IN MEMORIAM JOŽE HAINZ Dne 9. septembra 1962 je po dolgotrajni bolezni omahnil smrti v objem zgodovinar Jože Hainz, direktor Višje pedagoške šole v Ljubljani. Vsi, ki smo ga poznali, delali z njim, bili njegovi tovariši in prijatelji, smo bili pretreseni ob tej novici, čeprav smo jo že leta s strahom pričakovali. Z njim smo izgubili iz svojih vrst človeka klenega, v življenju prekaljenega značaja, prevdarnega in vedno premišljenega pri delu, človeka z izrednim čutom za pravilno reševanje problemov njegovega delovnega področja in široko razgledanega tudi izven njegove stroke. Rodil se je 3. septembra 1914 v Gelsenkirchenu na Westfalskem v izselje- niški rudarski družini, ki se je po končani prvi svetovni vojni vrnila v do­ movino in se naselila v Skalah pri Velenju. Tu je dokončal osnovno šolo in se po končanem prvem razredu meščanske šole prepisal na klasično gimnazijo v Mariboru. Zgodovino je študiral na ljubljanski univerzi in diplomiral 1939. leta. Pedagoško službo je začel konec leta 1940 na meščanski šoli na Rakeku in tu ga je tudi zajel narodno osvobodilni boj, 'ki se mu je ialkoj priključil. Vanj ga je vodila njegova dotedanja življenjska pot proletarskega otroka, ki se je skozi revščino prebijal do svojega cilja — intelektualnega poklica, in spoznanje o krivičnosti tedanjega družbenega reda, ki ga je kljub mladosti zrelo presojal. V letih narodno osvobodilnega boja sta 'dozorela njegova svetovno nazorska usmerjenost in celotna osebnost, ki je vzbudila pri vsakemu, ki ga je nekoliko globlje spoznal, globoko spoštovanje. Hkrati pa so v tem obdobju načeli nje­ govo zdravje internacija in napori ilegalnega dela (bil je tudi sekretar mestnega odbora OF za Slovence v Zagrebu in član POOF) ter strahovito mučenje v ustaških zaporih, iz katerih se je usodi talca izognil z begom zadnjo noč pred nameravano likvidacijo neposredno pred koncem vojne. Po osvoboditvi ga je poklicna vnema pripeljala nazaj v pedagoške in stro­ kovne vrste. Bil je profesor, ravnatelj gimnazije, republiški inšpektor za zgo­ dovino in zemljepis ter že od jeseni leta 1947, ko se je ustanovila, s krajšim pre­ sledkom do kraja študijskega leta 1961/62 direktor Višje pedagoške šole. Z zad­ njima dvema službenima mestoma in s strokovnim društvom, kjer je vodil delo srednješolske sekcije, je bila v veliki meri povezana tudi njegova pedagoška in strokovna dejavnost. Pokojni direktor Hainz je bil organizacijski in vsebinski utemeljitelj Višje pedagoške šole — prve in doslej edine višje šole te vrste na Slovenskem — ki je taka, kakršna je danes, predvsem njegovo delo. Zavzet za visoko strokovno zna­ nje in poln posluha za pedagoška in metodična vprašanja je na šoli sam pre­ vzel tudi predavanja iz novejše zgodovine jugoslovanskih narodov in iz meto­ dike zgodovinskega pouka. Bil je ne le strokovni in metodični mentor celim generacijam zgodovinarjev pedagogov, ki so izšli iz šole, marveč je metodiki zgodovinskega pouka v mnogočem postavljal tudi nove temelje in postal njen najvidnejši predstavnik na Slovenskem. Za seboj je pustil globoke brazde, iz katerih bodo še dolgo klili sadovi njegovega dela na tem področju. Pri tem je presegel meje šole daleč v jugoslovanski in celo mednarodni okvir. Imel je o teh problemih referate na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev (Maribor 1947, Koper 1955), na plenumu Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije (Beograd 1957) in se udeležil tudi mednarodne konference o vprašanjih zgodovinskega 230 nouka ma nemških in jugoslovanskih šolah v Braunschweigu (1953). Bil je do fmrt'ouSk odgovoren za prispevke iz Slovenije zvezne revije za^pouk ^dovine Nastava istorije u srednjoj školi oziroma Istorij.^.P^^fJ^ =fm ie nanisal več člankov o teh problemih in v njih so prišle do izraza njegovo dobro%Tzn"anTe stroke in velika praktične izkušnje.* Sodeloval je pri sestavi vseh učnih načrtov za zgodovino na naših osnovnih in srednjih šolah od leta ШТ dalTe sodeloval pa je tudi pri pisanju prvega slovenskega učbenika po osvoboditvi -In doslej edinega - iz novejše zgodovine jugoslovanskih narodov Mnogostransko pedagoško delo ga je oviralo, da m ^neje posegel^udi na nnHrnpiP znanstvenega dela, čeprav je imel vse pogoje, da bi se v njem pomo Bi -S srJSS s» ÄÄ°ÄM •£ ie ves čas tesno živei s slovensko zgodovinsko znanostjo m büzeod leta 1948 Halif> Ho smrti sourednik Zgodovinskega časopisa in do leta 1959 ko ga je DO fezen že močno ovTrala, tudi eden najvidnejših članov odbora Zgodovinskega ^aSÄTäa njegova družbena dejavnost Zaradi .gleda^ naivišiih kulturnih dn znanstvenih institucij. S smrtjo direktorja Hainza smo izgubili požrtvovalnega in v mnogih po­ gledih trenutno celo nenadomestljivega sodelavca prav tako pa je iz nase srede odšla z njim osebnost, na katero spomin pri vseh, ki so ga poznali, ne bo zamrl. Ferdo Gestrin AKADEMIK DR. JAROSLAV BÖHM (8. III. 1901—6. XII. 1962) Fvronska Dosebno pa še čehoslovaška arheologija je doživela izredno težak adar^ s sm?tio akademika dr. Jaroslava Böhma, ki je komaj leto poprej slavil ^[osestóesetletnko Učenec Lubora Niederla, Albina Stockega in Josefa КсГапИа je kmalu Prevzel eno od vodilnih vlog med čehoslovaskimi arheo- bcnranua je шшш y delati v Arheološkem institutu Ì^S^C?^%0V^^^t^l tudi upraviteljstvo tega in- -?;+„+?Z Mvodil do svoje smrti. Tu je razvil vse svoje organizacijske sposob- nosü Tako sijepod ™ffvodstvom inštitut razvil v ustanovo, ki danes vod^nÏÏboli obsežna arheološka raziskovanja v Srednji Evropi Skupaj s svo- umi sodelavci je zbral v inštitutu tudi najbolj dragoceno in edinstveno doku- mTntacïo za" čehoslovaško arheologijo, kakršne nima nobena druga podobna ali sorodna ustanova v Srednji Evropi. „«tannvo v CeDrav ie ena od glavnih zaslug J. Bohma bila ze glede na ustanovo, v kateri se je nahajal, njegovo organizacijsko delo, spada vendar med vodilne * Učbeniki za zgodovino na naših šolah, ZC 2—3 (1948/49), str 253—5. Nekoliko smjernica za obradu reformacije u nižoj gimnaziji, Nastava histo- Г"е UcXtata' KÄmo v luči mednarodnih konferenc zgodovinarjev, ZC 8 (1954Neka iskustva 'i problemi rada na nastavnim programima iz istorije, IP 3 • (1957prSotgrra1m4fetorije za VI, VII i VIII razred osnovne škole (skupaj z drugimi avtorji), IP 5 (1959), str. 124—129 Vprašanje idejnosti pri pouku zgodovine, Sod. P 11 (I960), str. 316—d2t>. 231