1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 27-774-528(497.4Solkan)"1757"
Prejeto: 1. 10. 2013
Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan iz leta 1757
VOJKO PAVLIN
dr. zgodovinskih znanosti Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 1000-Ljubljana, Slovenija e-pošta: vojko.pavlin@gov.si
IZVLEČEK
Članek prinaša objavo koledarskega dela katapana solkanske župnije iz leta 1757, ki osvetljuje liturgični cikel in letni praznični ritem župljanov obsežne župnije v zaledju Gorice. Na eni strani kaže na ustaljene vzorce «baročnih» religiozno-družbenih potez življenja prebivalcev solkanske župnije, hkrati pa že prinaša nekatere novosti, skladne z razsvetljenskimi in jožefinskimi posegi v družbi.
KLJUČNE BESEDE: katapan, župnija Solkan, nadškofija Gorica, 18. stoletje
ABSTRACT
THE PARISH OF ST. STEPHEN IN SOLKAN AND ITS SO-CALLED »CATAPANO« (LITURGICAL
CALENDAR) OF 1757
Published in the article is the calendar of the 1757 catapano of the Solkan parish. The calendar reveals yearly liturgical cycle and the feasts celebrated by the parishioners of this extensive parish in the Gorizia hinterland. While on the one hand the calendar exposes the established patterns of the "baroque" religious and social way of life of the Solkan parish population, it on the other hand also brings some new components that correspond with the ideas of the Enlightenment and Josephian reforms in the 2nd half of the 18th century.
KEY-WORDS: catapano, parish of Solkan, Archdiocese of Gorizia, 18th century
Katapan iz župnijskega arhiva1 najstarejše in najobsežnejše župnije na (ožjem) Goriškem sicer ni nepoznan in je že bil uporabljen v nekaterih zgodovinskih pregledih. Veliko podatkov iz vira je v prvi meri obelodanil dolgoletni solkanski župnik msgr. Vinko Paljk v izčrpnem članku o solkanski cerkveni zgodovini, ki je izšel v zborniku ob tisoči obetnici prve omembe kraja leta 2001.2 Kljub temu se nam zdi smiselno vir objaviti v celoti, da bi morda laže služil za nadaljnje raziskave.
V srednjem veku je solkanska pražupnija sv. Štefana cerkvenoupravno pokrivala prostrano območje med Sočo, Trnovsko planoto, Ortaono (Vrtovin) in reko Vipavo,3 ki ga je leta 1001 cesar Oton III. podelil oglejskemu patriarhu Ivanu in furlanskemu grofu Werihenu, vsakemu polovico.4 V darovnici je pred Gorico omenjen z obzidjem obdani Solkan (castellum Siliganum). Solkan je bil zaradi strateško pomembne lege očitno povezan z langobardskim obrambnim sistemom in po nekaterih domnevah se je pražupnija formirala pri cerkvi znotraj gradu (»ka-stelska župnija«). Po Höflerju naj bi — tudi glede na izbiro zavetnika, sv. Štefana5 — zaživela v 11. stoletju, v virih pa je prvič omenjena konec 12. stoletja. Iz obsežnega ozemlja solkanske fare so se v poznem srednjem veku ali na prehodu v novi vek izločile sekundarne župnije, tudi Gorica, kamor se je uradno preselil župnijski sedež (že prej so solkansko župnijo včasih imenovali po Gorici), a je dejansko solkanski del živel samostojno pod svojim vikarjem. Sredi 18. stoletja je znova zaživel kot samosvoja župnija, od leta 1789 tudi s svojim župnikom.6
Čas nastanka (in nastajanja) solkanskega katapana je zaznamovan z velikimi spremembami cerkvene organizacije na Goriškem pa tudi v sami župniji, to pa je bil bržkone tudi razlog za potrebo po novem preglednem popisu bogoslužnih opravil.
1	Ž AS, Cattapano della parrochia di s. Stefano in Salcano; mi-krofilman in shranjen v PANG, Mikrofilmi, V - 12, št. 7: Katapan cerkve sv. Štefana v Solkanu z zač. vpisom l. 1757. Beseda katapan je bila na Goriškem običajna in se je uporabljala namesto pravilnejše besede »direktorij«. V goriškem
katapanu iz leta 1706 stoji v naslovu Directorium vulgo dictum Catapan (Tavano: La vita socio-religiosa, str. 31). Sicer pa je sopomenka za katapan tudi matrikula (gl. na primer Steska: Radovljiška matrikula, str. 23-37).
2	Paljk: Iz cerkvene zgodovine Solkana, str. 98-135.
3	Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 13, 112; Štih: Solkan in njegovo zaledje, str. 28.
4	Štih: Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza.
5	Höfler: O prvih cerkvah in pražupnijah, str. 51-52.
6	Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 13-18, 112—
113. Gl. tudi Paschini: La pieve di Salcano - Gorizia, str.
73-76.; Valdemarin: La chiesa e la parrocchia dei Santi Ila-
rio e Taziano di Gorizia, str. 145-216; Paljk: Iz cerkvene
zgodovine Solkana, str. 98-106.
Epohalna sprememba se je zgodila z ustanovitvijo goriške nadškofije leta 1751 po ukinitvi oglejskega patriarhata. Apostolski vikar Karel Mihael Attems, od aprila 1752 prvi goriški nadškof,7 se je takoj lotil reorganizacije. Ena prvih znanilk sprememb je zadevala župnijo Solkan, ki je bila izločena iz »dvojne župnije« Gorica Solkan in dodeljena menzi goriških kanonikov.8 Goriški kapitelj je v solkanski župniji imenoval vikarja, da je s svojimi pomočniki pastoralno oskrboval nemajhno župnijsko ozemlje.
Katapan je gotovo nastal na kakšni starejši predlogi in na eni strani kaže na ustaljene vzorce religio-zno-družbenih potez življenja solkanskih župljanov, ki so zaznamovale njihov »baročno« obarvan vsakdan, poznejša dopolnila pa hkrati pričujejo o spremembah, ki se skladajo z novimi, razsvetljenskimi in jožefinskimi posegi v družbi, značilnimi za iztekajoča se desetletja 18. stoletja. Naš vir je dragoceno dopolnilo k Attemsovim vizitacijam v župniji, saj »pade« ravno nekje na sredo med dvema njegovima obiskoma v solkanski župniji v letih 1750 in 1764.9 Prvi je pomenil uvod v začetek njegovega škofovanja v »domači škofiji«, drugi pa že zarisuje spremembe, ki so bile plod njegovega vnetega pastoralnega delovanja. Že v petdesetih letih so se namreč začele notranje spremembe v župniji, saj so nastale nove ku-ratne kaplanije. Koristna je tudi primerjava z nekaj desetletij starejšim katapanom cerkve sv. Hilariija in Tacijana v Gorici, in sicer iz leta 1706.10 Končno je šlo za župnijo, ki je izšla iz solkanske pražupnije in je dolgo časa hodila isto pot kot solkanska. Letnica nastanka solkanskega katapana je sicer nekoliko vprašljiva, čeprav mu je pripisana letnica 1757. Mogoče so dokument sestavili v daljšem časovnem obdobju. Zamenjavam v župniji resda sledimo do leta 1757, vendar vsebuje tudi neki dopis iz leta 1760.11
Območje župnije Solkan in njene cerkve
Solkansko župnijsko ozemlje je bilo obsežno. Za-jemao je Solkan, Kromberk in Loke na robu goriške ravnine, nekaj briških vasi onstran Soče (Pevma z Oslavjem, Štmaver, Podsabotin s Podsenico) ter velik del »Gor« (Grgar in Ravnica, v spodnjem delu Banjške planote Bate s Podlako, Čepovan z Lokvami in Lokovcem ter Gorenjo Trebušo). Nekaj naselij je nastalo pozno kot rezultat novoveških kolonizacij-skih tokov in novih možnosti za izrabo Trnovskega
7	Tavano: La diocesi di Gorizia, str. 45.
8	ŽAS, Cattapano, p. 23.
9	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 60-73; Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 189-226.
10	Tavano: La vita socio-religiosa, str. 29-40.
11	ŽAS, Cattapano, p. 30.
gozda. To velja za Lokovec na vzhodnem robu Banj-šic, Lokve in Gorenjo Trebušo.12 Dvesto let starejša vizitacija Bartolomeja Porcie (leta 1570) našteva v sklopu solkanske župnije (le) deset sosesk: Solkan, Grgar, Sv. Lovrenc (Banjšice), Ravnica, Loke, Čepo-van, Pevma, Podsenica, Štmaver in Stran,13 to pa je staro ime za Kromberk.
Proti Vipavski dolini je solkanska župnija pri Lokah mejila z župnijo Šempas, in sicer po potoku Lijak, vendar se je meja nadaljevala tudi čez »gorski greben«, saj je vas Trnovo pripadala šempaški cerkvi, zagotovo zaradi smeri srednjeveške kolonizacije tega dela Trnovske planote.14 Dolga je bila mejna linija z goriško župnijo na jugu in jugozahodu.15 Onstran Soče, na zahodni strani, je solkanska župnija med Pevmo in Podgoro mejila z župnijo Ločnik (Lucini-co), ta pa se je čez obronke Kalvarije raztezala v (Goriška) Brda do vznožja Sabotina. Z nekdaj rožaško župnijo Kanal (ob Soči)16 je župnija Solkan mejila na severu, tudi na Banjški planoti, to pa najbrž zopet pomaga razumeti kolonizacijske tokove na Planoti. Dandanašnji se je ime za Banjšice skrčilo le na kanalski del, središče južnega dela Banjšic, Bate, pa je izpodrinilo nekdaj skupno poimenovanje za široko planotasto območje, ki se dviga nad levim bregom reke Soče. V trebuškem koncu proti Idrijci je solkanska župnija mejila celo z oddaljeno župnijo Šentviška Gora in delno od te odcepljeno in sredi 18. stoletja ustanovljeno župnijo v Šebreljah.17
Med cerkvami gre prvenstvo župnijski cerkvi sv. Štefana, prvega mučeneca, ki sicer ne spada med najstarejše patrocinije župnij, kot so Marija, Mihael, Peter, Jurij, Martin.18 Preludij solkanskega katapana se obrača v preteklost in poroča, da so cerkev v celoti zgradili leta 1566 (funditus constructa). Zelo pome-ljiv je dostavek, da je bilo župnijsko središče pred-tem pri cerkvi sv. Lenarta, prvi mučenec pa je tudi tam ohranjal prvenstvo. Kaže, da je bila to le začasna rešitev, čeravno bi bilo na prvi pogled mogoče tudi razumeti, da so župnijsko cerkev postavili na novem mestu in jo »preselili« z bližnjega kraja ob robu vasi, kjer je stala cerkev sv. Lenarta, toda ta je bila vendar-
le z istim patrocinijem omenjena že leta 1471.19
Poleg župnijske cerkve navaja Attemsova vizitacija iz leta 1764 še sedem zakramentalnih cerkva, in sicer sv. Silvestra v Pevmi, sv. Mavra v Štmavru, sv. Marjete v Ravnici, sv. Martina v Grgarju, sv. Križa v Batah, sv. Janeza Krstnika v Čepovanu in sv. Frančiška Ksaverija v Trebuši. Ta "teritorialna shema" župnije je rezultat Attemsovih reform. Attems je tudi poskrbel, da so imele vse zakramentalne cerkve svojega stalnega kaplana.20 Predtem so bile omenjene cerkve navadne podružnice — čeprav je marsikje že bil nastanjen kaplan — verjetno razen cerkve sv. Martina, ki jo je kot zakramentalno zabeležila že Porcijeva vizitacija.21 Starodavna cerkev v Grgarski kotlini — njene osnove so romanske22 — je torej že v 16. stoletju delno olajšala podeljevanje zakramentov ljudem v odmaknjenih gorskih vaseh. Nasprotno pa je bila od Solkana najbolj oddaljena cerkev sv. Frančiška Ksaverija v Trebuši komaj dobro postavljena (leta 1753),23 pa je že bila (leta 1754) povzdign-jena v kuratno kaplanijo,24 pač zaradi nadškofove želje po bližini dušnega pastirja ljudem. Prej je Gorenja Trebuša spadala pod cerkev sv. Janeza Krstnika v Čepovanu.25 Izpostaviti velja še cerkev sv. Križa v Batah iz 17. stoletja,26 kamor se je preselilo cerkveno središče "solkanskih" Banjšic s hriba Sv. Lovrenc nad Batami oziroma naseljem Sveto (!), kjer je stala cerkev, posvečena temu svetniku in po katerem se je ta banjška soseska tudi imenovala (za razliko od "kanalske" soseske Banjšice Sv. Duha).27
Vizitacija iz leta 1764 navaja nadalje filialne cerkve posameznih zakramentalnih cerkva — z izjemo Trebuše, kjer ni bilo nobene podružnične cerkve — njihove vloge pa so bile zelo različne. Nekatere so bile glavni sakralni objekt soseske in so bile obdane s pokopališčem, niso pa (še) postale zakramentalne. Bržkone zaradi bližine župnijskega središča je to ve-
12	Kos: Urbarji Slovenskegaprimorja, str. 30.
13	AGG, Visitazione Porcia, fol. 454v.
14	Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 125—127; Pavlin: Goriško gospostvo, str. 27.
15	Na obronkih Stare gore je morda delček meje oplazil celo župniji Šempeter (pri Gorici) in/ali Vogrsko.
16	Prim. Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 97—103, 110-112.
17	Prav tam, str. 91-94. Strogo gledano je v lokvarskih gozdovih bržkone delček meje potekal celo z župnijo Vipava in morda tudi z župnijama Črniče in/ali Kamnje.
18	Gl. op. 5.
19	Kos: Solkan v srednjem veku, str. 136.
20	Carlo M. d'Attems, Atti delle visitepastorali, 4, str. 189-226.
21	AGG, Visitazione Porcia, fol. 440v.
22	Svoljšak: Arheološka izkopavanja, str. 34-40.
23	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 217 (cerkev, ki je bila noviter extructa ante 11 annos, ob vizitaciji 1764 še ni bila posvečena).
24	Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 117.
25	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 209.
26	Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 115.
27	Še leta 1742 je bil v cerkvi sv. Križa en sam oltar, pri sv. Lovrencu pa dva, poleg glavnega še stranski sv. Kvirina, a je bil v slabem stanju in pod iterdiktom. Tega so vaščani želeli prenesti v Bate, to pa se je - kot priča vizitacija iz leta 1750 -tudi zgodilo. Ob posvetitvi cerkve v Batah leta 1764 so bili v njej že trije oltarji (ACAG, Visitazioni, Liber visitationis ultra l'Isontium anni 1742, p. 104, 111; Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 65; Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 204).
ljalo za cerkev sv. Katarine (oziroma sv. Marije)28 v Kromberku na griču Sv. Katarine nad Solkanom, na območju prazgodovinskega gradišča in poznoantič-nega naselja ter domnevno kraja, kjer naj bi leta 1001 stal omenjeni solkanski kaštel (grad).29 Pod Solkan je prav tako spadala že precej oddaljena cerkev sv. Marije Magdalene v Lokah, tam pa je praznični kaplan olajšal vaščanom pot do župnijske cerkve.30 K zakramentalni cerkvi sv. Mavra prišteva vizitacija iz leta 1764 cerkvi sv. Nikolaja v Podsabotinu in sv. Lovrenca v Podsenici.31 Vasi Lokve in Lokovec sta spadali pod čepovansko zakramentalno cerkev. Solkanski katapan le posredno omenja lokvarsko cerkev sv. Antona Padovanskega, ki so jo postavili sredi 17. stoletja,32 v Lokovcu pa še niso imeli svoje cerkve. Manjši kraji oziroma zaselki s svojo cerkvijo so bili še Podlaka na Banjšicah s cerkvijo Marijinega obi-skanja, Oslavje nad Pevmo s cerkvijo sv. Mihaela in cerkev sv. Trojice na Blanči (in Bianca), zanjo pa so skrbeli kromberški ključarji.33 Krajevno ime je očitno povezano s starejšim imenom cerkve sv. Trojice — pravili so ji tudi Bela cerkev ali kar Bela nedelja.34 Druge, večinoma manjše podružnične cerkve, so po navadi stale zunaj naselij in so jih lahko imenovali »cerkev na polju« (ecclesia campestris), krasile pa so tudi vrhove bližnjih hribov. Cerkve sv. Lenarta, sv. Vida in sv. Roka na Goriščeku pri Solkanu ter sv. Gabrijela v Kromberku, po kateri se imenuje hrib Škabrijel, so bile podružnice solkanske cerkve sv. Štefana.35 Med temi izstopa najmlajša cerkev, cerkev sv. Roka, s tremi oltarji, ki so jo Solkanci sklenili sezidati na osnovi zaobljube po veliki kugi leta 1682.36 V Kromberku je stala tudi cerkev sv. Primoža in
28	Patrocinij sv. Katarine se je uveljavil nekje sredi 18. stoletja. Predtem je vedno govor o Marijini cerkvi od najstarejše znane omembe leta 1466 naprej (Kos: Iz arhiva grofa Sig. Attemsa, št. 71, str. 125).
29	Svoljšak: Sv. Katarina nad Novo Gorico, str. 33-48; Štih: Solkan in njegovo zaledje, str. 29-30.
30	Carlo M. d'Attems, Atti delle visitepastorali, 4, str. 216.
31	Prav tam, str. 220-221. Cerkvi sv. Nikolaja vizitacija dodaja tudi patrocinij sv. Notburge, ki se je Nikolaju pridružila na glavnem oltarju.
32	Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 116.
33	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 67. Cerkev se nahaja na robu Kromberka (ob današnji Novi Gorici).
34	Pavlin, Goriško gospostvo, str. 37. Iz leta 1515 se je ohranilo tudi slovensko poimenovanje: Wella nedeylla (ASG, Archi-vio Coronini Cronberg, Serie Atti e Documenti, busta 257, fasc. 654 — Vrbar der hoch geertenn Muetter Cristi vns(er) frawenn /.../1515, fol. 50v).
35	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 67; Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 194, 543.
36	Cerkev je leta 1689 posvetil goriški arhidiakon in goriško-
-solkanski župnik Janez Krstnik Križaj (Paljk: Iz cerkvene
zgodovine Solkana, str. 123).
Felicijana, nedaleč od zaselka Fadigovšče,37 a je bila verjetno nekakšna »eksteritorialna« cerkev soseske Grgar.38 V okviru grgarske cerkve sv. Martina sta bili podružnici sv. Petra (na Britofu) in sv. Jakoba na Vodicah (pod Sveto Goro). Na hribu Štanijel je stala cerkev sv. Danijela, podružnica zakramentalne cerkve sv. Marjete v Ravnici. Že omenjena banjška cerkev sv. Lovrenca je prav tako stala na vrhu hriba, kakor tudi cerkev sv. Valentina (oziroma sv. Marije) na Sabotinu, ki so jo dodelili cerkvi sv. Mavra v Štmavru, h kateri je spadala tudi cerkev sv. Andreja nad Podsabotinom.39 Cerkve na hribih so privlačile puščavnike, eremite. Na Sabotinu sta še v drugi polovici 18. stoletja bivala dva. Ta cerkev s tremi oltarji je bila priljubljena romarska točka in na vrhu hriba so prišleki lahko tudi prespali.40 Nekaj od teh cerkva je bilo zagotovo tako ali drugače povezanih s starejšo poselitvijo. Poleg cerkve sv. Lovrenca moremo izpostaviti cerkev sv. Petra pri Grgarju pod prazgodovinskim gradiščem na Grašišču.41 Zanimiva je tudi cerkev sv. Vida s posrednimi pričevanji o morebitnih sledovih k0ttlaške kulture.42
Med podružnične cerkve lahko prištejemo še kapelo v kromberškem gradu, dvorcu grofov Coronini, ki je bila posvečena Marijinemu rojstvu in je imela značaj javne kapele.43 Druga grajska kapela, zasebni oratorij, je bila v dvorcu grofov Neuhaus v Štmavru, vendar ob Attemsovi vizitaciji leta 1764 že dve leti ni delovala, kajti po smrti grofa Leonarda Neu-hausa in njegove žene Ludvike je zapadlo apostolsko dovoljenje za maševanje v njem.44 Ne nazadnje ne smemo pozabiti še osrednje romarske frančiškanske cerkve na Sveti Gori s svojim hospicijem v Solkanu, ki je bila sicer izvzeta iz župnijske mreže, je pa stala na ozemlju solkanske župnije. S Sveto Goro so bili solkanski verniki zelo povezani, to pa se kaže tudi iz vsebine katapana.
Cerkvenotopografska slika se je z jožefinskimi posegi precej spremenila. Najbolj je odmevala ukinitev božje poti na Sveto Goro, vendar je bila v pojože-
37	Cerkev so morali postaviti okrog leta 1500, saj je v urbarju iz leta 1507 govor o »novi cerkvi« (Pavlin: Goriško gospostvo, str. 131).
38	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 62. Cerkev je omenjena med grgarskimi podružnicami.
39	Prav tam, 1, str. 62—71; Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 200-226.
40	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 225.
41	Bratina: Grgar — Grašišče, str. 21—27.
42	ZVNKD Nova Gorica, Evidenčni list spomenika, Ščedne -sv. Vid. Cerkev je stala ob poti Solkan - Sv. Trojica, že precej daleč od solkanskega naselitvenega jedra, pač pa zelo blizu današnji novogoriški cerkvi Kristusa Odrešenika.
43	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 543.
44	Prav tam, str. 221.
Jugozahodni del župnije Solkan na vojaškem zemljevidu (Slovenija na vojaškem zemljevidu, sekcija 181)
finskem obdobju obnovljena, to pa ni veljalo za nekatere opuščene cerkve. Ukinjena romarska cerkev sv. Valentina si ni več opomogla. Poleg te danes tudi ni več cerkev sv. Lenarta in sv. Vida, sv. Gabrijela in sv. Danijela, sv. Primoža in sv. Jakoba, sv. Lovrenca (pri Batah) in sv. Andreja. Cerkvi sv. Katarine in sv. Roka sta bili žrtvi povojne oblasti v petdesetih letih 20. stoletja.45 Nekatere nedotirane in odmaknjene cerkve so propadale že pred posegi cesarja Jožefa II. Iz solkanskega katapana izvemo, da je bila cerkev sv. Primoža in Felicijana že porušena.46 Cerkev sv.
45	Prim. Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 114—117.
46	Katapan poroča, da so procesijo k tej cerkvi opustili in se odpravili k sv. Katarini. Dve predpisani maši so duhovniki potlej brali v Grgarju, to pa priča o že omenjeni povezavi cerkve z grgarsko sosesko. Ta ecclesia campestris ni imela premoženja in zanjo naj bi skrbela bratovščina pri cerkvi sv. Petra v Grgarju. Po pričevanju grgarskega ključarja Valentina Černeta (leta 1750) je dobivala dohodek le na osnovi miloščine, skrbeti pa je že tako morala za dve grgarski cerkvi
Lenarta je bila pod interdiktom, po katapanu od leta 1758,47 zato so se procesije namesto k tej cerkvi usmerile k sv. Roku na Gorišček, to pa je Atems z dekretom predpisal že po vizitaciji leta 1750.48 Cerkev sv. Lenarta sicer omenja še vizitacija iz leta 1772,49 v osemdesetih letih pa se je skladno s časom začelo odmiranje spomina nanjo. Pod interdiktom je bila začasno še cerkev sv. Lovrenca na Banjšicah. Potem ko je bila po udaru strele v zvonik precej poškodovana in zanemarjena, je bila leta 1772 izrečena prepoved maševanja v njej.50 V vizitacijah iz let 1764 in 1772 pa ni več sledu o cerkvi sv. Andreja nad Podsaboti-nom, je pa zato omenjen Andrejev oltar v cerkvi sv.
(Carlo M. d'Attems, Atti delle visitepastorali, 1, str. 62—63).
47	Kot tako jo beleži že vizitacija iz leta 1742 (NŠAG, ACAG, Visitazioni, Liber visitationis ultra l'Isontium anni 1742, p. 102).
48	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 134.
49	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 543.
50	Prav tam, str. 554.
Nikolaja v vasi,51 zato je mogoče sklepati, da je bila tudi ta cerkev zapisana propadu.
Patrociniji in posvetitve, procesije in bratovščine
Solkanski katapan je v primerjavi z dobrega pol stoletja mlajšim goriškim manj izčrpen, ko je govor o bogoslužnih opravilih. Kljub temu nam riše praznične dneve, ki so zaznamovali vsakdan prebivalcev župnije, saj je bil njihov življenjski ritem povezan predvsem s cerkvenimi prazniki. Poleg obhajanja glavnih katoliških praznikov sta župljane oziroma vaščane posameznih sosesk župnije pritegnila praznovaje patrocinijev - nanje jih je vsekdar opozarjal cerkveni zavetnik - in spomin na posvetitve cerkva. Katapan precej vestno navaja tudi praznovanja bratovščin ter romanja. Beležil je tudi čas letnih računov posameznih cerkva (sosesk). Vsako leto so v navzočnosti duhovnika, ključarjev (in sosedov), lahko pa tudi jurisdicentov ali njihovih pooblaščencev pregledali finančno stanje in volili nove ključarje, ki so potem bdeli nad finančnim stanjem
cerkva.52
Datume slovesnosti so seveda v veliki meri določali svetniki, ki so jih častili, tudi tisti na stranskih oltarjih. V nekaterih primerih so bili ti odločilni za patrocinij cerkve oziroma so povzročili spremembo le-tega. Posebno se je to rado zgodilo, če je bila v glavnem oltarju Marijina podoba, to pa je bilo kar pogosto. V cerkvi sv. Katarine v Kromberku na primer si je stranski oltar sv. Katarine v 18. stoletju priboril »prvenstvo«, bržkone toliko bolj, ker je v kraju delovala bratovščina te svetnice.53 Zato so morali duhovniki tam opraviti veliko število maš na Marijine praznike in seveda tudi 25. novembra, na god sv. Katarine. Podobno je bilo pri sv. Valentinu na Sabotinu z glavnim Marijinim oltarjem. Čeprav v katapanu lahko preberemo, kako se je procesija vila ad B. M. in Sabutino, je bil stranski oltar sv. Valentina z bratovščino odločilen za uveljavitev tega patro-na. Tretji oltar sv. Barnabe pa je počastila procesija na njegov god (11. junija). Bratovščina sv. Kvirina v Batah - nadškof Attems jo je kanonično ustanovil ob vizitaciji 28. julija 1764 - je imela na razpolago stranski oltar sv. Kvirna v cerkvi sv. Križa, ki so ga v
Bate pred leti prenesli iz cerkve sv. Lovrenca. Tam je bil že skorajda zapisan propadu.54
Pri praznovanju posvetitev cerkva je opazen premik od godovnega dneva na bližnjo nedeljo. Pri župnijski cerkvi se je glede na sočasno opombo to zgodilo že pred izdelavo katapana. Stoletja so praznovali posvetitev cerkve sv. Štefana na god sv. Ane,55 vsaj že sredi 18. stoletja pa so se odločili za tretjo nedeljo v juliju, ki po datumu ni daleč od goda svetnice (26. julij). Podobno se je zgodilo tudi pri več filialah, ki so v preteklosti praznovale posvetitev cerkve na dan med tednom. V nekaterih primerih (Loke, Podse-nica) se je to zgodilo nekoliko z zamikom, kot nam sugerirajo poznejši vnosi v katapan.
Na dan posvetitve (kakor tudi na dan patrocini-ja) so se k nekaterim cerkvam podali v procesiji.56 Morda v katapanu vse niti niso navedene, v večini primerov pa gre za Solkanu bližnje cerkve. Tudi pri procesijah je skladno s prejšnjimi ugotovitvami mogoče opaziti nekaj datumskih rošad. Procesija v Loke je bila na primer namesto na dan patrocinija na nedeljo po godu sv. Marije Magdalene. Podobno so se odločili za »godovno« procesijo k sv. Lovrencu v Podsenici. Najbrž so sčasoma opustili procesijo k sv. Valentinu na Sabotinu, če hoče pripomba nihil povedati prav to. Ker je bila cerkev sv. Lenarta opuščena, sta dve procesiji zavili k sv. Roku. Svojo pomembnost je v tem pogledu z zamikom izgubila tudi cerkev sv. Vida, kamor so se v procesiji odpravili na dan patrocinija, na god sv. Marka in še enkrat v prošnjem času. Ti dve procesiji sta se preusmerili k Solkancem bližjemu sv. Roku. Tudi procesija, namenjena k sv. Primožu, je spremenila smer, saj so se zaradi propadajoče cerkve odpravili kar k sv. Katarini. Tja so šli še na god sv. Urbana in tako skrajšali pot, ki je predtem vodila do sv. Gabrijela na vrhu hriba. Opazimo torej »koncentriranje« procesij pri nekaterih cerkvah. Sv. Rok na Goriščeku je bil izrazit tak primer, saj so tja šli iz solkanske župnijske cerkve že tako štirikrat v letu (na veliki petek, na dan posvetitve cerkve z Najsvetejšim, na god sv. Frančiška Ksaverija (stranski oltar!) in sv. Kvirina od zaobljube leta 1755). Na ravni župnije je bila zelo slovesna te-lovska procesija z Najsvetejšim. Nekatere procesije (v grajsko kapelo na mali šmaren, v Loke za patrocinij, k sv. Martinu na god sv. Petra v verigah) so se na pot odpravile z banderi (cum vexillis). Prošnja procesija v
51	Prav tam, str. 221, 565.
52	Gl. na primer NŠAG, ACAG, Visitazioni, Liber visitationis ultra lIsontium anni 1742, passim.
53	Štefan Komel, leta 1742 ključar te cerkve, govori enkrat o Marijini, drugič o Katarinini cerkvi (NŠAG, ACAG, Visitazioni, Liber visitationis ultra l'Isontium anni 1742, p. 112— 113). Katapan se je dilemi izognil tako, da je ime zavetnika izpustil in navaja le ime kraja.
54	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 204-205.
55	Tako je bilo že pred postavitvijo nove cerkve, kot dokazuje zapis o gospostvu, pravici in tlaki v goriškem uradu iz leta 1523 (Kos: Urbarji slovenskega primorja, str. 163).
56	O solkanskih procesijah gl. podrobno v Paljk: Iz cerkvene zgodovine Solkana, str. 112-117.
V spodnji razpredelnici je navedbam iz katapana dodan seznam oltarjev, kakor jih navaja predvsem vizitacija v letu 17645
kraj z zakramentalno cerkvijo	cerkev — patrocinij (kraj)	oltarji	praznik posvetitve cerkve	romanja	bratovščine
Solkan	sv. Štefan	Štefan Ana Janez Krstnik Rožnovenska Marija Valentin	sv. Ana — tretja nedelja v juliju	telovo; na Sv. Goro: velikonočni ponedeljek, binkošti, Porcijunkula, Marijino vnebovzetje	sv. Štefan sv. Marija (Sv. gora) — druga nedelja po sv. Mihaelu
	sv. Vid	Vid	nedelja po sv. Mohorju	sv. Marko, prošnji torek, sv. Vid	
	sv. Lenart	(Lenart)	sv. Urh	sv. Urh —> k sv. Roku, sv. Lenart—> k sv. Roku	
	sv. Rok	Rok Frančišek Ksaverij Anton	nedelja po sv. Roku	veliki petek, sv. Kvirin, nedelja po sv. Roku, sv. Frančišek Ksaverij	
	sv. Katarina (Kromberk)	Marija Katarina	nedelja po sv. Martinu		sv. Katarina
	sv. Gabrijel (Kromberk)	Gabrijel	sedma nedelja pred veliko nočjo	sv. Urban — ponedeljek po binkoštih k sv. Katarini	(sv. Gabrijel) — nedelja po sv. Martinu
	sv. Trojica (Blanča)	Trojica Jakob in Lucija	nedelja po sv. Mihaelu	prošnji ponedeljek, nedelja v osmini telovega, mali šmaren	sv. Trojica
	sv. Marija (Kromberk -grad)	Marijino rojstvo		mali šmaren	
	sv. Marija Magdalena (Loke)	Marija Magdalena	nedelja po sv. Vidu	sv. Anton Padovanski, sv. Marija Magdalena	sv. Nikolaj
Ravnica	sv. Marjeta	Marjeta Jernej Egidij	nedelja pred sv. Jernejem	sv. Mohor in Fortunat	(sv. Marjeta) — nedelja pred prvo adventno nedeljo
	sv. Danijel	Danijel	sv. Filip in Jakob		sv. Danijel — nedelja pred vsemi svetimi
Grgar	sv. Martin	Martin Neža Fabijan in Sebastijan	nedelja po sv. Petru	sv. Peter in Pavel, sv. Peter v verigah Sv. Gora - sobota binkoštih kvater	sv. Martin
57 Prav tam, 4, str. 189—226; prim. tudi Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 60—73. V prvem stolpcu je po župnijskem središču navedenih sedem krajev z zakramentalno cerkvijo. Če v drugem stolpcu v oklepaju ni naveden kraj, je cerkev treba prišteti k središču v prvem stolpcu. Če je v tretjem stolpcu navedenih več svetnikov, so prvega častili na glavnem oltarju, preostale na stranskem. V oklepaju so oltarji, ki verjetno niso bili več v rabi, katerega od oltarjev (na primer sv. Gotarda v Batah) pa so najbrž postavili po letu 1757. Znak —* v četrtem in petem stolpcu pomeni spremembo dneva in/ali ciljnega kraja, če je to bilo v času nastanka katapana že dejstvo. Pri bratovščinah je dodan dan praznovanja, če ne gre za god patrona, ki mu je bila bratovščina zapisana. Bratovščine v oklepaju niso bile več delujoče.
kraj z zakramentalno cerkvijo	cerkev — patrocinij (kraj)	oltarji	praznik posvetitve cerkve	romanja	bratovščine
	sv. Peter	Peter	bela nedelja	sv. Anton Padovanski	sv. Peter — prva adventna nedelja
	sv. Jakob	Jakob	nedelja po sv. Primožu		
	sv. Primož	(Primož in	nedelja v osmini	nedelja v osmini	
	in Felicijan	Felicijan)	vnebohoda	vnebohoda —> k sv.	
	(Kromberk)			Katarini	
Bate	sv. Križ	Križ Kvirin Gotard		sobota pred tretjo nedeljo po sv. Juriju	
	sv. Lovrenc	Lovrenc	nedelja pred sv. Lovrencem		
	sv. Marija	Marija	nedelja po sv.		sv. Marija —
	(Podlaka)		Lovrencu		Marijino darovanje
Čepovan	sv. Janez Krstnik	Janez Krstnik Kvirin Marija Rožnovenska	sv. Elija		rojstvo Janeza Krstnika; (sv. Janez Evangelist)
	sv. Anton	sv. Anton			(sv. Anton
	Padovanski	Padovanski			Padovanski)
	(Lokve)				
Trebuša	sv. Frančišek	Frančišek			
	Ksaverij	Ksaverij			
Pevma	sv. Silvester	Silvester Trije kralji Anton Padovanski	nedelja v osmini vnebohoda	prošnja sreda	sv. Silvester
	sv. Mihael	Mihael			sv. Neža
	(Oslavje)				
Štmaver	sv. Maver	Maver Anton Padovanski	druga nedelja po sv. Juriju	druga nedelja po sv. Juriju	
	sv. Valentin	Marija Valentin Barnaba	nedelja po sv. Juriju	nedelja po sv. Juriju, sv. Barnaba	sv. Valentin
	sv. Nikolaj (Podsabotin)	Nikolaj (in Notburga) Andrej	nedelja po sv. Nikolaju		
	sv. Lovrenc (Podsenica)	Lovrenc	nedelja pred sv. Mohorjem in Fortunatom	sv. Lovrenc	
	sv. Andrej (Podsabotin)	(Andrej)			sv. Andrej
Pevmi in procesija enkrat v maju na Banjšicah (verjetno v Batah) sta se vili po poljih.58
58 Dodamo lahko še kakšno procesijo novejšega datuma. K
novi cerkvi v Trebuši so dvakrat v letu romali Čepovanci, ki
jim je Attems ob vizitaciji leta 1764 tudi predpisal, naj se v
znak podrejenosti cerkvi sv. Štefana odpravijo na procesijo v
Solkan vsako leto na prvo nedeljo po sv. Roku. Trebušarjem
zaradi oddaljenosti od župnijske cerkve, do katere je bilo
Na Sveto Goro so se župljani v procesiji odpravljali večkrat v letu, in sicer na velikonočni ponedeljek, na binkošti (z banderi), na Porcijunkulo in na veliki šmaren. Solkanska Marijina bratovščina
sedem ur hoda, ni bilo treba v Solkan, so pa v procesiji šli v Čepovan (Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 208-212, 553).
se je tam srečala na drugo nedeljo po sv. Mihaelu. Poseben privilegij je pri obisku Svete Gore pripadel Grgarcem, saj jih je solkanski župnik spremljal tja na kvatrno soboto v binkoštnem času. Spomin na njihovo domačinko, vidkinjo Uršulo Ferligoj, je bil pač v kraju še vedno zelo živ.59 Zanimiv je seznam procesij zunaj župnije. Ciljni kraji so bili nekdaj (manjša) romarska središča. Solkanci so se na ta način povezali z nekaj sosednjimi (dostopnejšimi) župnijami, s kanalsko, šempetrsko, z goriško in ločniško. Najdlje je vodila pot na Vitovlje v župniji Črniče k Marijini cerkvi,60 a so po katapanu sodeč spremenili tako kraj kakor tudi dan, saj ni bil več točno definiran. Izbrali so si namreč Kostanjevico (Kapelo). To baročno karmeličansko svetišče je v baročnem času postalo priljubljena romarska točka za prebivalce Gorice in njene okolice; iz Gorice so tja po zaobljubi romali na god sv. Jožefa.61 Vendar pa vizitacija iz leta 1772 trdi, da je bila vitovska procesija še vedno živa, res pa se je je udeležilo le malo ljudi. Slabo udeležbo so ugotavljali tudi za procesijo k sv. Otonu pri Šempetru.62 Katapan pri tej v pripisu poudarja, naj bo na kateri koli prosti dan, to pa naj velja tudi za procesijo k sv. Trojici na Kalvariji nad Podgoro v župniji Ločnik, kamor so sicer romali na Marijo Snežno. Prebivalci Banjšic so se odpravili k svojim istoimenskim (banjškim) sosedom, in sicer so en dan po procesiji doma šli k sv. Duhu pod kanalsko župnijo.
Na nekdanjo povezanost z goriško župnijo spominja več procesij. K sv. Roku v Podturnu (danes je to goriška četrt San Rocco), podružnični cerkvi sv. Hilarija in Tacijana, so Solkanci poromali cum vexil-lis 16. avgusta. Na isti dan je k sv. Roku vodila tudi votivna procesija Goričanov iz cerkve sv. Hilarija in Tacijana.63 Zelo slovesno je bilo na zahvalno nedeljo, ko so iz solkanske župnije prišli z banderi v cerkev v Hilarija in Tacijana in pred izpostavljenim Najsvetejšim zapeli zahvalno pesem, nato pa je bila na vrsti procesija s petjem psalmov po goriškem trgu Travnik ali — če ni bilo časa — okoli cerkve. Ko so se vrnili v cerkev, so bogoslužje nadaljevali s petimi molitvami in mašo s pridigo, ki jo je daroval solkanski vikar.64 Goriški katapan iz prve polovice 18. stoletja jasno dokazuje starodavnost še nekaterih že omejenih solkanskih procesij, saj jih je še nekaj izpričanih za isti dan. To velja za obe procesiji na Sabotin (na god sv.
Barnabe in na prvo nedeljo po sv. Juriju), za procesijo k sv. Otonu (na ponedeljek po vnebohodu) in na Vitovlje (binkoštni torek).65
Na območju solkanske župnije je sredi 18. stoletja delovalo okoli dvajset bratovščin.66 V baročnem času se je število zelo povzpelo. Za primerjavo — vizitacija iz leta 1570 jih našteva le osem (tri oziroma štiri v Solkanu: sv. Marije, sv. Janeza (Krstnika), sv. Lenarta in sv. Gabrijela (ta je bila (tudi) kromberška), eno v Grgarju (sv. Martina), eno v Ravnici (sv. Danijela), eno v Pevmi (sv. Mihaela) in Marijino na Sabotinu.67 Večina se jih je ohranila do 18. stoletja. Ni več delovala bratovščina sv. Lenarta, bratovščini sv. Mihaela in sv. Marije pa sta »izpodrinili« bratovščini sv. Neže in sv. Valentina. Nedolgo pred izdelavo katapana so opustili stari bratovščini sv. Gabrijela v Krom-berku in sv. Marjete v Ravnici ter sv. Janeza Evangelista v Čepovanu in sv. Antona Padovanskega na Lokvah. Patroni bratovščin so bili pogosto identični z zavetniki sosesk (v Solkanu, Kromberku, Grgarju, Čepovanu in Pevmi) ali drugih, podružničnih cerkva. Patron je praviloma določal dan praznovanja bratovščin, vendar so bile nekatere od njih izjema. Nekaj bratovščin, ki so gotovo že (in še) delovale, katapan ne omenja. Attemsova vizitacija leta 1750, ki je sicer pri navedbah bratovščin zelo skopa, trdi, da sta v Solkanu delovali bratovščini Najsvetejšega zakramenta, ki so jo kanonično ustanovili 28. aprila 1652, in rožnovenska (morda je identična z Marijino, ki je omenjena v katapanu),68 o katerih je bil govor tudi pri nadškofovem obisku leta 1764.69 Še ena rožnovenska bratovščina, v Čepovanu, je izpričano potrjena za celotno obravnavano obdobje, saj so jo ustanovili že leta 1730.70
Čeravno so nekatere bratovščine opustili, so nastajale nekatere nove, saj jim je bil nadškof Attems precej naklonjen zaradi njihove pomembne versko-socialne vloge.71 V Solkanu sta se trem bratovščinam na začetku šestdesetih let pridružili še dve: sv. Križa in krščanskega nauka, do leta 1772 pa se je priključila še bratovščina Marije sedem žalosti.72 Omenjen je že bil primer ustanovitve bratovščine sv. Kvirina (pozneje Kvirina in Gotarda) v Batah. V novi cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Trebuši so pri stranskem oltarju
59	Gl. Rosa: Grgarci — »Vitezi Svetogorske Kraljice«, str. 197— 224.
60	Gl. Höfler: Gradivo za historično topografijo, str. 129.
61	Tavano: La vita socio-religiosa, str. 30, 33.
62	Carlo M. d'Attems, Atti delle visitepastorali, 4, str. 546-547.
63	Tavano: La vita socio-religiosa, str. 30, 34.
64	Prav tam, str. 39.
65	Prav tam, str. 30, 33, 38. Pri vseh treh cerkvah so izpričane eremitske postojanke, ki so sprejemale romarje (Tavano: La diocesi di Gorizia, str. 34).
66	Prim. Paljk: Iz cerkvene zgodovine Solkana, str. 118-119.
67	AGG, Visitazione Porcia, fol. 348v, 443-446.
68	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 61, 71.
69	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 194.
70	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. 64, 544.
71	Tavano: Religiosity e societa nelle confraternitate, str. 146147.
72	Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 4, str. 194, 543.
e	i
f	2
S'	3
A	
b	5
C	6
d	7
e	#
f	9
S	JO
A	11
b	12
C	13
d	14
e	If
£	16
S	17
A	IV
b	19
C	20
d	11
e	22
f	23
O"	
Ö	
A	2f
b	26
C	2?
d	25r
e	29
	30
___ш__
JUNIUS
Erafmi Mifša in Locha..
Quirini Ep.m. Mi £ in B.u/tza et Ciüepoano " In FeftoSacrafcfis/Corporis ClirMti
Procei. cum Ven era bih' Sла апзсиto. Dom; ijifi-a -yiinCT Corporis Procef: cii Vene-rakiii ad S S, Tri ade. Ef- Rai iu Ciwiberg Primi Д- Felicia ni. M if. ad S.Yiiinum. Vicaj; (Dojii;jjofl S.Pciuiii Dedicao ad S. Jacobum j Barnaba; Лр.Procef.ad B.tf in Sabmfino_ &г
ÄMif.ad S.Laureiitmm in Baishiza. nfom'j Pad.Procef.in Locfra Patjoc.Riafei! in L o cj h л, Mi f. Љ Pro ci ° Pe t r S Gargari.
Viti Ж. Procetad S. Vitum.
j^Dom.poft S. Vi tum Oedicäo in Loch a .
Gervafij,6z Protaftj Mi f. ad S.Gabrielem ^Votiva Conmmfafis Sagoria?. Vkar.
Achatij Mif ad S.LaureiiJiu in Baislnza
Vigilia. Mifsa in Cijiapovano.
Nat.S.loan.Rifiioc:drSođalitas CJiiepovaui
Mifsa m Cliiepovanö.
Joanms,& PauJi M if. in Podldc/m Mi die
J bineiicuiifur CandeHe ud dipe/lčiidas itosias tempeftates,
Vigilia. cum Jeiunio. Petri A' Pauii. Pj-ocei"in GargarA'Iiao ibidem Cammer: &Pau(i. Mi£ in Gargar |Dom.poft S-PerruiH Vedicatto Sćli' I Martini in Gargar.
Salcaui Pro cel ad S. Roch um voliva ab Anne •
'--um,.
V.t
■N3. Mißa per lid far Gargari
Primif; i Z.-,
/ đ. ' ' ^M -C * J -T*..!....^. "
Prim/; c7 Z,
Pninif,
i-" .
/z solkanskega katapana (ŽAS, Cattapano, p. 6).
ustanovili škapulirsko bratovščino,73 na Lokvah pa (ponovno?) bratovščino sv. Antona Padovanske-ga.74 Tem je bilo usojeno kratko življenje, kajti reformni posegi avstrijskega cesarja Jožefa II. so na tem področju v začetku osemdesetih let 18. stoletja povzročili pravi pretres. Bratovščine so bile ukinjene, premoženje pa izročeno verskemu skladu.75
73	Prav tam, str. 204, 217, 544.
74	Prav tam, str. 544.
75	Dolinar: Jožefinizem in janzenizem, str. 156.
Objava katapana (koledarski del)
Solkanski katapan se ne omejuje le na zapis bo-goslužnih opravil v koledarskem letu, ki je zapisan spodaj; to je sicer jedro tovrstnega vira. Sestavljavec je namreč tudi natančneje opredelil dolžnosti solkanske duhovščine in posameznih kuratov v župniji ter njihove dohodke, se ozrl v zgodovino župnije in ni pozabil posebej izpostaviti dobrotnikov solkanske cerkve. Marsikateri koristen podatek za zgodovino župnije, ki bi sicer zaradi določenih izgub dragocenega solkanskega arhiva utonil v pozabo, je bil tako odtrgan pozabi.
Mere katapana so 29x19,5 cm. Foliji so z vrvico
prišiti na kartonsko platnico, a so od nje že precej odtrgani. V celoti šteje katapan poleg uvodnega ne-paginiranega folija 33 pagin. Avtor oziroma avtorji niso znani, a po specifičnem rokopisu vendarle lahko prepoznamo drugo roko, ki je v katapan vnašala nekatere opombe, najbrž okoli leta 1800. Gre za prvega solkanskega cesarsko-kraljevega župnika Franca Antona Štanto, ki je v Solkanu nastopil službo leta 1795.76 Ni pa bil edini, ki je sem pa tja vnašal dopolnila. Nekaj opomb s svinčnikom je gotovo zelo poznega nastanka, verjetno šele iz druge polovice 19. stoletja. Osnovno besedilo je morda delo dolgoletnega solkanskega vikarja Blaža Bensa,77 če ni nastalo pod peresom katerega od goriških kanonikov.
Prepis78 upošteva original pri določenih odklonih zapisovanja besed (na primer primisarius/ primissarius) in pisanju skupaj ali narazen. Zaradi lažje preglednosti je poenotena raba velikih in malih začetnic, tako da so osebna imena in prazniki napisani z veliko začentico, pri raznem drugem besedju (na primer pri titulah, praznovanjih), ki je v viru zapisano z veliko, pa smo uporabili malo začetnico. Interpunkcija je prilagojena sodobnemu načinu pisave. I longa je zapisana z i, u in v pa glede na fonetične značilnosti. Glavni in vrstilni števniki so izpisani v celoti (prima namesto 1., quatuor namesto 4or, secunda za 2da), razen ko gre za denarne zneske. Številka zaporedne pagine je napisana na levi strani prepisa (v originalu je na sredini nad besedilom) krepko v oglatem oklepaju. Krepko so izpisani tudi uvodni naslov in imena mesecev, ki so v originalu zapisana z velikimi črkami.
Kratice so v celoti razrešene. Skoraj vedno je v originalnem besedilu okrajšana beseda sanctus/san-cti (s. ali ss.). Pisar je pogosto uporabljal črtico nad besedilom za izpadlo črko (predvsem za črko m). Srečamo tudi ustrezne kratice za pro in per ter za končnico -us. Besede so v originalu lahko okrajšane na različne načine, na primer quondam kot qm, qdm ali qdam), sanctum kot Stum ali Sm, dedicatio kot Dedicat., Dedicao ali Dedico, domini kot D. ali Dni in podobno. Kontrakcij in suspenzij (z ustrezno črtico ozitoma vijugo nad besedo) je kar precej, na primer Domica za dominica, Eccla za ecclesia, Com-memorao za commemoratio, Parolis za parochialis, Confesoes za confessiones, Ascensois za Ascensionis, Patoium zapatrocinium, Rdum za reverendum, Rtio za ratio, aa za anima, Illmi za illumunissimi, Mis. za missa, Epiph. za Epiphania, Domin. za dominica,
Paschals za Paschales, Frats za fraternitas, Sanctissae za sanctissimae, Proceso za processio in druge. Tudi nekatera osebna imena so okrajšana: Forti (Fortunat!), Laurentum (Laurentium), Iois Bptae (loannis Baptistae), Seb. (Sebastianus). Značilne so kratice (večinoma za genitivno obliko) besed abbatis (Ab.), martyris (M.) ali martyrum (Mm.), virginis (V.), pap(p)ae (Pp), episcopi (Ep.), apostoli (Ap.) itd. Popolno so v prepisu zapisane tudi besede beata Maria Virgo, Domini nostri lesu Christi, ki so v originalu okrajšane z inicialkami.
Originalno besedilo je vneseno v štiri stolpce. V prvem se zaporedoma od prvega do zadnjega dneva v letu ciklično ponavljajo črke od A do g za sedem dni v tednu. V drugem so številke, ki označujejo zaporedni dan v mesecu. V tretjem stolpcu je osnovno besedilo, a je vpisanih le del godovnih dnevov. Besedilo, ki se nanaša na premične praznike in zato ne ustreza oštevilčenim dnevom v mesecu, je na levem robu praviloma zamejeno z vzdolžno linijo ali oklepajem. V zadnjem stolpcu so dodane opombe, ki največkrat navajajo plačilo duhovnikom. V prepisu je besedilo četrtega stolpca odmaknjeno od besedila v tretjem z razmikom v dolžini odstavka. Poznejše dopise drugih avtorjev, ki so v originalu dodani bodisi v tretji bodisi v četrti stolpec, oklepa v prepisu okrogli oklepaj. To pa ne velja za pripise v katapan s svinčnikom - ti so podani v opombah, kjer so zabeležene še nekatere druge posebnosti (razure, popravki, prečrtane besede in drugo). Od edicijskih znakov je uporabljen še poševni oklepaj za neberljivo ali slabo berljivo besedilo.
Cattapano della parrochia di s. Stefano in Sal-cano 1?S?79
[-] ECCLESIA sancti Stephani protomartyris,
quae parochialis memoratur Salcani, funditus est constructa anno Domini 1566.
Pridem parochialis fuit ecclesia sancti Leonardi sed sub patrocinio sancti Stephani protomartyris.
Praemonitio
Vicarius singulis annis perficiet duo sacra pro anima quondam Urbani Milosich. Duo pro anima quondam Gabrielis Lampretig, unum die sancti Gabrielis et unum infra octavam Omnium sanctorum. Pro anima
76	Paljk: Iz cerkvene zgodovine Solkana, str. 103. Štanta je bil solkanski župnik do smrti leta 1822.
77	Prav tam, str. 102, 104.
78	Prim. Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali, 1, str. IL
(Metodologija transkripcije dokumentov).
79 Naslov na platnici je dodan precej pozneje in ga je po pisavi sodeč mogoče pripisati solkanskemu župniku Štanti. Morda se je to zgodilo štirideset let po nastanku katapana, kot nam domnevno sugerira popravek števila 9 v 5 znotraj letnice. Prvi folij retro je nepopisan. Tekst se začne na hrbti strani tega folija.
quondam illuminissimi domini comitis Hermani ab Attems duo sacra uno die martis consequenter. Item pro anima quondam Martini Canzler•80 duo sacra. Omnes isti sunt benefactores ecclesiae.
[1]	JANUARIUS
1 Circumcisio Domini. Missa in Gargaro.
6Epiphania Domini. Missa in Gargaro et Peuma.
Dominica secundapostEpiphaniam festum sanctis-simi Nominis IESU.
15 Pauli primi eremitae (et commemoratio sancti Mauri abbatis).
17 Antonii abbatis. Rationes in Locha. Pro rationibusprimissario L 2.81
20	Fabiani et Sebastiani martyrum. Missa in Gar-garo.
21	Agnetis. Fraternitas in Oslaulia, missa Gargari.
Primissario L 2.
22	Vincentii et Anastasii martyrum.
25 Conversio sancti Pauli. Missa in Gargaro et mis-sa in Podlacha.
Vicarius singulis Quatuor temporibus per annum debet ire Peumam binis vicibus celebratum et sex sacra pro illuminissima domo Turriana applicare et duo pro aliis benefactoribus.
[2]	FEBRUARIUS
1	Birgitae virginis.
2	Purificatio beatae Mariae Virginis. Missa in Benedictio candellarum spectat ad do-
minum vicarium.
3 Blasii. Missa in Chiepovan et Baisziza.
5	Agatae virginis, martyris. Missa in Cronberg.
6	Dorotheae virginis, martyris. Missa in Locha et ad sanctum Andream in Podsabutino.
9 Apolloniae virginis, martyris.
13	Fuscae virginis.
14	Valentini presbyteri. Fraternitas in Monte Sa-butino. Primissario L 2, proprandio L 2 si desit.
Die Comiscinae pro sacro Gargari L 3, Baishicae 3, pro sacro Iuliano et prandio 5.
22	Cathedrae sancti Petri Antiochiae. Missa in Gargar.
23	Vigilia.
24	Mathiae apostoli.
Dominica QQuinquagesima dedicatio sancti Gabri-
elis.
(Feria secunda, tertia, sacrum hora septima cum expositione, vesperi sexta lytanie et cetera, die Cinerum hora septima functio.)
Dominica prima, dominica secunda, dominica tertia Quadragesimae missa in Gargar.
Post dominicam quartam Quadragesimae confesio-nes pascales, Chiepovani die lunae et martis, Baisicae die mercurii et iovis.
[3]	MARTIUS
Infra hebdomadam post dominicam Passionis be-neficiati Salcani ascendunt Gargarum ad suscipiendas confessiones paschales, sed unico tantum die primissa-rius, cui dant (L)82 L 3. (Dominica Passionis et die lune Gargari cum offitio defunctorum.)
Post dominicam Passionis confessiones paschales in Rauniza (die martis, die mercuri Loccae, si potest).
Primissario L 3.
12 Gregorii pappae.
16	Illarii episcopi et Taciani diaconi, martyrum.
17	Gertrudis. Missa in Locha.
19 Iosephi. Confessiones paschales in Locha. Pri-missario L 2.
Sabatho sitientes confessiones paschales in Cronberg. Pro prandio L 2, pro confessione L -: 12.83
24	Gabrielis. Missa apud sanctum in Monte.
25	Annuntiatio beatae Mariae Virginis. Missa et confessiones paschales in Cronberg.	Primissario L. 2.
Dominica Palmarum benedictio ramorum.
(Sacrum cum diacono sine organo.)
Feria secunda missa et confessiones paschales Podse-nizae. Primissario L 5.
Feria tertia missa et confessiones paschales in Peuma. Primissario L 3.
Feria quarta missa et confessiones paschales in Sanc-to Mauro. Primissario L 3.
(Vesperi hora quarta offitium. Feria quinta confessiones in parochia, hora decima sacrum cantatum.)
(Feria sexta hora septima vesperi processio cum miserere in Goriszhek, ibique cantata cantinetta passionis et finito reditur cum miserere ad ecclesiam; inde
\84
concio.)84
Sabatho sancto missa in Chiepovano. (Hora octava functio.)
[4]	APRILIS
Dominica Resurectionis Domini. Missa in Gargar et Baishiza. (Matutinus hora 5 A, concio vesperi.)
Feria secunda processio ad Montem Sanctum et missa in Gargaro.
80	Anima quondam Martini Canzler nad razuro.
81	Denarni zneski so bili morda dodani pozneje.
82	Kratica za libro je napisana dvakrat.
83	To je 12 soldov.
84	Ta pripis je čisto spodaj na robu pagine. Ker se nanaša ne veliki petek, je v prepisu pred veliko soboto.
Feria tertia missa ad sanctissimam Trinitatem et missa in Chiapovano.
Feria quarta missa in Baishiza.85
Dominica prima post Pascha dedicatio sancti Petri in Gargaro.
23 Georgii martyris. Missa in Gargar et Baishiza.
25 Marci. Processio ad sanctum Vitum et ratio in sede Salcani. (Ad sanctum Rochum.)
Dominica prima post sanctum Georgium processio et dedicatio in Monte Sabutino. (Nihil.)
Dominica secunda processio et dedicatio in Sancto Mauro. (Dominica prima86 mai.)
Sabatho ante dominica tertia post sanctum Georgium processio in Baishiza circum campos.
Dominica tertia post sanctum Georgium processio Baishicensis ad sanctum Spiritum sub Canali.
[5]	MAIUS
1 Philippi et lacobi apostolorum. Dedicatio ad sanctum Danielem et missa ad sanctum lacobum supra Gargar.
3	Inventio sanctae Crucis. Missa in Chiapovano, Locha, Cronberg et ad sanctum Andream in Posabutino. In sede congresus generalis sanctissimi Cru-cifixi.
4	Floriani. Missa in Gargar et Podlacha.
5	Gothardi episcopi.
8 Aparitio sancti Michaelis. Missa in Oslaulia.
Feria secunda Rogationum processio ad sanctissimam Trinitatem.87
Feria tertia Rogationum processio ad sanctum Vitum. (Rochum, unus sacerdos.)88
Feria quarta Rogationum processio in Peuma circum campos.89
Ascensio Domini. Missa ad sanctum lacobum, Lo-cha, Cronberg et ad sanctum Andream in Podsabutino.
Dominica infra octavam Ascensionis processio ad sanctum Primum et dedicatio ibidem et dedicatio in Peuma. Nota bene. Ecclesia sancti Primi est de-structa, idcirco processio fit ad beatam Virginem in Cronberg. Et dedicatio Peumae est translata.
Feria secunda post dominicam Ascensionis processio ad sanctum Othonem parochiae Sancti Petri. Nota bene. Processio translata est ad festum vacans.
21 Hellenae. Missa ad sanctum Andream in Podsabutino.
25 Urbani pappae, martyris. Processio ad sanctum Gabrielem et missa.	Processio est tranlata90 ad
feriam secundam Pentechostes.91
Dominica Pentechostes itur cum vexillis ad Mon-tem Sanctum.
Feria secunda Pentechostes processio in Cronberg, missa Gargari. Nota bene. Processio prius fit ad sanctum Gabrielem pro die sancti Urbani. Dein in Cronberg.92
Feria tertia Pen techostes processio ad beatam Virginem in Castagnaviza, olim Vitulia, sed translata est ad festum vacans.
Feria sexta Pentechostes missa in Gargaro.
Sabatho Quatuor temporum Pentechostes missa ad sanctum Danielem. Tali die vicarius ascendit Sanctum Montem cum Gargarensibus.93
Dominica prima post Pen techostes festum sanctissi-mae Trinitatis. Patrocinium et sodalitas eiudem94 sanc-tissimae Triadis Albae ecclesiae et missa in Gargar.
Nota bene. Functio ad sanctissimam Trinitatem spectat ad reverendum primissarium. L 6:4.
[6]	IUNIUS
2 Erasmi. Missa in Locha.
4 Quirini episcopi, martyris. Missa in Baisiza et Chiepoano. Nota bene. Salcani (missa et) processio ad sanctum Rochum votiva ab anno 1755.
In festo sacratissimi Corporis Christi processio cum Venerabili sacramento. (Durat horae 2:1.)95
Dominica infra octavam Corporis processio cum Venerabili ad sanctissimam Triadem et ratio in Cronberg.
9 Primi et Feliciani. Missa ad sanctum Primum. Vicarius. Nota bene. Missa perficitur Gargari.
Dominica post sanctum Primum dedicatio ad sanctum lacobum.
11 Barnabae apostoli. Processio ad beatam Virginem in Sabutino et missa ad sanctum Laurentium in Baishiza.
13 Antonii Padavini. Processio in Locha. Patrocinium, fraternitas in Loqua, missa et processio ad sanctum96 Petrum Gargari. Primissario L 2. (Fraternitas abrogata, missa dominica sequenti.)
15 Viti martyris. Processio ad sanctum Vitum.
Dominica post sanctum Vitum dedicatio in Locha.
19 Gervasii et Protasii. Missa ad sanctum Gabrielem votiva communitatis Sagoriae. Vicarius.
85
86
Vrstica je bila vpisana pozneje z isto roko. Verjetno prima popravlja besedo secunda. S svinčnikom sta podčrtani besedi sanctissimam Trinitatem in v opombi dodani besedi hora sexta. S svinčnikom so dopisane besede hora sexta, concio. S svinčnikom sta podčrtani besedi circum campos in v opombi dopisani besedi hora sexta.
90
91
92
93
94
95
96
Prav tako.
Ad feriam secundam Pentechostes dopisano pozneje z isto roko.
Stavek je bil dopisan pozneje verjetno z isto roko. Stavek je bil dopisan pozneje z isto roko. Prav tako.
To je, verjetno, dve uri in četrt. Ad sanctum nad razuro.
22	Achatii. Missa ad sanctum Laurentium in Ba-ishiza.
23	Vigilia. Missa in Chiapovano.
24	Nativitas sancti loannis. Patrocinium et sodali-tas Chiepovani. Primissario L 2.
25	Missa in Chiepovano.
26	loannis et Pauli. Missa in Podlacha. Tali die benedicuntur candellae ad depellendas noxias tempe-states.97
28	Vigilia cum ieiunio.
29	Petri et Pauli. Processio in Gargar et ratio ibidem. Primissario L 2.
30	Commemoratio sancti Pauli. Missa in Gargar.
Dominica post sanctum Petrum dedicatio sancti
Martini in Gargar.
[7]	IULIUS
2 Visitatio beatae Mariae Virginis. Missa ad sanctum Primum, sed missa perficitur Gargari et ratio Ra-unizae. (Colectio ovorum Gargari.) Primissario L 2.
4 Uldarici. Ratio ad sanctum Laurentium in Baisi-za et dedicatio ad sanctum Leonardum. Nota bene. Processio fit ad sanctum Rochum in Goriscech.
Dominica ante festum sanctorum Hermagorae et Fortunati. Dedicatio in Podseniza.
Dominica tertia currentis dedicatio parochialis ecclesiae sancti Stephani. Olim in festo sanctae Annae.
11	Vigilia.
12	Hermagorae et Fortunati. Processio ad Rauni-zam. (Dominica sequenti.)98
13	Margaritae. Missa in Rauniza et ad sanctum Danielem.
Dominica post sanctum Hermagoram dedicatio ad sanctum Vitum.
16	Commemoratio solemnis beatae Virginis de Monte Carmel.
17	Alexii. Missa in Locha.
20 Eliae prophetae. Missa ad sanctum Laurentium in Bashiza et dedicatio in Chiepovano.
22 Mariae Magdalenae. Itur cum vexillis Locham.
(Dominica sequenti.)
24	Vigilia.
25	Iacobi apostoli. Missa ad sanctum Iacobum supra Gargar. (Post dominicam sancti lacobi functio Peumae.)
26	Annae. Dedicatio sancti Stephani in sede. Paro-chus datprandium et ecclesia vinum. Nota bene. Haec dedicatio translata est ad dominicam tertiam huius ex indulto apostolico.
Dominica post sanctum lacobum missa in Gargar et offeruntplacentas.
[8]	AUGUSTUS
1	Petri ad vincula. Itur cim vexillis in Gargar.
2	Portiuncula. Processio ad Montem Sanctum.
3	Inventio sancti Stephaniprotomartyris. Indulgen-tiaplenaria Salcani in ecclesia sancti.99
5	Beata Maria Virgo ad Nives. Processio ad sanc-tissimam Trinitatem in Podgora. Missa in Cronberg et Podlaca. Nota bene. Haec processio est translata ad festum vacans.
6	Transfiguratio Domini.
Dominica ante sanctum Laurentium missa in Loca, offerunt placentas, et dedicatio sancti Laurentii in Baishiza.
9	Vigilia.
10	Laurentii. Processio in Podseniza, patrocinium in Bashiza. (Dominica post sanctum Laurentium Podshenizham.)
Dominica post sanctum Laurentium dedicatio in Podlaka.
14	Vigilia cum ieiunio.
15	Assumptio beatae Virginis. Processio Montem Sanctum. Missa in Cronberg.
16	Rochi. Itur cum vexillis Goritiam ad sanctum Rochum et missa in Gargaro.
Dominica post sanctum Rochum dedicatio sancti Rochi in Goriszek. Et processio cum Venerabili sacramento.
Dominica ante sanctum Bartholomaeum dedicatio in Rauniza.
23	Vigilia.
24	Bartholomaei apostoli. Missa in Rauniza.
28 Danielis prophetae. Missa ad sanctum Danie-lem.100
29. Decolatio sancti Ioannis Baptistae. Missa in Chiapovano.
Dominica post Decolationem sancti Ioannis Bapti-stae. Missa in Chiepovano.
[9]	SEPTEMBER
1 Egidii abbatis. Missa in Rauniza.
Dominica prima celebratur Anniversarium beatae Mariae Virginis sanctissimi Rosarii.101
Dominica prima etiam colitur festum sanctorum Angelorum custodum.102
8 Nativitas beatae Mariae Virginis. Processio ad
97	Stavek je bil dopisan pozneje verjetno z isto roko.
98	S svinčnikom je dodana komaj vidna beseda, verjetno Rau-niza.
99	Stavek je bil dopisan pozneje z isto roko.
100	S svinčnikom je dodano komaj vidno besedilo, verjetno Pa-rochia Rauniza.
101	S svinčnikom je v opombi dopisana težko berljiva prečrtana beseda, morda alta.
102	S svinčnikom sta v opombi dopisani dve nejasni besedi.
sanctissimam Trinitatem et post hancprocessionem itur cum vexillis ad sacellum comitum Coronini. Missa
Post Nativitatem dominicaprima celebratur festum Nominis beatae Mariae Virginis. (Dominica post Nativitatem Podsabotini sancta Nodburga.)
14	Exaltatio sanctae Crucis. Missa in Cronberg, Loca et ad sanctum Nicolaum in Podsabutin. Item tali die agitur festum sanctae Nodburgae. Salcani con-gressus generalis sanctissimi Crucifixi.
Dominica Quatuor temporum septembris missa in Gargar.103
20	Vigilia.
24 Mathaei apostoli. Missa ad sanctum Danielem.
29	Michaelis. Missa ad sanctum supra Peumam.
30	Hieronymi. Missa ad sanctum Gabrielem.
Dominica post sanctum Michaelem dedicatio ad
sanctissimam Trinitatem Albae ecclesiae.104
[10]	OCTOBER
Dominica post dedicationem Albae ecclesiae fraternitas beatae Virginis in Monte Sancto.
4. Francisci confessoris.
Dominica prima celebratur solemne festum beatae Virginis sanctissimi Rosarii.105
15	Teresiae virginis.
18 Lucae evangelistae. Missa in sede et tali die itur Chiepovanum ad rationes ecclesiae.	Primissario
L 2.
21	Ursulae. Missa in Gargar, Rauniza et ad sanctum Michaelem supra Peumam.
Dominica post sanctam Ursulam missa in Sancto Mauro et rationes ecclesiae et missa in Gargar. Primissario L 2.
27. Vigilia.
28 Simonis apostoli. Missa ad sanctum Laurentium in Baisiza.
Dominica post sanctum Simonem rationes ecclesiae in Podseniza et missa in Gargar. Primissario L 2.
Dominica ante festum Omnium sanctorum fraternitas sancti Danielis in Rauniza. Primissario L 2.
4 Caroli episcopi. Missa in Peuma.
6. Leonardi. Missa etprocessio ad sanctum Leonar-dum. Nunc processio ad sanctum Rochum in Goriszech.
Ecclesia sancti Leonardi suspensa anno 1758.
11	Martini episcopi. Patrocinium et fraternitas in Gargar. Primissario L 2.
12	Martini pappae. Missa in Gargar.106
Dominica post sanctum Martinum Gratiarum actio. Itur cum vexillis Goritiam. Dedicatio in Cronberg et fraternitas sancti Gabrielis. Nota bene. Frater-nitas deperdita est.
21 Praesentatio beatae Mariae Virginis. Fraterni-tas in Podlacha. Primissario L 2. Missa in Cronberg. Tali die festum sancti Mauri. Missa et patrocinium in Sancto Mauro.107 (Antecedenti vel sequenti dominica, si potest, perficitur semper vero proxima dominica post dominicam Gratiarum actioni.)
25 Catharinae virginis, martyris. Missa et fraternitas in Cronberg.108 Primissario L. 2, pro prandio L 2.
28	Vigilia.
29	Andreae apostoli. Missa et fraternitas in Podsa-butino. Primissario L 2.
Dominica prima Advent109 fraternitas110 sancti Petri in Gargar. Primissario L 2.
Dominica ante primam dominicam Adventus fraternitas111 sanctae Margaritae in Rauniza. Nota bene. Fraternitas deperdita est.
[12]	DECEMBER
Dominica secunda Adventus missa in Gargar.112
3	Francisci Xaverii. Processio113 ad sanctum Roc-hum in Goriszec.
4	Barbarae virginis, martyris. Missa in Locha et ad sanctum114 Andream in Podsabutino.115
6	Nicolai episcopi. Missa in Podsabutino,116 fraternitas in Loca. Primissario L 2. Nota bene. In die sancti Nicolai missa ad sanctum in Podsabutino.
7	Vigilia ex voto imperatricis.
8	Conceptio beatae Mariae Virginis. Missa in
[11]	NOVEMBER
1	Festum Omnium sanctorum. Missa in Peuma, Podseniza, Sancto Mauro, Podsabutino cum suis vigi-liis.
2	Commemoratio Omnium fidelium defunctorum. Missa in Gargar et Cronberg cum vigiliis. Domi functio reverendiprimisarii.
103	Beseda Gargar je podčrtana s svinčnikom.
104	S svinčnikom je v opombi dopisano: Missa ad sanctum Roc-hum 29. septembris.
105	Beseda Rosarii je podčrtana s svinčnikom.
106	Beseda Gargar je podčrtana s svinčnikom.
107	Besedi Sancto Mauro sta podčrtani s svinčnikom.
108	Beseda Cronberg je bila pozneje podčrtana.
109	Prav tako.
110	Beseda fraternitas je bila pozneje prečrtana.
111	Beseda fraternitas je bila pozneje prečrtana.
112	Beseda Gargar je bila pozneje prečrtana.
113	Beseda processio je bila pozneje prečrtana.
114	Ad sanctum nad razuro.
115	V opombi je dodano s svinčnikom: Dominica post sanctum Nicolaum Loke.
116	Beseda Podsabutino je bila verjetno pozneje prečrtana.
Dominica post sanctum Nicolaum dedicatio117 in Podsabutino.
13 Luciae virginis, martyris. Missa in Cronberg et Chiepoano.118
Dominica Quatuor temporum Adventus. Missa in Gargar.
Feria quinta Quatuor temporum missae pro bene-factoribus et distibuuntur panes in domo communita-tis. (Et offitium defunctorum.)
20	Vigilia.
21	Thomae119 apostoli. Missa in Cronberg pro ani-ma quondam Thomae120 Macuz. Vicarius perficit.
24	Vigilia cum ieiunio.
25	Nativitas Domini nostri Iesu Christi. Missa in Cronberg, Gargar, Podseniza, Subsabutino et Peuma. Peumaeprimissario pro sacro L 3 et offertorium.
(In vigilia Nativitatis hora undecimaprimum nocte lectio, tertia nocte Te Deum, inde sacrum cum offerto-rio. In Nativitate sacrum hora octava et udecima cum offertorio, vespere hora tertia cum expositione reliquiae sancti Stephani et cetera et sancti Stephani sacrum hora decima, concio, benedictio aque I...Ireliquiae ita cum consuetudine.)121
26	Stephani protomartyris. Patrocinium in sede et sodalitas.
27	Ioannis evangelistae. Fraternitas sancti Ioannis. Missa in Chiepoano. Nota bene. Fraternitas sancti Ioannis est deperdita.
28	Innocentium. Missa ad sanctum Laurentium in Baishiza.
31 Silvestri pappae. Patrocinium, fraternitas et ratio in Peuma. Vide infra folium 21.
Viri in literatura
Viri
Archivio della Curia Arcivescovile di Gorizia (=ACAG)
—	Visitazioni, Liber visitationis ultra l'Isontium anni 1742
Archivio di Stato di Gorizia (=ASG)
—	Archivio Coronini Cronberg, Serie Atti e Do-cumenti, busta 257, fasc. 654: — Vrbar der hoch geertenn Muetter Cristi vns(er) frawenn I...11515
117	Beseda dedicatio je bila pozneje prečrtana.
118	S svinčnikom je bila beseda Cronberg podčrtana in beseda Chiepoano prečrtana.
119	Beseda Thomae je podčrtana s svinčnikom.
120	Beseda Thomae je podčrtana s svinčnikom.
121	To dopisano besedilo je sicer čisto spodaj na robu pagine.
Biblioteca Civica »V. Joppi«, Udine (=BCU)
—	f. principale, ms. 1039, Bartolomeo da Porcia, Visitatio apostolica facta I...I in civitate et dioece-si Aquileiensi in statu serenissimi arciducis Caroli Austriaci (1570) (=Visitazione Porcia)122
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (=PANG)
—	Mikrofilmi, V — 12, št. 7: Katapan cerkve sv. Štefana v Solkanu z zač. vpisom l. 1757
Župnijski arhiv Solkan (=ŽAS)
—	Cattapano della parrochia di s. Stefano in Salcano (= Cattapano)
Literatura
Bratina, Patricija: Grgar — Grašišče, utrjeno želez-nodobno gradišče. V: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak). Grgar: Krajevna skupnost, Turistično društvo, 2009, str. 21—27.
Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell'arcidiocesi di Gorizia — Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije — Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1750—1759 (ur. Franc Kralj in Lu-igi Tavano). Atti delle visite pastorali — Vizitacijski zapisniki — Die Berichte der Pastoralvisitationen 1752—1774, vol. 1. Gorizia: Istituto di Storia Sociale e Religiosa, 1994.
Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell'arcidiocesi di Gorizia — Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije — Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1762—1773 (ur. Franc Kralj in Luigi Tavano). Atti delle visite pastorali — Vizitacijski zapisniki — Die Berichte der Pastoralvisitationen, vol. 4. Gorizia: Istituto di Storia Sociale e Religiosa, 2000.
Dolinar, France: Jožefinizem in janzenizem. V: Cerkev na Slovenskem (ur. Metod Benedik). Celje: Mohorjeva družba, 1991, str. 153—171.
Höfler, Janez: Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhatIGoriška nadškofija, Tržaška škofija. Nova Gorica: Goriški muzej, Grad Kromberk, 2001.
122 Prisrčna zahvala gre Inštitutu za družbeno in versko zgodovino v Gorici — Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ki je omogočil vpogled v fotografirano gradivo ter v del prepisa, ki ga je opravil Gabriele Zanello.
Höfler, Janez: O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem: prolegomena k historični topografiji pred-jožefinskih župnij. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986.
Kos, Franc: Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Pod-gori. V: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 12 (1902), str. 97-131.
Kos, Franc: Solkan v srednjem veku. V: Jadranski almanah za leto 1924. Trst, 1923, str. 135-142.
Kos, Milko: Urbarji Slovenskega primorja 2. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Viri za zgodovino Slovencev 3. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1954.
Paljk, Vinko: Iz cerkvene zgodovine Solkana. V: Jako stara vas na Goriškem je Solkan, Zbornik ob tisoč-letnici prve omembe kraja (ur. Branko Marušič). Solkan: Krajevna skupnost Solkan, 2001, str. 98-135.
Paschini, Pio. La pieve di Salcano - Gorizia nei secoli XIV-XV. Note e appunti. V: Gorizia nel Me-dioevo. Secondo supplemento agli Studi Goriziani. Gorizia, 1956, str. 73-76.
Pavlin, Vojko: Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507. Nova Gorica: Goriški muzej, Grad Kromberk, 2006.
Rosa, Jurij: Grgarci - »Vitezi Svetogorske Kraljice«. Povezava Grgarja in osrednjega primorskega romarskega kraja. V: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak). Grgar: Krajevna skupnost, Turistično društvo, 2009, str. 197-224.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787 (1804) — Karte, 3. Zvezek (ur. Vincenc Rajšp in Drago Trpin). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1997, sekcija 181.
Steska, Viktor: Radovljiška matrikula iz l. 1468. V: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 19211922, št. 2-3, str. 23-37.
Svoljšak, Drago: Arheološka izkopavanja v cerkvi sv. Martina v Grgarju. V: Grgarski zbornik (ur. Justina Doljak). Grgar: Krajevna skupnost, Turistično društvo, 2009, str. 28-46.
Svoljšak, Drago: Sv. Katarina nad Novo Gorico: arheološka podoba. V: Goriški letnik 17 (1990), str. 33-55.
Štih, Peter: Solkan in njegovo zaledje okrog leta 1000. V: Jako stara vas na Goriškem je Solkan. Zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja (ur. Branko Ma-rušič). Solkan: Krajevna skupnost Solkan, 2001, str. 22-33.
Štih, Peter: «Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«. Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412). Nova Gorica: Goriški muzej, Grad Kromberk, 1999.
Tavano, Luigi: La diocesi di Gorizia 1750—1947. Mariano del Friuli: Istituto di Storia Sociale e Reli-giosa, Edizioni della Laguna, 2004.
Tavano, Luigi: Religiosita e societa nelle Confra-ternitate di Gorizia (Secoli XV-XIX). V: Studi Gori-ziani 57-58 (1983), str. 135-160.
Tavano, Luigi: La vita socio-religiosa di Gorizia nel catapan parrocchiale del Seicento. V: Barok na Goriškem. Il Barocco nel Goriziano (ur. Ferdinand Šerbelj). Nova Gorica: Goriški muzej, Grad Kromberk; Ljubljana: Narodna galerija, 2006, str. 29-40.
Valdemarin, Igino: La chiesa e la parrocchia dei Santi Ilario e Taziano di Gorizia. V: Studi Goriziani 24 (1958), str. 145-216.
Tipkopis
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (=ZVNKD), Nova Gorica, Evidenčni list spomenika, Ščedne - sv. Vid.
Zusammenfassung
DIE PFARRE ST. STEPHAN IN SOLKAN UND IHR KATAPAN AUS DEM JAHR 1757
Das im vorliegenden Beitrag veröffentlichte Katapan der Pfarre St. Stephan in Solkan aus dem Jahr 1757 wird im Pfarrarchiv Solkan und auf Mikrofilm im Regionalarchiv Nova Gorica aufbewahrt. Die Pfarre St. Stephan, die älteste und größte (Ur-)Pfar-re im (engeren) Gebiet von Görz, gehörte Mitte des 18. Jahrhunderts zum Görzer Kapitel, das sich beim neu geschaffenen Görzer Erzbistum formierte. Das Katapan der Pfarre entstand gewiss nach einer älteren Vorlage und zeugt von etablierten »barocken« Mustern des religiös-gesellschaftlichen Lebens in den Dörfern der Pfarre Solkan. Es sind aber auch einige Veränderungen wahrzunehmen, die das Ergebnis der Reformeingriffe der kommenden Aufklärung sind. Das Katapan stellt eine wertvolle Ergänzung zu dem Erscheinungsbild dar, das die Visitationen des ersten Görzer Erzbischofs Attems bieten, da es gerade aus der Zeit zwischen zwei Besuchen Attems' (1750 und 1764) in der Solkaner Pfarre stammt.
Das Solkaner Pfarrgebiet umfasste Solkan, Kromberk und Loke am Rand der Görzer Ebene, einige Dörfer der Brda auf der anderen Seite des Isonzo (Pevma mit Oslavje, Štmaver, Podsabotin mit Podsenica) und einen großen Teil der „Görzer Berge" (Grgar, Ravnica, Bate mit Podlaka, Čepovan mit Lokve und Lokovec sowie Gorenja Trebuša). Erzbischof Attems sorgte bald dafür, dass in diesem umfangreichen Gebiet neue sakramentale Kirchen
mit ihren Kaplänen auflebten. In der Pfarre lagen außer der Pfarrkirche noch sieben sakramentale Kirchen, und zwar St. Silvester in Pevma, St. Maurus in Štmaver, St. Margareta in Ravnica, St. Martin in Grgar, Heiliges Kreuz in Bate, St. Johannes der Täufer in Čepovan und St. Franz Xaver in Trebuša. Zu jeder, mit Ausnahme der Kirche in Gorenja Trebuša, gravitierten einzelne Filialkirchen. Unter ihnen gab es viele, die die Reformen des österreichischen Kaisers Joseph II. nicht überlebten, einige Kirchen verfielen wohl schon früher.
Das Katapan führt unter anderem mit ziemlicher Sorgfältigkeit Patrozinien, Kirchweihen, Prozessionen und Bruderschaftsfeste an. Bei diesen beliebten sakralen Handlungen ist manchenorts eine Verschiebung vom Namenstag zum nahen Sonntag zu bemerken. Einige Prozessionen wurden mit der Zeit aufgegeben bzw. gekürzt oder von aufgelasse-
nen Kirchen anderswohin verlegt. Viermal jährlich begab man sich von Solkan in einer Prozession auf »ihren« Wallfahrtsberg Sveta Gora. Die Prozessionen der Solkaner Pfarrkinder hatten auch einige Orte außerhalb der Pfarre zum Ziel, unter denen einige gewiss schon auf eine recht lange Tradition zurückblicken konnten (Vitovlje, St. Otto bei Šempeter). Der frühere zusammen mit Görz zurückgelegte Pfarrweg spiegelte sich bei den Besuchen von St. Rochus in Podturn, von Kostanjevica und noch besonders feierlich zum Erntedankfest der Pfarr- und Metropolitankirche St. Hilarius und Tacianus. Von großer religiös-sozialer Bedeutung waren etwa zwanzig Bruderschaften. Obwohl einige davon aufgehoben wurden, entstanden wieder neue, die aber alle aufgrund der Josephinischen Reformen aufgelöst wurden.