projekti, ki jih financirajo mednarodne organizacije kakšen ekonomski In kulturni vpliv na države tretjega sveta? Ali je možno ta vpliv izmeriti? Katere informacijske storitve povečujejo ekonomsko rast tretjega sveta? Kakšen je učinek finančnih investicij na informacijsko infrastrukturo držav tretjega sveta? Že v uvodnem poglavju pa izvemo, da raziskava ni izpolnila pričakovanj in ni dala povsem ustreznih odgovorov na zastavljena vprašanja. Eden od glavnih vzrokov je v tem, da se je lotila najvišje stopnje vrednotenja - ugotavljanja vpliva glede na vložena finančna sredstva, ki je najtežje izvedljiva. Drug vzrok je izbira neustrezne metodologije. Pri merjenju so uporabili kazalce, ki niso bili predhodno preverjeni in testirani. Zato je bilo težko meriti vpliv in so največkrat ostali na ravni merjenja zadovoljstva uporabnikov. Ugotovili so, da bi se bilo pri izbiri metodologije dobro opreti na druge znanstvene discipline, ki so že razvile ustrezne kazalce (ekonomija, socialna psihologija). Knjiga je razdeljena na sedem poglavij in tri dodatke in poroča o začetku, poteku in rezultatih raziskave ter podrobno študijo osmih projektov (iz Afrike, Azije, Karibskih otokov, Latinske Amerike, Evrope in Severne Amerike), pri katerih so merili vpliv informacij na ekonomski in družbeni razvoj. Pri enem projektu so celo razvili posebno matematično metodo, ki pa tudi ni dala povsem zadovoljivih rezultatov. Opisana je vrsta težav, na katere so naleteli, zlasti: - omejen čas in finančna sredstva, ki so bila na razpolago, - problemi s terminologijo (razlika med podatkom, informacijo, znanjem), nejasnimi definicijami (kaj sploh je vpliv, razvoj), - potrebna bi bila pilotna faza, ko bi testirali kazalce in jih po potrebi dopolnili, prav tako ni bilo kontrolne skupine, - razen pri enem projektu so bile najbolj pogosto uporabljene tehnike vprašalnik in intervju, - neenotnost med koordinatorji posameznih projektov, - prilagajanje lokalnim situacijam, - sedem projektov je bilo ovrednotenih šele potem, ko so že potekali, le pri enem projektu je bilo vrednotenje vključeno že od samega začetka, kar se je izkazalo za edino pravilen pristop, - niso upoštevali sprememb, ki jih prinaša svetovni splet. Knjiga je priročnik, ki nas opozarja, katerih napak ne smemo delati -how not to do manual - če hočemo doseči čimboljše rezultate pri merjenju. Namenjena je predvsem informacijskim specialistom in vsem, ki se ukvarjajo z različnimi metodami vrednotenja v teoriji in praksi. Pečko-Mlekuš Helena OBVESTILA POPRAVEK V Prilogi Knjižničarskih novic 10(2000)10 je v prispevku Silve Novljan: Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1999 naveden napačen podatek o številu članov. Navajamo popravljene podatke. 16 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 6 jjgorabniki • Člani Člani Število članov Mladina (do 15.leta starosti) 135.717 Odrasli 325.570 SKUPAJ 461.287 (23% prebivalcev) Med člani je 29 odstotkov mladih do 15. leta starosti. Med 1.000 prebivalci je 230 članov. 1. Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic št. obiskov člana v knjižnici št. enot knji. gradiva na preb. št. izposoj. enot na člana št. izp-soj. enot na preb. št. izposoj. enot na obiskov. št. pri-redi-tev št. obisk. 1 prireditve sredstva za knjižnico na prebivalca (v SIT) strošek 1 izpo. knjige (v SIT) 1999 14,4 3,60 36 8,4 2,3 199 40 3.082 366 Opomba: Za izračun povprečij smo upoštevali 60 osrednjih knjižnic Bralcem in uporabnikom statističnih podatkov o delu splošnoizobraževalnih knjižnic se opravičujem ! Silva Novljan 17 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 DEŽURNI KNJIŽNIČAR V prejšnji številki Knjižničarskih novic smo vas povabili k sodelovanju v novi rubriki Dežurni knjižničar, kjer bi objavljali kratke novice o dnevnem dogajanju v slovenskem prostoru (kdo, kje, kaj, kdaj, za koga). Na našo pobudo ste se živahno odzvali in vsem, ki ste nam že poslali prispevke, se zahvaljujemo. Hkrati pa bi vas radi prosili, da ste pri svojih najavah dogodkov in pri poročanju o njih kar najbolj kratki in jedrnati, saj bomo le tako lahko objavili vse informacije o številnih zanimivih prireditvah in dogodkih v slovenskih knjižnicah. Prosimo vas, da nam vaše prispevke pošiljate po elektronski pošti na naslov jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si ali pa na disketah na naslov uredništva: NUK, Informacijski center za bibliotekarstvo, za "knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. V tej številki že objavljamo nekaj obvestil o dogodkih in prireditvah v knjižnicah in pri tem se je pojavil problem časovnega usklajevanja - oblikovanje, tiskanje in razpošiljanje Knjižničarskih novic zahteva svoj čas - in zato je težko razdeliti dogodke v rubriki Bilo je... in Napovedujemo. Za objavo v rubriki Napovedujemo bi morali imeti napovedi za prihodnji mesec in ne za mesec v katerem izidejo Knjižničarske novice. Verjamem, da nam bo z malce dobre volje in z vašim sodelovanjem uspelo rešiti tudi ta problem. Ponujamo vam tudi ideje za možne nove rubrike: - Novosti, načrti, dogodki Poročila - Izobraževanje - Ideje (male, drobne, praktične stvari, uporabne za vse) - Zgodilo se je v mesecu ..... - Priporočamo v branje (opozarjanje na strokovno literaturo, kratka anotirana bibliografija) - Vprašanja za svetovalno službo (odgovore bomo skušali dobiti v ustreznih oddelkih NUK kot republiške matične knjižnice) - Sindikat (informacije, kaj se dogaja) Tudi k temu seznamu seveda lahko dodate svoje ideje in tudi že napišete prispevek. Z vašim sodelovanjem bodo Knjižničarske novice še bolj aktualne in zanimive za vse! 18 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 BILO JE KNJIŽNICA A. T. LINHARTA RADOVLJICA november 2000 TORKOVI VEČERI vedno ob 19.30 7. 11. "Križarjenje po Karibskem morju" 0 križarjenju z luksuzno ladjo "Paradise" iz Miamija v Lozumel, na Veliki Kajman in Jamajko je ob diapozitivih pripovedoval Maks Vrečko. 14. 11. "Zimski vzponi in turno smučanje" O zimskih vzponih in turnem smučanju v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah je ob diapozitivih predaval Janez Mihovec. 21. 11. "Transcendentalna meditacija" Predavateljica Irma Sutlič s sodelavci je predstavila učinke znanstveno preverjene tehnike, ki človeku na preprost in naraven način omogoča globok počitek ter celovit razvoj mentalnih in telesnih sposobnosti. 28.11. "Planet strahu" Avtor mag. Zoran Železnikar je predstavil knjigo, s katero želi opozoriti javnost na problem strahu, ki nas spremlja kot nevidna senca in nam hkrati jemlje ogromno energije. četrtek, 16. 7 7. POGOVOR O KNJIGAH ob 10.30 Vsak tretji četrtek v mesecu se srečamo in se pogovorimo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! OTROŠKE PRIREDITVE četrtki ob 17.00 2.11. "Svinjski pastir" (Hans C. ANDERSEN); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostovalo je gledališči Fru-Fru in Zapik iz Ljubljane. 9. 11. "Izdelava senčnih lutk". Kako se izdela senčno lutko in kako le- ta "oživi", nam je pokazala Nataša Vreček. 16. 11. "Jesenska". Lutkovno igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, so pripravile strokovne delavke iz Vrtca Gorje. 23. 11. "Hrčkova hruška" (Svetlana MAKAROVIČ). Igrico o hrčku, ki se pripravlja na zimo, so zaigrali otroci iz skupine Vrabčkov iz Vrtca Bled pod vodstvom vzgojiteljice Makse Ambrožič. 30. 11. "Rada bi živalico" (Lauren CHILD). Pravljično uro za otroke, stare vsaj 4 leta, je pripravila Olga Iskra. i/es mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivčeva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza Zormana - Fojža. 18. - 25. Dobrodelna prodajna razstava svilenih šalov Sredstva, zbrana s prodajo izdelkov članov Društva za zdrav osebnostni razvoj iz Radovljice, je društvo namenilo za razvijanje humanitarnih dejavnosti na našem območju. 19 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 ENOTA KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED PRAVLJICA ZA OTROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17.00 17. 11. BLEJSKI VEČER 17.-30.11. ves mesec 25.11.-2.12. 30.10.-3.11. 2., 3. 11. "Rada bi živalico" (Lauren CHILD). Pravljično uro za otroke, stare vsaj 4 leta, je pripravila Olga Iskra. vsak 3. petek v mesecu ob 19.30 "Večer fantastičnih živali in nebesnih znamenj" Avtorica nam je z diapozitivi in umetniško besedo predstavila fantastične podobe živali in nebesnih znamenj. Originalne risbe in kože fantastičnih živali so bile od 17. do 30. 1 1. 2000 na ogled v čitalnici. Otroška ilustracija meseca Skupaj z Galerijo Šivčeva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Lidije Osterc. Dobrodelna prodajna razstava svilenih šalov Sredstva, zbrana s prodajo izdelkov članov Društva za zdrav osebnostni razvoj iz Radovljice, bo društvo namenilo za razvijanje humanitarnih dejavnosti na našem območju. AKTIVNE POČITNICE ZA OTROKE "Prvi koraki v svet interneta" Naši sodelavci so bili na voljo otrokom, ki so se želeli izpopolniti pri delu z osebnim računalnikom in se preizkusiti v deskanju po internetu. "Kdor ne bere ni Sloven'c" V prostorih Knjižnice Blaža Kumerdeja na Bledu smo 2. in 3. 11. organizirali zabavne urice za otroke. Po krajšem spoznavanju smo se skozi igro učil samostojnosti v knjižnici in se pogovarjali o tem, kako se (ne) znamo pogovarjati. ENOTA BOHINJSKA BISTRICA OTROŠKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 8. 11. 15. 11 ves mesec 17.-24.11. "Svinjski pastir" (Hans C. ANDERSEN); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostovala sta gledališči Fru-Fru in Zapik iz Ljubljane. "Rada bi živalico" (Lauren CHILD). Pravljično uro za otroke, stare vsaj 4 leta, je pripravila Olga Iskra, otroška ilustracija meseca Skupaj z Galerijo Šivčeva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Irene Majcen. Dobrodelna prodajna razstava svilenih šalov Sredstva, zbrana s prodajo izdelkov članov Društva za zdrav osebnostni razvoj iz Radovljice, je društvo namenilo za razvijanje humanitarnih dejavnosti na našem območju. 20 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 KNJIŽNICA BREŽICE december 2000 3. 12. DAN ODPRTIH VRAT od 9. do 17. ure od 9. do 15. ure je potekala Izposoja In brezplačen vpis novih članov, predstavili smo svojo informacijsko, domoznansko in kulturno dejavnost, organizirali smo strokovni ogled knjižnice in predstavitev iskalnih orodij COBISS/OPAC ter predstavitev domače strani Knjižnice Brežice na internetu z možnostjo vpogleda v mesečni seznam novosti in z možnostjo podaljševanja in rezerviranja gradiva od doma, v počastitev 200 letnice rojstva Franceta Prešerna smo skozi besedo in razstavo pesnikovih podob in del predstavila našega največjega poeta, ob 11. uri smo za otroke od 6. do 10. leta pripravili pravljično-pesniško uro Povodni mož, ob 16. uri je bil kulturni program, kjer je recitaciji Tomaža Tomšeta in glasbeni spremljavi Lenarta Černeliča sledil pozdrav direktorice Knjižnice Brežice prazniku s podelitvijo knjižnih nagrad najzvestejšim obiskovalcem v Prešernem letu. Mateja Jankovič nam je na kratko predstavila diplomsko nalogo na temo "Prešeren v berilih za nižjo stopnjo po 2. sv. vojni". Prešernove pesmi je v glasbenem recitalu predstavila Jerca Mrzel ob glasbeni spremljavi Emila Glavnika. 7.12. PREDSTAVITEV KNJIGE ob 18. uri V okviru akcije proti nasilju nad ženskami je Knjižnica Brežice v sodelovanju z Društvom SOS za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvom za nenasilno komunikacijo, Feminističnim informacijskim kulturnim središčem F-IKS in Založbo Krtina predstavila knjigo "Poškodbe notranjosti: pogovori z ženskami, ki so preživele spolno nasilje", knjigo je predstavila ena izmed avtoric Doroteja Mugnaioni Lešnik. NAPOVEDUJEMO KNJIŽNICA A. T. LINHARTA RADOVLJICA december 2000 TORKOVI VEČERI vedno ob 19.30 5. 12. "Moie roke pismu" Predstavitev in otvoritev razstave o Radovljici in Prešernih od 15. do 19. stoletja. Razstavo, ki bo sočasno postavljena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, bosta predstavila Stane Adam in Jure Sinobad. 21 Knjižničarske novice 10(2000)12 6. 12. 12. 12. 19. 12. četrtek, 21. 12. "Poškodbe notranjosti" Predstavitev knjige avtoric Mojce Dobnikar, Doroteje Lešnik Mugnaioni in Maje Plaz, v kateri so zbrani pogovori z ženskami, ki so preživele spolno nasilje. Predstavitvi bo sledila diskusija s predstavniki različnih institucij, ki se ukvarjajo s problematiko spolnega nasilja. Pogovor bo vodila Vera Kozmik. "Sveta dežela Izrael" V Judejo, "deželo Hebrejcev" in vedno bolj priljubljeno Sveto deželo, nas bo ob diapozitivih popeljala Maja Kaltenekar. "S kolednicami v novo leto" Priredbe božičnih in novoletnih pesmi - domačih in tujih - bodo v različnih inštrumentalnih kombinacijah izvajali učenci Glasbene šole Radovljica. POGOVOR O KNJIGAH ob 10.30 Vsak tretji četrtek se srečujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! OTROŠKE PRIREDITVE četrki ob 17.00 7. 12. 14. 12. 21. 12. ves mesec ves mesec 5. -31. 12. "O lisici in Grdini" z lutkami in glasbo (ljudska); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje gledališče Zapik iz Ljubljane. "Bojan na obisku". Obiskal nas bo in z nami ustvarjal Bojan, najbolj priljubljeni junak slovenskih risanih filmov. Predstavila nam ga bo Božena Kolman Finžgar, za konec pa si bomo skupaj ogledali še risanko z naslovom "Zima". "Miškolin" (Josip Ribičič); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje Lutkovno gledališče Združenja glasbene mladine Jesenice. Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivčeva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Irene Majcen. Dobrodelna prodajna razstava Svoja likovna dela bodo razstavljali učenci OŠ Antona Janše iz Radovljice. Razstava bo 14. 12. 2000 predstavljena tudi v Linhartovi dvorani, kjer bo izdelke mogoče kupiti. Zbrana sredstva bodo namenili za nakup dvigala, ki ga na šoli nujno potrebujejo. "Moie roke pismu" Razstava o Radovljici in Prešernih od 15. do 19. stoletja. Enota Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled PRAVLJICA ZA OTROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17.00 15.12. "Bojan na obisku" Obiskal nas bo in z nami ustvarjal Bojan, najbolj priljubljeni junak slovenskih risanih filmov. Predstavila nam ga bo Božena Kolman Finžgar, za konec pa si bomo skupaj ogledali še risanko z naslovom "Zima". 22 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 BLEJSKI VEČER 15. 12. ves mesec ves mesec "Poezija avtorske glasbe" V večeru, polnem novosti, se bo z avtorsko glasbo predstavila mlada Blejka Nataša Vester, študentka 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Izvajala bo klasično klavirsko glasbo In avtorsko glasbo moderne scene - pop glasbo. Na koncertu bo prisoten tudi glasbeni gost, ki pa naj za zdaj ostane še skrivnost. Življenje naredijo zanimivo ravno novosti, pravi mlada glasbenica. Pridite In uživajte v njih! Otroška ilustracija meseca Skupaj z Galerijo Šlvčeva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza ZORMANA - FOJŽA. "Prešernove knjige in knjige o Prešernu" Ob 200-letnlci rojstva dr. Franceta Prešerna bodo v čitalnici Knjižnice Blaža Kumerdeja razstavljene knjige Prešernovih del, knjige o pesnikovem življenju In grafične upodobitve, povezane s Prešernovim letom 2000. Enota Bohinjska Bistrica OTROŠKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 6. 12. "O lisici in Grdini" z lutkami in glasbo (ljudska); lutkovna Igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje gledališče Zapik Iz Ljubljane. 13. 12. "Bojan na obisku". Obiskal nas bo in z nami ustvarjal Bojan, najbolj priljubljeni junak slovenskih risanih filmov. Predstavila nam ga bo Božena Kolman Finžgar, za konec pa si bomo skupaj ogledali še risanko z naslovom "Zima", ves mesec Otroška ilustracija meseca Skupaj z Galerijo Šivčeva hiša smo pripravili razstavo originalne Ilustracije in knjig ilustratorke Lidije Osterc. ves mesec "Prešernove knjige in knjige o Prešernu" Ob 200-letnlci rojstva dr. Franceta Prešerna bodo v Knjižnici Bohinjska Bistrica razstavljene knjige Prešernovih del, knjige o pesnikovem življenju In grafične upodobitve, povezane s Prešernovim letom 2000. KNJIŽNICA PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA december 2000 20.11.-15.12. Slikarska razstava Borisa Štruklja "Grafike" Najnovejši slikarski ciklus s katerim se predstavlja Boris Štrukelj, predstavljajo računalniške grafike izdelane po lastnih akvarelih. Z njimi se avtor kaže kot izviren likovnik, ki pozna in suvereno uporablja razpoložljiva tehnična sredstva. Ogled razstave je možen vsak dan od 8. - 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vstop prost. 23 Knjižničarske novice 10(2000)1 1 KNJIŽNICA dr. TONETA PRETNARJA december 2000 DOBIMO SE V KNJIŽNICI DR. TONETA PRETNARJA 20.12. ob 19. uri: srečanje z dr. Marijo Stanonik. O njenem delu, o šte- vilnih knjigah, zlasti o knjigi "Od setve do žetve" bo tekla beseda, večer pa bomo skušali ubrati tudi na predbožični čas. URE PRAVLJIC ob četrtkih ob 17. uri v otroškem oddelku 7.12. Mick Inkpen: Modri balon 14.12. Marcus Pfister: Maks in progaste miške 21.12 Soviča Oka igrica in Dedek Mraz (osnovna šola Lom pod Storži- čem) 28.12. Franziska Stich: Dobri snežak Pravljice bodo pripovedovale Nina in Mojca Mavric, prostovoljki Centra za socialno delo in knjižničarski Joži Ahačič in Valerija Rant. POČITNIŠKA DELAVNICA vsak dan med 10. in 12. uro 27.-29.12 Za veselo novo leto (brezplačno) v otroškem oddelku knjižnice PIONIRSKA KNJIŽNICA, ENOTA KNJIŽNICE OTONA ŽUPANČIČA V LJUBLJANI januar maj 2001 STROKOVNA SREČANJA MLADINSKIH IN ŠOLSKIH KNJIŽNIČARK IN KNJIŽNIČARJEV vsakič ob 9.30 10. januar 2001 14. februar 2001 14. marec 2001 11. april 2001 9. maj 2001 Uvajanje mladih bralcev v uporabo računalnika v knjižnicah. Pregled novejše knjižne produkcije za otroke in mladino. Začetek akcije: Slovenski knjižni kviz 2001: Josip Jurčič in Dolenjska. Promocija knjižnic in branja. Obisk Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. ZA VODA ZA ODPRTO DRUŽBO IN NUK januar 2001 DELAVNICA/SEMINAR 10.-11. 1. "Knjižnice za pismenost odraslih" seminar/delavnica v Strunjanu, na katerega so vljudno vabljeni (predvsem) knjižničarji splošnoizobraževalnih knjižnic. 17.-18.1. "Otroci, povabljeni v knjižnico" seminar/delavnica v Strunjanu, na katerega so vljudno vabljeni (predvsem) knjižničarji mladinskih knjižnic. 24 Knjižničarske novice 10(2000)1 1