S tov. 231. (Posamezna Hevllka 8 vtnaijev.) W Trstu« » lorife. 21. av jiista 1917 Letali XLSi. Izhaja vsak dan, tudi ob nedelja* !■ praznikih, ob 5 ijatfaj. Uredništvo: Ube» Sv. FranCifka Asiškcga X. 20, L nadstr. — V* dopisi naj m poliijajo uredništvu Usta. Nefrankiraoa pisnu s« a« sprejemajo in fokopisi se ne vračajo. fc/JaJfteH in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) & a .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edin«®«*, vp!?ane zadruge t omejenim poroitvom v Tretu, ulica St. FrantfŠka Aal&kega St 30. Telefoo uredništva in apctve ttcv. 11-67. Naročnina znala: Za celo leto ....... K 312t Za pol leta............t • • . 15-60 aa tri mescce............... m 7 80 • a scdaljalo ls.t;Ice, oglati denarnih jta- vfdov................. po 20 vin. Ogiitsl v tekiiu Usta do pet vrst ........K 20,—» vsaka nadaijaa vrsta.............- Mali oglasi po 4 vtnarj* beseda, najmenj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnt oddelek .Edinosti'. Narobilo« lo reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti' — PiaCa in toil se v Trstu. Uprava in iaaaratnl oddelek nahajata v ulici Sv. Pranžilk* Aslftaga IL SOL — PoStn ohrani I nični raCun It '41.653. Imm ormtrtsii porodla. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 20. (Kor.) Ursdi*o se razglaša: 20. avgusta 1917. « Vzhodna bojišče. — Pri M«"-j so napravile nemške čete v srditih bn:ih nad 2200 ujetnikov. Pri Grotesci ob Oi*ozn in vzhodno Ocne so avstroogrsve In nemške čete Ruse in Romune vrgle vnovič. Dalje severno nič posebnih dogodkov. __ _ i { 3 I! J a n s k o bojišče. — Nasa hrabra soška armada je bila včeraj zopet v srditi borbi s številno n rogo močnejšim sovražnikom. Uspeh dneva je bil naš! Dočlm se je sovražnik med Tolminom in Krnom zadovoljil s posameznimi sunki, so od Avč do morja butali v n^še postojanke napadni valovi italijanskih mas. Nad Kanalom so prispeli Italijani s pomočjo najhujšega topovskega ognja notri na višino Vrh. Tamkaj so se vrgli sovražniku nasproti junaki iz Heba in ga potisnili nazaj ra pobočje. Pri Desklah in Vodicah, na Sv. Gori in Sv. Gabri,tlu, v gričevju ^vzhodno in južno Gorice, povsod so se vršili skrajno srditi boji, ne da bi se Italijanom posrečilo pridobiti vsaj ped naših tal. Dunajski črnovojniški junaki in avstrijski črnovojniški polk št. 51 so imeli tu zopet bogato priložnost, da dokažejo svojo priznano bojno izkušenost. Med VI-pavščico in Fajtim hribom so se razbile so\r«žne napadne kolone ob železnem odporu priznanih alpskih strelskih polkov. Kranjski gorski strelci so branili tu domača tla. Tudi na kraški planoti |e divjala bitka z največjo Srditostjo. Akoprav jugozapadno Kostanjevice še valovi boi v ozemlju prve postojanke semtertja, je bH vendar sovražnik drugje povsod že popolnoma vržen nazaj preko najspre Jnejših črt. 10. avgust nam je prinesel nad 3G'J§ ujetnikov. Krvave izgube Italijanov so velike. Sovražni monitorji so obstreljevali odprto mesto Trst. Več prebivalcev |e bilo ubitih. — Na planoti Sedmih bbčin, kjer so Izvršili Italijani junija težke, a brezuspešne napade, je sovražnik predvčerajšnjim severno Atiaga v širini 15 km izpraznil svoje, na italijanskih tleh se nahajajoče postojanke. Včeraj se je umakni tudi iz Suganske doline nekoliko nazaj. Balkansko bojišče. — Nespremenjeno. • DUNAJ, 20. (Kor.) Iz voznega poročevalskega stana se poroča: 20. avgusta, zvečer. Enajsta soška bitka se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Borba traja posebno pri Mrzlem Vrhu in jugozpadno Kostanjevice. Dosedanji razvoj dober. Načelnik generalnega štaba. V \ ENAJSTA SOŠKA BITKA. Dr NAJ. 20. (Kor.) Pehotni boji so se naiiui." -vali včeraj ves dan. Bili so vsepovsod za nas ugodni. Po močnem topovskem rvgnju so ifapa-dli Italijani dvakrat odsek Krna. Naš ogenj jih to naglo pognal nazaj. Na Mrzlem Vrhu je bil sovražil: k iz ozkega kosa fronte, v katerega jc bil vdrl. s protinapadom takoj zopet vržen. Ob tolminskem predmostju težek topovski ogenj. Severno K? je pr<73or sovražnika ustavil krepek protisunek. Več napadov Italijanov pri Britotu, potem na postoj:« ike ;>ri Vodicah m do Sv. Gabrijela smo odbili izgubonosno za sovražnika. I-i .tako se razbili ponovni sunki na n^>e črte jugovzhodno Gorice že v našem ognju. Največje sile pa je napel sovražnik, da bi prodrl med Vipavsko dolino in Kostanjevico. Naval j u joče sovražne mase je naša obramba raztrgala. Krvave izgube Italijanov so nenavadno težke. Napravili smo 3000 ujetnikov, ki pripadajo 33 brigadam. Včeraj zvečer so izstrelili sovražni monitorji 7.strelov na Trst. Pet strelov je padlo na zasebne hiše, dva na ce>to. Bilo je b mrtvih, en moški, ena ženska in 4 otroci. Vrh tega sta bila ena ženska in en otrok težko ranjena. Mojstrski stre4 ene naših baterij je prisilil en monitor. da je ustavil ogenj. Tudi naša pomorska letala so se včeraj odlično -udeleže vala bitke. Obmetala so sovražne baterije ob izlivu Sdobe in Trst obstreljujoče monitorje uspešno z bombami. Kljub muč- ———»mm—m—g—■ P o n L I S f E K., Milijonar, k! I a IzglniL Roman. Francoski spisal Evgen Chavett*. — To Je Pavlinina dota, — je dejal la-komno sam Bri sebi. Po nesreči pa ni bil sam, ki je vedel za te milijone. Kapitan, ki je prežal v veži, je pričakal odhajajočega notarja, skočil pred Tijijn na Bethunsko nabrežje in ga počakal tamkaj. O, vi ste, mojster Baudonin! — ga je ciagcvoril. — Ali prihajate od Bricheta? — Da, pravkar prihajam iz palače. Nato je Hanibal melanholično zmajal z glavo in dejal: Upam, da niste izvšil svoje včerajšnje neprevidne obljube, da mu namreč prinesete tri milijone. [nemu sovražnemu obrambnemu ognju so se vrnila vsa k tala. NEMŠKO. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni sta«, 20. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Na flandr- skem bojišču je po izjalovljenju angleških jutranjih napadov južno Langemarcka topovski boj napram prejšnjim dnem znatno zaostaji l. V Artoisu je bilo topovsko delovanje le severozepadno Lensa močnejše. Angleški poizvedovalni oddelki so bili na več krajih odbiti. — Armada nemškega cesarjeviča: Bitka pri Verdunu se »e pričela danes zjutraj na obeh bregovih Aloze od gozda Avoeourta do gozda Cau-rieresa (23 km) z močnim? napad! Francozov. Topovski boi se Je nadaljeval, včeraj podnevi in ponoči nepretrgoma s skrajno srditostjo. Danes zjutraj Je ©tvoril napad Francozov najjačji bobnajoč ogenj. Francozi so zasedli brez boja greben Ta-iou vzhodno A'oze, ki je bil od marca opuščen kot obrambna črta in zaseden le s stražami. Te so bile tekom včerrjšnjega dne umaknjene po načrtu in brez molitve. Na vseh ostalih točkah široke bojne fronte je hoj v polnem razvoju. — Sestreljenih je bilo 16 sovražnih letal in 4 pri-vezni 1-a'oni. — Poročnik Gontermann Je sestrelil 3 pri vez ne balone in eno letalo in povišal s tem število svojih zmag na 34. Oficirski namestnik Miiller 5» premagal 23. in 24. nasprotnika. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič novega. — Armada nadvojvode Jožefa: Nemške in avstrijske čete so s krepkim napadom vrgle na obeh straneh doline Oitoza žilavo se braneče Romune proti dolini Tro-tusa. Pri tem se Je odlikoval posebno vir-temberški gorski bataljon. Ujetih je bilo nad 1500 mož in uplenjenih 30 strojnic. — MnckenSenova armada: Na zapadnem bregu Sereta so se razvili za kolodvor v Marasesti srditi boji, tekom katerih Je ostalo nad 2200 ujetnikov v naših rokah. Južno iziiva Rimnika so se močni ruski napadi izjalovili pred našimi postojankami. Macedonska fronta. — Položaj je neizpreiiienjeit. Prvi generalni icvartirmojster: pi. Ludendorff. SOVRAŽNA URADNA POROCHJL Italijansko poročilo. 19. avgusta. — Včeraj so od jutranjega svita dalje naše baterije srdito obstreljevale sovražne postojanke od Črnega vrha do morja. Brodovja letalskih aparatov in mornariških letal so napadla zbirališča sovražnih čet za črtami nasprotnika. Rusko poročilo. 19. avgusta. — Zapadna fronta: Jugozapadno Naroškega jezera ste dve nemški stotniji pod okriljem topov napadli naše postojanke pri vasi Sta novci; naš zaporni ogenj jih je vrgel nazaj. Na ostali fronti praske in poizvedovalno delovanje. — Romunska fronta: V noči 18. t. m. je izvršil sovražnik pri Ocni več napadov južno Grosesci. a je bil odbit. Tekom 18. t. m. se je boj pri Slanicu nadaJjeval s prem^nliivo srečo. Proti večeru so bili odbiti vsi napadi. Na ostali fronti praske. — Kavkaska fronta: V smeri Harpusa smo oJfc li napade močnih turških sil. Sicer le pehotno streljanje. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 19. (Kor.) NVolffov urad poroča: V Atlantskem in Severnem morju je bilo potopljenih zopet 23.000 ton. Med po-toplieni ni ladjami se nahaja tudi en velik parni k najmanj 10.000 ton. BEROLIN. 20. (Kor.) Meseca iulija je bilo potopljenih skupno 811.000 ton. V prvem polletju neomejene podvodniške vojne ie bilo uničenih 5,495.000 ton sovražne ladijske prostornine. Vesti Iz Rusije. CARSKA RODBINA V SIBIRIJI. PETKOGRAD, 19. (Kor.) Provlzorična vlada obiaviia sledeče poročilo: S stališča vzdržanja reda v dc^avi je vlada sklenila, da spravi prejšnjega carja in carico, ki ostaneta pod nadzorstvom, v — Oprostite, gospod kapitan, denar je deset minut sem že v njegovih rokah. — Ka!vO? Nesrečnež! Ali ste b:l res tako nepreviien, da ste izročil tako veiiko SvUo človeku, ki ni popolnoma zdrave pameti? — Brichet je pač včeraj podvomil o moji poštenosti, in kakor hitro gre za to, Ja dokažem svojo poštenost kot notar, ne poznam nobeiiili družili obzirov več, — je odgovoril notar odiočno. — Toda vi ste vse preobčutljiv notar. Brichet je nekoliko vročega temperamenta. in prepričan sem, da takoj nato niti več mislil ni na ono, kar vam je rekel, — je menil Haiiibal kot apostol miru, ki hoče potolažiti vsako razdraženost. Notar je odgovoril nato precej ošabno: — Dragi moj kapitan, vaš zet niknkor ni pozabil, kar je rekel, tmveč je tudi sedaj na tak žaljiv način zopet "govoril o stvari, da se nikakor nočem več baviti s stvarmi kak drug kraj. V to svrho je bilo izbrano mesto Tobolsk v Sibiriji. Carska dvojica je bila z vsemi predpisanimi varnostnimi odredbami prepeljana v novo bivališče. Istočasno in ob istih okoliščinah so se otroci prejšnje carske dvojice in večja ožja okolica podali prostovoljno v To-bo!-k. Provizorlčna vlada in Finska. PETROGRAD, 19. (Kor.) Na današnji seji članov provrzorične vla-die je generalni guverner Finske Staliovič poročal obširno o položaju na finskem in naglašal vso resnost, čeprav bi se eventualno generalno stavko zamoglo preprečiti. Stavko je pripravljal iz številnih socialističnih eleanentov sestavljeni komite. Provizo-rična vlada je po sprejetem poročilu podelila generalnemu guvernerju polnoinoč, da ne sme prepustiti, da bi Finska nasprotovala interesom Rusije in avtoriteti vlade, in ga pooblastila, naj v slučaju .potrebe seje deželnega zbora prepreči z orožjem. DEMISIJA KABINETA ESTERHAZY. VVEKERLE MINISTRSKI PREDSEDNIK. BUDIMPEŠTA. 20. (Kor.) Danes, ob U dopoldne, se je vršil kratek ministrski svet na katerem so vsi ministri sklenili, da vsled odstopa ministrskega predsednika grofa Esterhazyja, izvršenega v sled bolezni, odstopijo tudi oni. nakar so podpisali tudi demisijsko listino. Taj. svet. dr. VVekerle Je bil sprejet opoldne od Njegovega Veličanstva v av-aijencL Po avdijenci se Je podal dr. VVekerle v ministrsko predsedstvo, kjer se je posvetoval z grofom Moricem Ester-hazyjem in drugimi člani kabineta. Ob Vi2 popoldne se je vršil pod predsedstvom Njegovega Veličanstva kronski svet. BUDIMPEŠTA. 20. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je imenovalo taj. svetn. in ministrskega predsednika iz. sL dr. Aleksandra VVekerle za ministrskega predsednika. Ob 4 popoldne je prišel ministrski predsednik dr. VVekerle v ogrski gali v dvorni grad, kjer je bil zaprisežen. Cesar v Peštl. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je danes zjtaraj prispelo v Pe-što. Oficijalni sprejem se ni vršil. Vladar se je ob navdušenih ovacijah številne množice odpeljal v dvorni grad. Pred grajsko cerkvijo ga je pozdravil knez-primas dr. Czernoch z duhovščino, ministri in zastopniki vojaških oblasti. Vladar se je podal v cerkev m se vsedel na prestol, ki je bil postavljen v sanktuariju. Po slovesni službi božji, ki jo je daroval kardinal dr. Czernoch, se je pričel obhod Sv. Štefana. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Vladar se je danes zjutraj udeležil procesije z pelikvi-jami desne roke sv. Štefana. Ob 10 so se pričele avdijence. Kralj je sprejel fml. Bogatha. nato odposlanstvo grško-orijen-taJsko-roinua^kih škofov pod vodstvom nadškofa Bazilija Mangre* Nato je sledilo že javljeno zapriseganje. Papeževa nota in osrednji vlasti. DUNAJ. 20. (Kor.) Kakor poroča »Fremdenblatt«, je bila mirovna nota papeža v tukajšnjih merodajnih krogih simpatično sprejeta. Isto stališče napram noti zavzema tudi nemška državna vlada. Odgovor na papeževo noto bo sledil takoj, kakor hitro se avstroogrska vlada sporazume z Nemčijo, kar se zgodi že v najkrajšem času. Seja odseka oevškega zveznega sveta za vaanje stvari MONAKOVO, 19. (Kor.) Ministrski predsednik grof Hertling se je podal danes zvečer v Berolin, kjer se bo vršila pod njegovim predsedstvom v palači drža vnega kancelarja jutri seja odseka zveznega sveta za vnanje stvari. Solun v ogflju^ SKOPLJE, 19. (Kor.) Od opoldne do noči je zgorel ves stari del Soluna. Še sedaj }e videti s fronte težke oblake dima nad Solunom. Japonska proti stockholmskl konferenci. STOCKHOLM, 19. (Kor.) Iz Londona se poroča, da je japonska vlada prepovedala potne liste za stockhohnsko konferenco. Vojna s Kitajsko. PEKING, 19. (Kor.) Vse nemške banke so pod kontrolo viade. tako nezaupljivega klijenta. Kakor hitro pridem domov, se lotim takoj dela, da ko<-likor mogoče hitro dvignem še ostanek njegovega imetja, ki se nahaja v mojih rokah. V dveh dneh mu lahko izročim popoln znesek. — Kako, vse? — je vprašal Hanibal j^estraše no. — Da, sedem milijonov. — Toda kaj naj pa vendar počne s tem imetjem v svojem polublaznem stanju? — Kar se mu ljubi.... meni je popolnoma vseeno.... Potem bo že tem lažje razpolagal s svojim denarjem v prid prvemu sleparju, ki naleti nanj, ker se vse vrednostnice gla^ na prinosca.... Gredo iz rok v roke brez. vseh ovir, — je menil užaljeni notar. — Vraga, sedaj je treba paziti na skrinjo, — je d^jaJ kapitan takoj sma pri sebi, ker se je ob zadnji pripombi spomnil de Lozetila. Ne Sivko Kraljei'Ić, a-r.pdH Hercsirat, ali n — UuK BranKou'f. O priliki razprave o proračunskem provizoriju je Stklenil »Jugoslovanski klub« soglasno, da za takrat in- z ozirom na posebne razloge, kr so bili svoječasno tu Ji v našem listu navedeni, glasuje za ta provizorij, ne da bi s tem r > Ciamovem paiu-cu ravnokar nastopivšemu provizornemu in nepolitičnemu Seidlerjevem kabinetu hotel izraziti zaupanje. Glasoval je tflko v interes« parlamenta in v interesu vseli tistih, ki so od delazniožnega parlamenta pričakovali vsaj delne poprave tisočerih krivic, prizadetih tekom vojne, in lajšanja neo-pisnega gorja. Sklep je bil soglasen. Dr. Treslća tiste dni ni bilo na Dunaju, kakor se sploh ta gospod le redkokedaj prikazuje v zborničnih dvoranah: prev.zvišen je nad malenkostmi vsakdanjega parlamentarnega dela. Zazna^ši za sklep, ni vprašal po razlogih, temveč je izjavil na. prav odureji način, d^ se on ne podvrže nika-kemu sklepu. V resnici je potem on edini med vsemi jugoslovanskimi poslanci glasoval proti provizoriju in inalo dni zatem zapustil Dunaj, ne brigajoč se več za parlament, niti ne za potrebe svojih volil cev. Mi smo do sedaj molčali o tem, ker ne smatramo dra. TresiOa resnim človekom; no, ta gospod opravičuje se !aj v nekem zagrebškem listu svoje postopanje na način, ki }e skrajno ža'iiv za člane Jugoslovanskega kluba in ki radi onih, ki dra. Tresića ne poznajo prav, ne sme ostati brez odgovora. Na svoj prezirno-bahavi način vrrašnje dr. Tresič Jugoslovanski klub. ali ie dobi! od avstrijske vlade kako zadoščenje za pretrpljeno gorje; ali ie kaj dosegel za koniiniran-ce in internirance; ali je dosegel, da bodo kaznovani orožniki in finančne straže, ki so delali krive ovadbe in dajali krive informacije; ali je dosegi 1 odstranitev višjih poiltičnih uradnikov v Dalmaciji; ali je izposloval, da se.odpravi tam korupcija, da se zboljša aprovizacija in da se zmanjša število vpoklicanih iti.?! Naposled vzklika, da se je javno zaobljubil. da ne bo glasoval za proračun, dokler ne bo Dalmacija spojena po železnici z drugimi avstrijskimi deželami. On da je besedo držal, drugi pa ne; on da nikomur ne žrtvuje svoje vesti in da ne bo lizal roke, ki nas tepe. On da se radi takove ku-kavnosti in podlosti ne bo izpostavljal preziranju vsega sveta!! Ali ste ga slišali-junaka? On je edini Marko Kraljevič med 32 kukavicami in podleži, ki kakor pseto ližejo roko. ki jih tepe, in ki jih zato prezira ves svet! Mi bi prosili tega velikana značamosti in narodne odločnosti, naj nam imenuje tudi samo enega člana Jugoslovanskega kluba. ki je za provizorij glasoval iz sebičnih razlogov in ki ni storil tega edino in izključno le v interesu mukotrpnega našega naroda! . • Mi poznamo Ie en-ega jugoslovanskega poslanca, ki je zahteval, naj ga kandidirajo v državni zbor edinole v svrho, da si s tem zagotovi nekaj dohodkov, in ki je celo z vso resnostjo zahteval, naj ga iz istih razlogov izvolijo v deželni odbor njegove domovine, akoravno se razumeva v deželnoodborske posie kakor zajec na boben. Dr. Tresič ga menda pozna. Nadalje bi mi vprašali g. dra. Tresiča. je-li storil on tudi samo en korak, da se Kaj je za internirance in konfinirance, za zboljšanje aprovizacije in za sanacijo političnih razmer v Dalmaciji? Ali je sploh storil le en korak v korist svojih volilcev? Seveda. to so zanj »trice«, s katerimi se tak veiik politik ne bavi. To prepušča »kukavicama in »podležem* iz Jugoslovanskega klulfa, ki so ravno s svojim glasovanjem za proračunski provizorij omogočili ono amnestijo, radi katere same bi tankočutna politična vest dr. Tresiča smela vsaj za en hip vtihniti. Dr. Tresič nič ne ve o neštevilnih intervencijah Jugoslovanskega kluba v korist internirancem in koniinirancem, katerih je bilo veliko število izpuščenih ravno vsled odločnega nastopa našiii poslancev. Tudi mu je neznano delovanje naših poslancev v begunskem vprašanju; on nič ne ve o begunskih podporah (ref. dr. Krek), o zvišanju i odpor za družine vpoklicancev. Istotako nič ne ve o odločnenwobračunu našega parlamenta ž izjemnimi in vojaškimi sodišči in o sto drugih važnih in koristnih korakih, pri katerih so jugoslovanski poslanci sodelovali v odsekih in v plenumu, in gle-dć aprovizacije tudi v deželnih gospodarskih svetih in komisijah. O vsem tem dr. Tresič nič ne ve in tudi ne more vedeti, ker je med tem, ko so drugi delaii, Vžival sveži planinski zrak v Gradcu, kasneje pa po zagrebških kavarnah obrekoval In blata med brati Hrvati jugoslovanske poslance, zlasti pa dra. Korošca in dra. Kreka! No, četudi dr. Tresič ni nič znal o vsem tem, vse eno mu ne moremo priznati pravice do njegovih ekstravaganc. Jugoslovanska delegacija je razmerno !e maloštevilna, nje politični program pa velik in pot do njega uresničenja trnjeva in polna ovir. Združiti je treba torej vse moči. Le enodušen nastop vsega naroda in njegovih zastopnikov more izsiliti spo-štovaitje ia \^>števanje; le tak nastop bo imponiraj. ^ V vprašanjih parlamentarne taktike se mora manjšina podrejati večini: kaj šele posameznik! Ali pa misli res dr. Tresič, Ja je f n razumnejši, oziroma, da ima on več smisia in razumevanja za čast in korist našega naroda, nego naš dr. Lagin.'a, ki je vse svo;e živltonje z brezprimer.io požrtvovalnostjo in saTnozatajevanjem posvetil povzdi&i hrvat, naroda v Istri^ \li pa misli ur. Tresič, da imajo dr. "^in-grija, i'r. Smodlaka, dr. Vukot'ć. ki so iih vojaške oblasti z orožniki gnale v jeje, polem v taborišča intcrnirancev in .nazadnje kot priprostesBVoiake v kasarne in barake, manj sočutja za trpljenja ua-šev.t . naroda v teJi groznih časih in da so prej pripravljeni žrtvovati čast in poštenje, vest in prepričanje nego on. dr. Tresič?! Ali hoče on res očitati ;>kukav-nost in -»podlost« enemu Biankiniju, enemu Spinčiču?! O slovenskih poslancih molčimo, ker znamo še iz prejšnjih čast.v, da on. dr. Tresič, Sinaira ves slovenski narod za nekaj inferijornega! Ako so omenjeni«, v borbi za :iarovl!ii> ist in pravice osiveli mo/ie smatrali <-;u> iuktiko v onem momentu za primerno, ie bila sveta dolžnost vsakega jugoslovanskega poslanca, da svoje samoljubjo nekoliko zapostavi in da se podvrže. Le disciplinirana vojska izvoiuje zmage: kdor hoče voditi volno na .lastno pest, §koduje in kvari najbolje iuičrte. Vojaka, ki bi h«i-io 1 sam napasti sovražnika, ko ie iz taktičnih razlogov zaukazana sama defenziva, ali eventtivelno cclo začasno umikanje, postavijo pred vojno sodišče,* ali pa ga pošljejo v norišnico. Kaj pa naj šele porečemo o čiovtku, ki se v takem momentu ne podreja skupnosti. temveč svoje tovariše še obrekuje in blati ter iim podtika »kukavnost« in »podlost«? Ali misli dr. Tresič res. da koristi jugoslovanski stvari, ako pada >u-gosiovanski delegaciji v hrbet in jo skuša izročiti splošnemu preziranju? Herostrat je v 1. 356 zažgal sloveči tempelj Artemize v svojem rojstnem mestu samo zaf^ da bi — kakor je sam priznal na natezalnici — njegovo ime- slovelo med potomstvom. Brankovič pa je I. K5.S9. — na Kosovom polju izdal svoj narod in povzročil katastrofo, ki jej je sledilo večstoletno suženjstvo srbskega* naroda. Razdobje več stoletij ločujejo ti /ak>smi in sramotni pojavi v zgodovini. O. dr. Tresič! Vaše postopanje nI delo Marka Kraljeviča, temveč Herostrata, ali — Vuka Brank ovi ča! JatcS^ansKo apralsals in •slooenslte stranka Nedeljski socijalno-demokratski »Lavo-ratore« je objavil pod gornjim naslovom naslednji članek: »Po naddvcletnem prisilnem zastanku kreče jugoslovanski politični svet zopet ra bojna pota, dokazujoč, koliko deiotvor-ne in dejanske sile more zbrati gibanje za svobodo in neodvisnost. Gotovo ne more oporekati nihče, da Jugoslovani stoletja sem trpe sramotne krivice, kakor ga tudi ni, ki bi mogel dvomili, da je umstveni, moralni in gostx>dar-ski razvoj jugoslovanskega naroda predvsem odvisen od ostvaritve njegovoga najvišjega ideala: svobodne samouprave in zedinjenja. Jugoslovani se dandanes nahajajo v nesrečnem položaju, da so razdeljeni v pet narodnostnih skupin, podrejeni ravnotoliko političnim upravam, oddaljeni drug od drugega bolj kot narodi različnega plemena, dasi ravno jih loči samo neznatna razlika narečja. Končno jugoslovanski narod začenja umevati, da je prišel njegov čas; to je. da se približuje trenutek uresničenja zahtev, za katere se je boril tako srdito in jih Je branil tako žilavo. Posebno se zdi, da Slovenci hočejo z vso odločnostjo zastaviti vse svoje sile, da dosežejo, kar smatrajo za svoje življenjsko vprašanje, .lasno napoveduje to izjava Jugoslovanskega kluba v zadnjem državnozborskem zasedanju, s katero se je odločno poudarjalo, da jugoslovanski narodi streme po samoupravi in zedinjenju in da v ta namen zbero vse svoje sile. Jn sedaj je jasno, da je jugoslovansko vprašanje stopilo v svojo odločilno obliko; niti najbesnejši nemški šovenisti ne morejo misliti, da bi je mogli rešiti s polovičnimi ukrepi ali zadušitvijo. Zadnji dogodki v državnem zboru dokazujejo; da bi bila velika pogreška, če bi se uc upoštevale volja in želje Jugoslovanov. Po svojem posebnem položaju so postali v državnem zboru odločilen činitelj: in ta srečni položaj hočejo izkoristiti popolnoma. Da se bolje razume nova bojna ognjevitost, se je treba ozirati na več okolnosti l»j4rn*Jovpiu. Stran II. »EDINOST* fttev. 231. V Trstu, dne 21. avgusta 1917. enci, so našli v sebi (tu je eno vrsto prav ničesar, kar bi tudi le oddaleč kazalo, da je Trst po vojaštvu zasedeno, za odpor proti sovražniku pripravljeno mesto. Onih par najnižjih vojaških poveljni- rtala cenzura) toliko živih moči. da so se mogli povzdigniti do čudovite gospodar ske. politične in literarne moči. Toda jedro vsega tiči v tem, da je jugo- štev, ki jih imamo, je komaj toliko, da ve-jvansko vprašanje v ozki zvezi z bal- mo, da ie sploh kak vojak v Trstu, in če ne bi tupatam prihajalo vojaštvo s Krasa nakupovat v Trst, bi sploh pozabili, da smo tako blizu fronte, če ne bi nas opozarjali na to bobnenje tam zgoraj in italijanski letalci nad nami. In vendar Trst pod italijanskimi granatami. Deset sovražnih granat največjega kalibra, 3Scentimetrskega,'kakor pravijo, je bilo naperjenih na Trst. Zadele niso vse, in tudi učinek ni bil tako grozovit, kot bi si človek predstavljal v prvem hipu. Stvarna škoda je razmeroma zelo majhna. Porušena je skoraj popolnoma ena sama hiša, druga pa je precej težko poškodovana. Hujši pa so učinki glede človeških žrtev. Bila je pač ned-eiia m ljudstvo ie proti večeru šlo iz hiš, da se po izredno vročem dnevu nekoliko ohladi Zlokobno sk>\ kanskimi razmerami, balkansko zgodovi-i o in bodočnostjo. Baikansko vprašanje je naravnost jugoslovansko vprašanje. Cim bolje se reši jugoslovansko vprašanje, tein lažja je rešitev obširnega balkanskega vprašanja, tem odločnejši ie korak n.i-ru naproti. Na Balkanu se osredotočujejo tkspanzijska stremljenja evropskega kapitalizma, kaiti balkansko vprašanje ni samo veliko politično vprašanje, temveč veliko, veliko bolj veliko gospodarsko vprašanje. In presoja se ravno s tega vi-iMka. Balkan, svoj čas zibel evropske civilizacije, je ostal vedno znamenit trgovski trg. znamenita prometna in prevozna pot. ;,rav te dni je neki prosvetljen nemški (bivši minister Zenker) v zanimi-"CfTi članku razjasnil vse ^ote oficijelne vsevkupnega tem irijske politike glede V a!:-anskega vprašanja. smislu brnjenje. tresk, in — krik in stok. briz- 7 u'. ode v a risec veliko važnost tega vpra- ga;oča kri. ranenci, mrtveci. In večimoma ranja z ozirom na gospodarske in politične sami — otroci! :oristi podonavskih narodov in se zavze-l Sestri Oizela in Eleonora Lavrenčič, :na za pravično in korenito rešitev vpra- prva stara 14. druga 10 let, Beneš Julij, -anja. t.tko, da bi zadovoljila opravičena star 14 let, Peter Ci-goj, star 10 let, Bla- stremljenfa Jugoslmanov.« zevič Albina, stara 15 le'," in Erziliia Loy, V nadaljnetn razpravlja članek o že zu rrti n stališču, ki so ga zavzeli slovenski socijalni demokratic napram jugoslovanskemu vprašanju splošno in posebej inram ustanovitvi slovenskega narodne- stara 30 let. Sesi mrtvili, razmesarjenih, šest žrtev, ki pričajo o grozoti borbe za — »odrešitev« Trsta. Težko ranjenih je biio sedem oseb, ki so jih prepeHaJi v mestno bolnišnico, in siccr: Helena in Karel Bnvdaž, Julija sveta. Članek, kiu^rcTmi vsaj v prvem u nikakor ni odrekati stvarnosti in j nionisio, Mihael Hrimek, Ernest liam- pristranosti, je očividno izšel iz krogov venskih socijalnih demokratov. Za nas ni povedal bogve kaj novega, pač pa more dobro rabiti v informativne svrhe čitateljem »Lavoratora«, ki morda niso bili doslej dovoljno poučeni o jugoslovanskem vprašanju. Zanimiva bi postala stvar za nas pač tedaj, če bi »Lavoratore« s svoje ^rrani, v imenu italijanske socijalno-dcmo-1 rat ke stranke, povedal svoie mnenje In se izrazil podrobneje zlasti o jugoslovanskem vprašanju glede Primorja in prav posebej glede Trsta. Aii smemo piičako-\ati. da bomo v kratkem čitali tak članek? H izne politične vesti. Vladna kriza na Ogrskem. Vsled »oholosti« ministrskega predsednika grofa t >tcrtiazyja nastala vladna kriza se vedno ni rešena. Cesar je v soboto sr»re.-el grofa Andfassyja in se je mislilo, da se gio4 Andrassy vrne z Dunaja v Budimpešto z nalogom, da sestavi nov kabinet. Stvar pa se ni zgodila tako, in . splošno mnenje je, da se reši kriza danes (v ponedeljek), ali pa šele jutri. Vsekakor vlada splošno mnenje, da prevzame grof An-drassy ministrsko predsedstvo in da se mu posreči pridobiti toliko članov delovne (1 iszove) stranke, da bo imel zagotovljeno \ ečino. Nekatere izpreniembe v kabine u pa so se v tem že izvršile. Cesar ie »idix»klical ministra za Hrvatsko, grofa Zie i>ja, ministra a latere grofa Teodorja B'itthvanja ter justičnega n inisira dr. Vazsonya ter je imenoval grofa Aiadarja Zichvja za ministra a latere, groia Bat-trna:iya in dr. Vazsooya za ministra brez lisii'iee, dosedanjega namestnika bosen-ski.Lfa deželnega načelnika, dr* Karla Ln-kcihauscrja pa za ministra brez listnice in za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, državnega tajnika v justičnem ministrstvu Karla (jrecsaka za justičnega inini-( _____ stra ter poslanca Foldesa za ministra brez liščin, i-e bii ta napad na Trst listnice. Novi minister za Hrvatsko, Sla-voniio in Dalmaciji) dr. UnkelhiiusSvjr, je bil kot mož. ki je po padcu zloglasnega Cuvajcvega sistema, nve.ki n, tirvai-skern zopet evropske razmere, na Hrvatskem splošno v čislili, in je upati, da bo iudi kot minister za Hrvatsko mož na -vojem mestu. Trst pod sovražnimi srsnofnm?. Vse do prošle nedelje je bil Trst — tako oravzaprav pred fronto, kot se pravi — vendar še kolikor toliko varen, dasiravno o nas naši »prijateljic z one strani poselili marš katerikrat in nas pozdravili s po-/Jravi iz zraka, po katerih je tekla kri » tjnedolžnejših in smo polagali njihova upla k večnemu počitku — žrtve težkih . ^ov. Vendar pa Trst vse do zads=jega ni • pod v stisk oni tistih grczoi, ki se do-^ :.'« danzadnem nekoliko kilometrov ija proti severozapadu; v nedeljo proti . pa smo občutili tudi v Trstu uči-ajtežjiii kalibrov ir »znali smo, J.i :o — na fronti. f\ zdalia med Trstom in brtiMjh. Marija Reinhardt in Mihael Ka-nian. * Mrtveci se nahajajo v mrtvašnici pri Sv. .!«stu in pogreb bo od tamkai danes, v torek, ob 4 popoldne. Vtisk sovražnega napada je bil v prizadetih okoKših. kot pač popolnoma umljivo, naravnost grozen. Ljudstvo je trumoina bežala v edino varna kraja, v predora pod Montuzzo m pod Sv. Jakoba, ki sta biia v kratkem ta-ko polna, da le bil vsak promet nemogoč. Pomirjevalno je vplival na ljudstvo prihod namestnika barona Fries-Ske^ja. ki si je v spremstvu namestnika policijskega ravnatelja, dr. MiShkovca, ogledal prizadete kraje in rodbine, t >iažil ljudstvo ter najtežje prizadetim skušal z denarno podporo za prve potrebe pomagati iz najhujše zadrege. Kolikor smo poučeni s pristojne strani, poskrbi gospod namestnik kar najizdatneje za prizadele rodbine. Proti 8 zvečer je ponehalo. Ljudstvo se je začelo vračati v svoje domove, ali vendar se ni pomirilo popolnoma, kajti ko je opolnoči zopet začelo treskati na Opčine, je bilo zopet \se pokoncu. Sele tedaj, ko je bilo jasno, da mestu ni pričah vat i ponovnih smrtonosnih pozdravov, se ie prebivalstvo pomirilo. Oba predora pa sta v*zJic temu prenočila precejšnje število ljudi, ki niso zaupali ponovnim zagotovilom, da se ni bn*' ponovitve napada. Danes, v poiK ieijek, je zopet pokalo, toda sovražni stre!; so bili naperjeni proti j Opčinam. in mesto ni bilo prizadeto. Prebivalstvo iz Sv. Križa in z Opčin, kolikortoliko tudi s Prošeka in Konto-veHa, se je umeknlio deloma v Trsi, delom:. pa proti Sežani in Bazovici. Poročila z najbližje kraške fronte so s«, danes glasila ugodno, iu iako ljudstvo meni. da se v kratkem zopet Irhko povrne v svoja doHiovjn. Kolikor se pač da sklepati iz vseh oko- le mimo- gredoč. Kaj naj pa tudi napadajo, popolnoma odprto mesto?! Zato pa je tudi ve-j čina prebivalstva Rstala hladnokrvna, vj preprieaTtju. da se napad ne ponovi več. j »Italijani vendar ne bodo razstreiie\ ali j Trsta, hi jim je iakorekoč edini cilj jijihove j vojne!« Danes je v Trstu zopet mimo, dasirav-, ► vsakotoliko zagrmi tam gori okoli Op- j čin. Ljudje štejejo strele in - preudarjaio, j j kam je neki zadel ). Prvi str. h pa je minil, i in ljudstvo se ie zanima za ranjence s fronte, ki jih privažajs po oj)en^ki vzpe-njaei v tkasnio bolnišnico Rt'eČega križa. Hud je bii neti e i j; upajmo, da se n^ p no u večer za Trst: . rne ifikoJi več tak! ć 2 girovlEii^il^k^ stvari. GOVFJE MESO. Jutri, v sredo, 22. t. m., se bo p; jem od iz!; v a ^ j?a, komaj J uja tehnika o To so nam Qrs del jo. o P' Dočim je bil prejšnji dan )lnoči ves sovražni naju aiait ! goveje meso j»rot! izkaznici za živila n izročitvi izkaznic Št. 6 serije L do V. Naj vsako izkaznico ši. C> se bo moglo dobiti1 . I1/* kg mesa. — Prodaja se prične ob b. furlanskim j zjutraj \ rasledniih mesnicah: Sinigaglia. Barkovlie 41. Bin, Rojan 9. [ Be.:cdc;tich, ul. Bo: tu. |tuto 4. Polli. ul. Istituto 38, herluga, ul. Prv: <^rel ie bil ugotovljen t;b 7. uri 4 Media 46, Polacco, ul. Setteiontane 45, ' ':. in potem jih je sledilo do pri- Cooperative Operah, ul. Settefoatane, ure zvečer še nadaljnji 6. Prvi! Cau, ul. S. Marco 34, Roceo, ul. S. Alarco so bili takorekoč v sredi mesta, |2, Rizzian, ul. deli'Istria 1, Godina, Ške-. v "katerem ni nobene vojaške na-'deni 50, Oatznig. Skedenj 138. ki bi le količkaj imela utrdbeni ali Mesto Trst ;e darjda; Prednj" deli s CENA: iklado po K 0 72 kg, :! Ir.do p ..K 7Vi Doinaie vesti. Odlikovanje. Davorin Gostiša, bivši skladiščni mojster c. kr. državnih železnic v Ajdovščini, je odlikovan z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. G. Gostiša ima že dve odlikovanji: malo srebrno m Karlov križec. Grehi se maščujejo! »Hrvatski dnevnik« objavlja članek, v katerem govori o malih ljudeh med Hrvati in Srbi, ki bi hoteli še sedaj sejati spore jn nasprotstva. Nekaterim je — piše — zoprno ime Hrvat, da-si je 'ako nedolžno, kakor priča vsa njego-\ a zgodovina. Ob .enem pa tud: tako čvrsto, da ga niso mogle odpihniti stotine burij, niti ga ne bouo- mogle v bodoče. — Drugi se zoj.tt upirajo srbskemu imenu, da-si v kl i jo, koliko je I j ud i j, ki se priznavajo in se bodo priznavali za Srbe, pa naj bi jim potisnili pred oci stotine dokazov. da so Hrvatie____Kaj hočemo torej? Ali naj drug drugega pogoltnemo? l ega ne moremo, ker bi bil grižijej prevelik, a usteca so tesna. Poediirrci se dajo kako pogoltniti, ves narod, ali velik del llar( ja _ pa _ ne.' Zato je politika požirati ia nesmiselna. Mogel bi priti tretji, ki nas požre — oboje* In ko se najdemo v niegovem želodcu, se bomo zopet imenovali Hrvate ki Srbe, ali ne bomo več, kar čina bili poprej: svoboden in živ naroden organizem, ampak mrtva, prežvekana, po- goltnena in prekuhana materija!----Ideja Ga i a in drugih »Illrcev« se zopet javlja iz groba. Ne pehajmo je nazaj v grob, ker oživi v tretje, ali tedaj bi utegnilo biti — prekasno! Odkar je zaspala, smo neprestano trošili svojo energijo v političnem trvenju, zanemarjajoč skoro vse drugo. Vidimo, kako se to maščuje. Srbija je potisnjena v leto 1813., Hrvatska pa v leta 1850—1860. Ena je izgubila krvavo pridobitev enega stoletja, a druga ni ničesar pridobila, marveč je še izgubila, kar je prej imela. Ne ena ne druga ne smete zopet pasti v stare grehe — nesloge in sovraštva, in ne smete poživljati — tujinca na pomoč druga proti drugi! Navdušujemo se za svojo zgodovino, toda ne vidimo, ali nočeuo videti v njej, kaj nas je pogubilo: medsebojni spori in vojne, v katerih so z ene strani klicali padišaha iz Jed rine m Stambula. z druge pa kralja iz Budima in dožda iz Benetk, da jim pomagata streti nasprotnike. Tako ste izginili Srbija in Bosna, ki ste padle pod Turke, dočim ste Istra in Dalmacija izginili v žrelu beneškega jeva. Od vsega kraljestva Tomislavovega so nam ostali le »ostanki ostankov«. — Danes je že dru-gače«, in bo — ako Bog da — še boljše, ako odpadejo razna pohujšanja in ako pride pozitivneje delo. Naprej k slogi in jedinstvu vseh avstrijskih južnih Slovanov! — Nekoliko drastična je beseda tu pa tam, ali resnična z vzvišenim namenom! Naj bi čuli Hrvatje in Srbi — pa tudi Slovenci! Zatisnejo naj si v zavest, kako se nad narodom maščujejo zagrizeni medsebojni spori! Še vedno norijo. Naš trgovec g. J. Par-čina je povodom rojstnega dne cesarjevega razobesil na svojem stanovanju na Lesnem trgu št. 3, 1. n. — ravno nasproti pogoreli »Piccolovi« palači — veliko našo trobojnico. Okoli 11. ure zvečer se je ustavila pod okni neka družba, ki je začela psovati »1a bandiera dei ščavi« in se nagovarjati, kako bi sneli zastavo. Go-s >m J Parčina pa je čul vsako besedo, je pristopil k oknu in je nadrobil junakom nekaj sočnih, kakor so jih zaslužili, nakar m) it), seveda, junaški odkurili. Ta dogodek. sicer sam na sebi malenkosten, je ver.dar karakterističen, ker priča, da se iz ve si ni elementi niso še iztreznili, da še ne razumejo dogodkov sedanjega velikega časa ter mislijo, da bodo še mogli na-da i je vati s svojimi metodami slepega in nekuiturnega sovraštva proti našemu živ-lui. .Vi, vedo naj, da mimo našega življa i, i s a sedanja grenka šola brezkoristno, da je osvestila mnoge in mnoge, ki so jim b dt/slej — ali iz nevednosti, ali strahu i uslugo! Vedo naj ti junaki brezpa-n?osti in — nekulture, da bodo odslej, i 1. se povrnejo normalni časi, naletali s sv'v-.mi izbruhi na vse drugačne odpore. Preveč naše krvi je teklo, da ne bi te « - romne žrtve naš narod očistile, ga < svestile in — povzdignile. Kje ste vljudnost in humani teta? Z ozi-; na notico pod tem naslovom v šte-Edinosti« od 12. avgusta, tičočo se i v^zno rtevljudnega postopanja po-tr^ :-'iiic v bolnišnici pri Sv. M. Magdale-smo prejeli od 17 bolnic, oziroma bol-aov nastopni popravek: Ker smo že 1 u! mesec dni v rečeni bolnišnici, smo opazovati postopanje postrežnic in • rvmo izjaviti, da v dopisu izrečena! K aja ni opravičena, marveč jim moramo j iz \ j\ hvalo. Kar se tiče posiopania na--;..ii sorodnikom bolnikom, priznavamo, svojci hrepeneče žele videti bolnika; :; to je možno le v toliki meri, kolikor U . IJujejo higijenieni oziri. Treba le po-: 1 kake posled-iee bi mogle nastati, : - ik bi bilo v taki bolnišnici potrebne "dnosti, ako bi bili neomejeno dovolje-.iki med bolniki in ljudmi izven bol-rr'-'rrce. Kraj vseh ozirov na človekoljubje se morajo organi bolnišnice zavedli svoje velike >dgovornosti. In ta previdnost v bolnišnici se izvaja po nalcugu fizika i a in morajo postrežnice le ubogati. — Očitan.;a, kakor jih je vseboval oni dopis Edinosti«, torej niso opravičena. Sladkor za vinogradnik«. Z ozirom na tu, da bo letos za izd^Javo vma m peti-jota treba našim vinogradnikom precejšnje množine sladkorja, so se Tržaška kmetijska družba in drugi naši činitelji ct mili na pristojno oblast, da bi tmeH naši vinogradniki tudi res na razpolago potrebni! množino sladJcoqp, kar se je tudi oh : . Koliko sladkorja dofci vsa-k posa. meznik v razmerju s svojim pridelkom, še ni gotovo, ker se stvar določi po množini sladkorja, ki ga da na razpolago urad za ljudsko prehrano. Vsekakor naj se pa že od danes naprej priglašajo vinogradniki ali pri Kmetijski družbi (ul. Vienna št. 10) ali pa pri c. kr. namestništvenem svetovalcu za sladkor, kolikor ga potrebujejo. Dvojna mera. Iz Prage poročajo: Neka uboga delavska žena je s težavo nosila nekoliko priprosjačenega krompirja in ržene moke. Žena je omršavela, ob delavnikih dela v neki tovarni, v nedeljo pa gre iz mesta, da preskrbi otrokom »hrane«. Mlekom maslo, mast, jajca, to se itak ne more dobiti več, torej vsaj kos črnega kruha ali nekoliko moke se še dobi. Morda tudi kaka hruška ali jabolko. Otroci skoraj ne vedo več, kakšno je sadje. Na praškem scverozapadnem kolodvoru pride orožnik in vpraša, kaj nosi žena. Tre-petaje odgovarja žena m skuša obraniti tako težko pridobljene zaklade. Zaman: oddati mora moko in krompir. In orožnik, zmagoslavno se ponašajoč, pojasnjuje razburjeni množici, da je bila moka last neke delavke. Samo delavke. Tisti hip pa privlečejo štirje uslužbenci dva velika, težka zaboja. Dospela sta iz Trutnovega in se nahajajo v njih »knjige«. Prejemnik je baron Gebsattel, nemški konzul v Pragi. Zaboja sta se zdela sumljiva, in odprli so ju. O knjigah seveda ni bilo nobenega sledu, temveč so našli v njih lep rumen krompir in krasno moko št. 0. Te moke niso zaplenili, kajti last je gospoda barona. Tako se je zgodilo v Pragi 15. avgusta 1917. Moka je bila odposlana iz Trutnovega, iz okoliša, kamor je cesar dal poslati stradajoči množici moke. — Koliko podobnih dogodkov bi se dalo poročati iz Trsta? Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: Henrik Liebmsnn-LevJ. rojen leta 1865. v Trstu, zasebni uradnik, sedaj odsoten; Ivan Tomsich, rojen leta 1S90. v Piedimonte (?! Menda »Podbreg« v bu-žeškem ali »Podgorje« v koprskem sodnem okraju. Uradni leksikon občin ne pozna na Primorskem kraja z imenom »Piedimonte«. Potemtakem imamo tu slučaj, da je c. kr. tržaško deželno sodišče samo poitalijaiičUo slovensko krajevno ime z enako spakedranko, kot jo je skoval svoj čas Iaško-Iiberahti šovenizem za — Podgoro pri Gorici.) v koprskem okraju, pristojen v Trst, kemik, sedaj odsoten; Fran Bruschina, rojen leta 1896. v Ron-kah, dijak, enolt. prostovoljec, četovodja tit. narednik 97. pešpolka. Jovan Janić, 19 let star, iz Uboskega v Hercegovini, poljedelec, črnovoinik-pešec 23. domobr. pešpolka; Milan Nikolič, 26 let star, iz Laktarja v Dalmaciji, poljedelec, četovodja 22. pešpolka; Ignac Bobić, 21 let star, iz Rave pri Zadru v Dalmaciji, poljedelec, pešec 22. pešpolka. Prva dva sta osumljena zločina proti vojni moči države, ostali pa zločina ubega k sovražniku. Mestna zastavljalnica. V sredo, 22. t. m., se bodo od 9V2. dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca oktobra 1915 na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 216.901 do št. 218.700, popoldne od 3Ve do 6 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca avgusta leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 18.301 do št. 20.300. Iz ruskega ujetništva. Anton Gruden se nahaja v Kijevu, Kudrev-ska št. 16) že nad 2 leti kot vojni ujetnik. 2eli kaj izvedeti o svojcih, posebno pa o svoji ženi Mariji pri Sv. Ivanu pri Trstu št. 1219. Trst, Via Časna di Risparmlo 5 (Lastne poslopj«) Kspilal In rnznrva K 13.2W.eDO, FILIJALKE: Duaaj Tegethcfstiasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, §icenik, Zada-. VLOGE NA KNJIŽICE = 3 V!. = od dneva vloge do dnev« vzdiga. Kentni davak p ačuje bauka srojega Obrestovan}« vlog na tekočem in žiroračnnu po dogovoru. - Akredetl^L, čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. KUPUJE IN PRODAJA: vradnoatne papiije, rente, obligacije, sastavna pisma, prijoritete. delnice, srečke, valute devi/e, promese itd Daje PREDUJME na vrednostne papiije in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE.--Prodaja sr^čk razredna lote rje Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, reviiija žrebanja srečk Ltd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bor/na naročila. — Inkaso. MKNJAI^rCA.---ESKOMT MENIO. Telefoni; 1463, 1793 is 2616. Uradna urni od 9 đo 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA Proda se radi bolezni •f 10 minut od postaje Gorerrjsfce železnic*. Vila ima 13 parketiranih sob, 1 kopalno sobo, 3 kuhinje z vzpenjačo, 3 cementirane kleti, stranišča (Wasserkabinet), 2 verandi, balkon. Nudi se krasen ir obširen razgled na Julijske alpe m Karavanke ne daleč od Bleda. Kro-g vile se razteza obšli en vrt s sadjem « 800 ) m □). Priklop! se lahko še 1600 m1 zemljica. Električna razsvetljava ]e vpeljana po vsih prostorih, kakor tudi vodovod. — Cena jako zmerna. — Naslov pove Ins. od. »Edinosti«. GAMBRK., vsaki veter ob 9Vt »arifc m Vstopnina K > :: MALI OGLASI:: i|—i m računajo fe 4 stok bosodo. LJU kastne tiskano besedo so nit-—9S™ najo enkrat voft. .— Hsjmanjia LJLJ : pri stoj biaa saaia 40 stotiek. . □O □□ Kupujem žakljo Toako vrste. F. Babič, Mol in grando 20. 140*2 CnilA vinske kupim ; plačam tIs ke cene. Hol e, jUlittf gostilna, iv'ojau 2. 1401 Prodnm tri hišico a zemljibćtm. — Viinjavte Jo ip. Guardol a ^coglietto 350. (1300 Iffna opol, žganje ter vermouth prodaja VlIlU Apollonio, Trst, Amalia 1C. I2'3l Ha prodal Vprašati pri Bi Trst io hiša te z obdelanim zemljiščem. prode so bi oz posredovalcev. — tožnik ul. Scolieto Guardiela 1^96 Kupujem Mar^on sode rinske, petrolejeve, oljeve v voski mioiini Ulica Solitario 21, 127 L f Afln vinske kupim od 10 > 1 naprej. Fetronio jUUt it 2 Guli6, 1284 i l»= Kdor Ima naprodaj ZEMLJIŠČA v Trstu ali v okolici na| pošlje svoje natančne pismene ponudbe na Ins. odaš. Edinost! pod „Zemljišča". Zlfifsrnlcii <3. Plno v Trstu le Je preselila na Corao v blvfo zlatarnico a Ž«rcewftz h f *' * Velika Izbere srebrnih Iti ur, uhanov, prstanov. ^ Cene smerne. Cene Sn$nA|tffC Anton J«rkič p os nje ▼ »rojem ateljeju jrUlUgrUI v Trsta. VU deli® Poste ftt 10. 4o7 vsak^ vrsto kipuje Jakob M argon. Via JSol-tario 21 (pri mestni bolnišnici) 1.58 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerm&: v Trstu, ul. Poste vec^it & 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez s-2 bolečine. m Plombiranje. UMETNI ZOBJE Edino zastopstvo za Istro In Primorje, i ZALOGA ¥ TRSTU. Opanke (sandale) In kožnate ievlje s lesenim podplatom glasovite tovarne SCHNEiDER & Co Prodal« na debelo po tovarnlikili In na drol>no po konkurenčnih cenah pri tvrdk* manifak, urnega blaga FANIN & NOVAK - TRST * Piana San Giovaitnl