Najnovejši Herbartovci,*} Epur si mouvs! Slučaj je hotel, da nam je prišla v roke 10. št. nSlovenskega učitelja". Na ovitku se blišči t kotu na desni podoba slovenskega pedagoga Slomška, a kot moto bereš: V e r i, vzgoji in pouku! — Podčrtano! Na straneh 229—233. senahaja poročilo o referatib III. slovensko-brraškega katehetskega tečaja, ki se je vršil v Ljubljani. — Veleznačilno iu nadvse poučno je pa rsekakor poročilo, ki ga je podal znani hrvaški pedagoški pisatelj, katehet Heffler. — Svojim ožem nismo boteli Terjeti, ali je istina, ali le sanjamo. A poslušajmo BSIov. Učitelja" : »Drugi govornik pri glavnem zborovanju je bil zagrebški pripravniški profesor Ferdo Heffler." Vrli š o 1 n i k , duša brvatskega katehet8kegagibanja, isboren govornik, ljubeznir družabn i k , ima vse lastnosti, da navduši poslušalce za idejo, ki se zaojo potegne. Eot urednik katehetske knjižnice je oplodil hrvatko slovstvo že z mnogimi katehetskimi publikacijami,**) •) Primerjaj broiuro: nEatehetiSna metoda nekdaj in sedaj". Spisal Al. Čižek, veroužitelj. — V Mariboru 1906. Tisk tiskarne 8v. Cirila. Str. 20, četrti odstavek je jako značilen! **) Mnogo piie v nKrščansko Skolo. osobito pa zasluži ime jugoslovanskega zagovornika psibološke met o d e. Pri vseh katehetskih prireditvah si izbere snov, različno po naslovu, zanimivo po vsebini, a namen ima vselej isti: prodreti hoče povsod spsihološko metodo, priboriti ji hoče veljavo, ki jo zasluži, seznaniti hoče z njo tudi tiste, ki jim je metodika deveta ali zadnja briga. (Hud poper! Op. /\). — In res! Tudi po zadnjem njegovem predavanju, ki mu je gladko teklo z jezika, znameuje, da govori iz njega prepričanje — je ptišlo več gospodov s prošnjo: nEje dobiti primernoknjigo, da se poučimoo tej metodi?" Profesor Heffler je naslovil svoj referat: nTreči formalni stupanj (associjacija) kod Eomenski-Herbart-Zillera i u 8lužbi vjerouka." Poudarjal je najpoprej splošno, kaj je namen verstvenega poučevanja. Vsak pedagog ima in raora imeti pred očmi v z g o j n i m o m e n t. To, kar se otroci uče, ni samo za spomin, za utn, temveč za življenje. Otroci morajo znati nauke, ki se jih uče v šoli izvajati tudi v življenju, morajo po njih živeti. Treba je torej skrbeti, da se deei v šoli verouk prikupi. Verouk ne sme biti za otroka — pokora, muka, ali nekaj zopernega. Ne! Veseliti se mora mladina na uro, ko se raz- laga božja resnica, veseliti se mora, ko zagleda katebeta. Da bo pač moč doseči katehetu tako veselo in zdravo razpoloženje pri otrocih, mora biti na svojem mestu, posluži naj se osobito metode, ki bo utisnila nauke božje ne le v razum, ampak tudi v srce. Metoda naj bo taka, da mladino prik1ene na sodelovanje, in taka je — psibološka metoda. Ako katehet poučuje vestno, živahno metodično, bo dosegel, da verouk ne bo le na prvem mestu v izpričevalu, ampak bo imel prvo mesto v srcu otrokovem! (Burno odobravanje.) G. predavatelj je nadalje pokazal, kako so temeljno pravilo, da naj bo ves pouk urejen po psiholoških praTilih, zagovarjali že E o mensky, Herbart in Ziller. Ce torej govorimo o napredku moderne pedagogike, ne smemo trditi, da so zavladali kar naenkrat novi principi za poučevanje. Ne! Pedagogika nas je le opozorila na večno veljavna pravila psihologije in logike. Eomensky že je zahteval: Dajmo deci konkretnib predmetov, povesti! Od se teb lahko potem pride do pojmov. Enako je priporočal Herbart. Dasi protestant, je imel v e n d a r zelo zdrare pojme, kako naj se predava otrokom. (Podčrtal /^). Od konkretnega do abstraktnega! Mož, ki je sistemu Herbertovemu pomagal ua noge, je pa Ziller. Psihološka metoda pripouku krščanskega nauka služi vsekdar dobro, ker ima trdno podlago v nauku božjem, kiga hoče otrokom razložiti in v srce zasaditi, v tem, ko takozvana logična indukcija pri posvetnih predmetih otrok ne privede vselej do trdnega pojma. Pri razlagi katekizma pa s pripovestjo že nekako anticipiramo to, kar hočemo učiti, otrok pride nehote do nauka božjega, ki se uabaja v katekizmu. Tretja formalna stopnja, ki je nanjo Ziller toliko važnosti polagal, pri razlagi božjega nauka sama po sebi dostikrat odpade. Pripovest pomaga, da otrok gleda, misli in uporabi. Predavanje, ki je bilo okrepljeno z mnogimi jasnimi zgledi, je krepko učinkovalo iu navdalo vse poslušavce s prepričanjem. G. govornik se je ob sklepu zahvalil, da je došlo toliko udeležencev. BVeseli me to veličastno zborovanje" je rekel, ,a še bolj bom vesel, ako selbo psihološka metoda ureljavila." (Dolgo odobravanje. Podčrtal /\). Možu-strokovnjaku (Podčrtal /\) pač ni mogel nihče ugovarjati. Vsi, ki so po končanem referatu posegli v razgovor, so le pritrjevali izrajanju g. predavatelja in utrdili navzože v prepri&anju, da isti gospodje niso pravi katehetje, ki menijo, da se lahko iz- haja brez metode pri pouku krščanskega nauka." — Tako »Slovenski Učitelj" v X. številki t. 1. na strani 230 do 231. Odkrito povemo, da smo se teh vrstic prav razveselili. Tu smo enkrat brali poštene besede, ki jih je govoril mož-strokovnjak, naobražen katehet, ki nima vedno in vedno na jeziku Bvera" in Bvera", iu ki jih je zapisal odkrit poročevalec katebet A. čadež kot urednik. Literarni odstavki so pa slednjič najsijajnejša proslara Idej v e likib m i s 1 e c e v - p e d a g o g a Eomenskega, Herbarta in Zillerja! Bilo je Ieta 1893. Tedaj je zborovala v Mariboru BZaveza avstr. jugoslov. učit. društev", in sicer dne 16. in 17. avgusta. Poleg običajnib točk je bilo na dnevnem vzporedu tudi predavanje ravnatelja H. Schreinerja nO najnovejšib reformatornih težnjah na pedagoškem polju". Glavna ideja tega predavanja je pač temeljila na Herbartovem ukoslovju ia vzgojeslovju. To predavanje je bilo kaj poučno ia temeljito in za tedanjo dobo kaj aktualno, saj je ravno takrat pričel dobivati berbartizem po zaslugi Zillerja občo veljavo. — In to predaranje je zbudilo strašno jezo v dr. Mabniču, ki je takrat še urejeval pokojnega »Bimskega Eatolika", da je v njem napisal strastno razpravo pod firmo: BPilozof Herbart o novodobui državni šoli". Bazprava se nahaja v IV. zvezku leta 1893. in je pisana v Mahničevem žanru. In na to razpravo nas je opomnilo poročilo o III. katehetskem shodu v X. številki BSloy. Dčitelja". — Najrajši bi ga doslovno priobčili v celoti kakor zgled — kako se na svetu vse maščuje in izpreminja. Da, da, slovensko učiteljstvo je bilo že pred 16. letl na onem stališču, ki so ga sloveuski katehetje zavzeli šele leta 1909, in sicer jih je moral privesti na to stališče šele hrvažki strokovnjak. Iz Mahničeve razprave hočemo navesti le najmarkantuejše odlomke, ki naj bodo nekak memento slovenski javnosti, posebno slorenskemu učiteljstru. Stran 406.* „. . . Toda družeč Herbarta se Slomšekom, idnntifikujoč herbartstvo s krščanstvom, spajajo gospodje zarezniki skrajnostno izključujoča se načela, in tako že v svojem ožjem krogu, v zavezi, vničujejo načelo, brez katerega ni edinosti, ni zveze. Eako bodo, sami brez načela, sami nezavezui, še!e nas si pridružili?! Slomšek je tem manj Vaš, 6im te6 ete Vi Herbartovi — Vi ste pa skoz in skoz Herbartovci, zatorej nimate od Slomšeka — nič. Vsaka popolna filozofična zistema zasega in določuje vse (str. 407.) človeško mišljenje in življenje. Herbart je ustanovitelj take zisteme, in on je to zistemo še posebe vpo- * nRim8ki Katolik", IV. zt. leta 1893.trebil na vzgojeslovje. Eer je pa njegovo yzgojeslovje uraduo pri nas sprejeto in uvedeno, hočemo iz temeljnib naukor Herbartore filozofije pokazati, kako to vzgojeslovje nasprotuje fundamentalnira načelom krščanskim, a drugič tudi načelom pristne naravne filozofije. Mej nami treba luči. Ako se družimo v imenu same Ijubezni, ne da bi vprašali po načelih, je Ijubezen naša gola, čuystyena, nejasna, nas razumnih bitij nevredna. Ljudje, ki se družijo navzlic svojim protislovnim načelom, se drug drugega slepijo, kajti težijo po nečemer, kar je nemogoče. Ako tedaj naše raziskavanje doseže, da ui razlike, ni ga protislovja med Herbartovim in Eristusovim nravoslovjem, potem si z gospodi zavezniki in z ysemi zagovorniki moderne šole sežemo v roke, potem nas nikoli več ne boste siišali, da bi zahtevali preosnovo sedanje šolske postave, potem postavimo po naših učilnicah Herbarta zraren Slomšeka. Ako pa doženemo, da si Kristus in Herbart nasprotujeta, potem ostanite Vi le pri STojem Herbartu, a mi ostanetno pri Kristusu in Djegovi besedi, katera ne prejde; potem je vsaka sprava, vsaka zreza nemogoča, ker pogrešamo neobbodne vezi, ki more edino duhove sklepati, rezi v istem načelu spoznane in priznane resnice; pa potetn upamo, boste tiidi nehali spravljati Eristusa in Herbarta pod en kror, boste nebali trditi, da je naša šola krščan- ska; potem bo pa tudi nUčiteljski Tovariš" moral ali očitno odpovedati se koketovsBju s liberalizmom iu herbartizmom, ali pa izbrisati si iz svoje glave podobo SlomšekoTO ter nadomestiti jo s Herbartovo. Doslednost!" — To je nekak uvod, in sicer dosloven uvod onemu članku, ki ga je bil fanatik dr. Mahnič napisal v svojem BRimskem Eatoliku" na roraš sloreDskega učiteljstva, ker je odobraralo odoisto psihološko metodo, ki so jo že zagovarjali Komensky, Herbart in Ziller in za katero metodo so se slovenski kateheti na III. sestanku tako zavzeli, da je sledilo predavanju profesorja Hefflerja o tej metodi — dolgo odobravanje. In obsodba, ki jo je izrekel fanatik Mahnič o sloveDskem učiteljstvu tedaj zaradi Herbarta, velja sedaj v poloi meri tudi slovenskim katehetom na III. sbodu. In naša pota so se torej strnila. V dobri družbi smo! In radoredni smo, bo li imel sedaj ntoyarišu Jaklič še pogum po shodih metati ceno frazo, da smo slovenski učiielji brezverci in da imajo oni še križ na srojem praporu, ko so postali kateheti slovenski, ki tvorijo r pretežni veiini »Slomškovo zvezo" — nardušeni Herbartovci! A