v V Brača nova šc s Krminskega nova šola za Slovence Mateja Bogatec končala reprezentančno kariero >/21 V FJK začetek pouka na slovenskih šolah Primorski Neurejeni paberki zbazovske gmajne Dušan Udovič Uspeh včerajšnje slovesnosti na bazovski gmajni je bilo razbrati na obrazih udeležencev. Bilo jih je res veliko, iz naših krajev v deželi in Primorske nasploh. Opazno je bilo veliko število mladih, tako da si je moral premisliti, kdor ni verjel, da je lahko sporočilo štirih junakov aktualno tudi za vnuke in pravnuke. Lep dan je prispeval svoje, nastopajoči in pevci so se v sicer malce predolgem programu izkazali, z gmajne je množica odhajala v zadovoljstvu. Kakšno drobno pripombo pa je po grdi novinarski navadi vseeno mogoče pristaviti. Veliko je bilo visokih gostov, zlasti iz Slovenije, pomen obletnice je dodatno ovrednotila prisotnost slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je prišel skupaj z nekaterimi ministri in drugimi vladnimi predstavniki. Tu pa se gre vendarle vprašati, kje so bili nekateri gostitelji. Ne mislim na prireditelje, ki so svojo nalogo opravili brezhibno, pač pa na visoke upravitelje, ki bi že po pravilih državniškega bontona sodili zraven. Čast so reševali župani okoliških občin in predsednica tržaške pokrajine, deželne in tržaške občinske uprave ni bilo zraven. Tu smo kljub deklaracijam in gestam dobre volje (tržaški župan je ob drugih priložnostih vendarle obiskal spomenik) očitno še vedno pred eno in isto bariero. Bazoviški junaki za pretežni del italijanske politike ostajajo tabu, nehvaležna tema, ki se ji v najboljšem primeru gre izogniti. Kljub temu, da jih zgodovinska veda, ko ne zabrede v kalne vode revizioniz-ma in načrtnega potvarjanja, vse pogosteje pošteno vključuje v tok dogajanja, kar je v nedeljo naredil tudi zgodovinar Raoul Pupo. Vtis je, da je bilo na bazovski gmajni tudi italijanskih someščanov bolj malo, kar sicer ni nobena novost ali presenečenje, vedno znova pa se postavlja vprašanje, ali naredimo dovolj, da bi jih bilo več. Nazadnje lahko rečemo, da je bil govor pesnika Miroslava Košute (v celoti je objavljen na naši spletni strani) pričakovana sol nedeljskega shoda, briljanten primer tega, kako prepričljivo lahko deluje sinteza izbrane oblike in vsebine. Lepo bi bilo, če bi v resnici kaj zalegel njegov (in ne samo njegov) apel k enotnosti in pomladitvi naših vrst. dnevnik TOREK, 14. SEPTEMBRA 2010 št. 217(19.924) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € bazovica - V nedeljo osrednja svečanost ob 80-letnici ustrelitve bazoviških junakov Zavezani spominu, enotno v bodočnost Nagovori Boruta Pahorja, Miroslava Košute in Raoula Pupa BAZOVICA - Osrednje sporočilo svečanosti ob 80-letnici ustrelitve bazoviških junakov, ki je ob prisotnosti velike množice potekala v nedeljo popoldne pri spomeniku na bazovski gmajni, bi lahko strnili v eno misel: ne pozabimo in bodimo enotni. To namreč izhaja iz posegov predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja ter govornikov Miroslava Košute in Raoula Pupa. Poseben pečat svečanosti, uvod v katero sta bila orientacijski pohod tabornikov Rodu Modrega vala in jubilejni trideseti pohod v organizaciji AŠZ Sloga, pa so dali mladi izvajalci, ki so poskrbeli za zanimiv scensko-glasbeni projekt. Na 2. in 3. strani Mladi iz Evrope brez strahu o večjezičnosti Na 4. strani V Nabrežini praznično ob 110-letnici društvenega prapora Na 9. strani V Mielo se vrača festival I mille occhi Na 12. strani 2 Torek, 14. septembra 2010 BAZOVICA 2010 / ašz sloga - Jubilejni, 30. planinski pohod Bazoviških junakov Nad 800 pohodnikov prikorakalo na gmajno Rekordna udeležba - Najzvestejši pohodniki in društva nagrajeni Pri AŠZ Sloga, ki prireja vsako leto tradicionalni pohod Bazoviški junaki, so sicer letos pričakovali rekordno udeležbo, saj je pohod (tokrat že trideseti po vrsti) iz leta v leto bolj pri- ljubljen - tako velik odziv pa je presegel celo najbolj rožnata predvidevanja. V nedeljo zjutraj se je na zbirališču pri bazovskem kalu zbrala prava množica in na pot je krenilo preko 800 pohod- Levo veličasten prihod nepregledne vrste pohodnikov, desno pa udeleženci na štartni liniji pri bazovskem kalu kroma nikov, tako da je med samim pohodom prihajalo do pravih zastojev! S tem tradicionalnim pohodom na Kokoš so se štirih bazoviških junakov spomnili tako domači ljubitelji Krasa kot planinci iz Slovenije, ki so se v Bazovico pripeljali s številnimi avtobusi. Pot je pohodnike tudi letos vodila po že ustaljeni poti od Bazovice do Jezera, Drage, Peska in Gročane na vrh hriba Kokoš, od tu pa na bazovsko gmajno, do katere so pohodniki prišli v strnjeni koloni, ki ji ni bilo videti konca. Pogled na tako dolgo vrsto udeležencev vseh starosti, ki so se za slovenskimi in borčevskimi zastavami spuščali na prizorišče osrednje spominske svečanosti, je bil res veličasten; zelo razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je med udeleženci vsako leto več mladine. Pohod ni tekmovalnega značaja, vendar so bili najzvestejši tudi letos nagrajeni ob žigosanju izkaznic na Kokoši: kdor je opravil dva pohoda je prejel bronasto značko, za štiri srebrno, za šest zlato, posebno priznanje - umetniško izoblikovani kamen, delo Pavla Hrovati-na - pa so prejeli tisti, ki so se pohoda udeležili desetkrat oziroma dvajsetkrat. Po osrednji proslavi so se gostje zbrali v prostorih bazovske Gospodarske zadruge, kjer je predsednik AŠZ Sloga Primož Možina s spominsko plaketo nagradil planinska društva, ki so se v rod modrega vala - Pobude ob 80-letnici usmrtitve štirih bazoviških junakov Svež orientacijski izziv Prvič so priredili dvodnevni orientacijski pohod - V soboto pa poskrbeli za tradicionalni taborni ogenj - Častna straža na proslavi Novost v sklopu letošnjih proslav v spomin na ustreljene bazoviške junake je bila nedvomno zamisel tabornikov Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice, ki so poskrbeli za dvodnevni BOP oz. Bazoviški orientacijski pohod. Priprave so stekle že v petek, ko so taborniki pripravili generalštab in uredili tekmovalno progo. Sobotni del tekmovanja je bil namenjen skupinam tabornikov in skavtov z obeh strani meje. Na štartu se je ob 10. uri zbralo 5 povečini mladih ekip, ki se je podalo na skorajda šestur-no pot od Bazovice, mimo Gropade, proti Lipici pa vse do cilja pri spomeniku na bazovski gmajni. Vsaka ekipa je morala na progi najti kontrolne točke, prestati več spretnostnih preizkušenj (od minskega polja, na primer, do spoznavanja signalizacije in vodenja samokolnice z zakritimi očmi) in rešiti orientacijsko presenečenje, za katerega so s svojo strokovno pomočjo poskrbeli člani orientacijskega odseka pri Gaji. K uspehu tekmovanja je pripomogel seveda tudi sončen in topel dan, medtem ko je tekmovalce zvečer čakala taborniška večerja. Po njej pa je bil na sporedu tradicionalni taborni ogenj, ki je bil po mnenju mnogih eden izmed najlepših in najbolje obiskanih, odkar jih že enejst let prirejajo taborniki RMV. Na gmajni se je namreč zbralo res veliko ljudi, ki je prisluhnilo programu taborniških in narodnih oz. rodoljubnih pesmi ter recitacij, ki so ga sestavili mladi organizatorji. V nedeljskem delu BOP-a se je lahko tabornikom pri tekmovanju lahko pridružil kdorkoli. V športnem centru Zarja se je tako v zgodnjih jutranjih urah zbralo 9 dvo- ali štiričlanskih novih ekip. S kompasom in orientacijsko karto v rokah so se podali na nekajurni pohod, med katerim so morali seveda tudi odgovarjati na vprašalnik in reševati različne zabavne naloge - njihov podvig pa se je zaključil s kosilom na vrhu Kokoši. Od tod so tekmovalci z ostalimi planinci sestopili do prireditvenega prostora, kjer se je ob njihovem masovnem prihodu proslava tudi uradno začela. Organizatorji so bili nad dvodnevnim bazov-skim dogajanjem zelo zadovoljni, saj je vse uspelo po načrtih in brez večjih težav. Bazovsko športno društvo Zarja jim je vseskozi nudilo prostore in eno izmed nogometnih igrišč, kjer so skupine v soboto prenočevale, v nedeljo pa se tam zbrale na sklepnem nagrajevanju. Pri pripravi obrokov pa so jim priskočili na pomoč tudi nekateri starši. (sas) Na zgornji fotografiji zbor udeležencev Bazoviškega orientacijskega pohoda (BOP) pri športnem centru Zarja, spodaj pa tradicionalni večer ob tabornem ognju na bazovski gmajni kroma, vseh teh letih redno in množično udeleževala pohoda Bazoviških junakov, in sicer Planinsko društvo Ravne na Koroškem, Obalno planinsko društvo Koper, Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice, Planinski odsek Kulturnega društva Bazovica iz Reke, Slovensko planinsko društvo Trst, Slovensko planinsko društvo Gorica, planinski odsek Smučarskega kluba Devin in Planinsko društvo Sežana. Posebnega priznanja je bil deležen tudi »idejni oče« spominskega pohoda in njegov neutrudni organizator vse od leta 1980 Viktor Stopar, ki mu je Slogin predsednik ob bučnem ploskanju vseh prisotnih poklonil umetniško delo Pavla Hrovatina. (INKA) še ta teden Primorska poje in 37. Pokal bazoviških žrtev Spominskih dogodkov ob 80-letnici usmrtitve Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Frana Marušiča in Alojza Valenčiča pa še ni konec. V petek, 17. septembra, bo v športnem centru Zarja v Bazovici na sporedu zaključni koncert Primorske poje v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Lipa iz Bazovice. Organizatorji Primorske poje - Zveza pevskih zborov primorske, ZSKD in druge partnerske organizacije - so se odločili, da bo letošnje, 41. izvedba najpomembnejše pevske revije v našem prostoru, v celoti posvečena ravno 80. obletnici poboja bazoviških junakov in hkrati 90. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Od februarja je v sklopu 41. Primorske poje zaživelo šest pevskih večerov - trije na Tržaškem, dva na Goriškem in eden na Videmskem. Na oder bodo v petek stopili pevci oz. pevke domačega MePZ Lipa (dir. Tamara Ražem-Locatelli), ŽePZ Rože iz Nove Gorice (dir. Silvan Zavadlal), MoPZ Bazovica z Reke (dir. Franjo Bravdica), MoPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine (dir. Matjaž Šček) in TPPZ Pinko Toma-žič (dir. Pia Cah). Koncert se bo začel ob 20. uri. Tudi program, ki ga bodo zbori izvedli, je deloma prilagojen namenu koncerta. Ob zaključku pa bo vseh 200 nastopajočih pevcev za počastitev dogodka slovesno zapelo Vstajenje Primorske. V soboto, 18. septembra, pa bo zaživel tradicionalni, članski moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir za 37. Pokal bazoviških žrtev, ki ga prireja AŠZ Sloga. Na Opčinah in v Repnu bodo v soboto in v nedeljo nastopile ekipe iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. BAZOVICA 2010 Torek, 14. septembra 2010 3 osrednja nedeljska svečanost - Več tisočglava množica sledila dogajanju Sporočilo z bazovske gmajne: ne pozabimo in bodimo enotni Nagovor slovenskega premiera Pahorja ter govora M. Košute in R. Pupa - Zanimiv kulturni spored mladih BAZOVICA - Ne pozabimo in bodimo enotni: to je sporočilo govorov, ki smo jih slišali v nedeljo popoldne v Bazovici, kjer se je na gmajni, kjer so 6. septembra 1930 ob zori odjeknili streli, ki so prekinili življenja Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, zbrala več tisočglava množica (po nekaterih ocenah okoli tri tisoč ljudi), ki jo je privabila osrednja svečanost ob 80-letnici ustrelitve bazoviških junakov: bili so bivši borci, veterani nju tega, kako težko je bilo konec dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja braniti duhovni pejsaž, po katerem smo gospodar na svoji zemlji in v svoji jezikovni krajini. Potem ko sta prisotne pozdravila predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici Milan Pahor ter predstavnik slovenskih domoljubnih in veteranskih organizacij polkovnik Miha Butara, je napočil čas za nagovor predsednika slovenske vlade: »Danes smo se ob tem jubileju zbrali v Bazovici, ker nam ni vseeno in ker nočemo pozabiti, da so morali ljudje, ki so imeli pogum in ki so imeli vizijo svobodnega sveta, izgubiti tisto, kar je najdražje, življenje, da lahko zdajšnje generacije Slovencev, Italijanov, Hrvatov in drugih živimo svobodno življenje s polnimi pljuči,« je dejal Borut Pahor in opozoril na sporočilo dvajsetega stoletja, da je zelo pomembno, kateri ideali nas navdihujejo in katerim idealom se predajamo: ali so to ideali filozofij in ideologij o večvrednosti neke- V smeri urinega kazalca: predstavniki krajevnih uprav polagajo vence, nagovor predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, množica udeležencev ter govornika Raoul Pupo in Miroslav Košuta kroma in člani domoljubnih organizacij, predstavniki krajevnih uprav, skavti in taborniki, narodne noše, pevci, godbeniki in drugi udeleženci z zastavami vseh vrst, ki so z aplavzom pozdravili prihod pohodnikov in zbrano sledili polaganju vencev. Bilo je tudi veliko pomembnih gostov, predvsem iz Slovenije (razen nekaterih izjem uradnih italijanskih predstavnikov nismo videli), od koder sta prišla predsednik vlade Borut Pahor in minister za šolstvo Igor Lukšič, medtem ko je ministrica za kulturo Majda Širca svojo sicer napovedano udeležbo odpovedala zaradi bolezni v družini. Ko bi bila prisotna, bi v svojem nagovoru med drugim poudarila potrebo po spominu in ponotranje- Govora Raoula Pupa in Miroslava Košute in več fotografij na www.primorski.eu ga človeka, rase, vere in političnega prepričanja ali pa misel in vera, da smo vsi enaki, čeprav smo si različni. Pogumni in srčni ljudje, kot so bazoviški junaki, so po Pahorje-vih besedah dali »v naše roke odgovornost, da danes za ta in naslednja pokolenja poskrbimo za to, da se nekatere temne sence prejšnjega stoletja ne bi nikoli več povrnile.« Na potrebo po spominjanju je opozoril tudi italijanski govornik, tržaški zgodovinar Raoul Pupo, ki je opozoril, da se je danes v Italiji zavest o tem, kar je bil fašizem, ošibi-la bodisi zaradi časovne razdalje, a tudi zaradi jasnega načrta zamegljevanja. Zato se je treba najprej spomniti, kaj je bil fašizem: bil je nasilje, proizvod krize demokracije, nestrpnost, nacionalizem, imperializem in proti-slovanstvo. Pupo je poudaril upor Slovencev in Hrvatov proti fašizmu, pa tudi poznejše tragedije druge svetovne vojne in povojnega časa, pri čemer je poudaril predvsem pomen ovrednotenja jezikovnih manjšin, priznanje spomina drugega, spoštovanje spomina na trpljenje in očiščenje spomina. Slavnostni govornik, tržaški pesnik Miroslav Košuta (njegov in Pupov govor objavljamo v celoti na spletu), je dejal, da shaja-nje ni le formalen poklon, ampak izraz zave- sti, da je treba dobojevati boj bazoviških junakov: »Vsem so na očeh velike spremembe zadnjih let, a vsak dan znova potrjuje, kako so dosežki na trhlih temeljih, sogovorniki nemalokrat dvolični, sklepi dvorezni. Živimo pač na prepišnem koridorju, kjer se rovarjenje in ščuvanje, potvarjanje zgodovinskih dejstev in razpihovanje sovraštva bogato obrestujejo,« je dejal Košuta in spomnil na dogajanje v Reziji, kjer »zadostuje menjava občinskega sveta, da se čez noč drastično spremeni odnos do manjšine vsem zakonom navkljub.« Marsikdaj pogrešamo tudi »varno naročje domovine, njeno predanost in toplino mimo načelnih izjav solidarnosti,« je dejal Košuta in podal primer Borisa Pahorja, ki je moral zasloveti v Franciji in drugod po svetu, da ga je spoznal italijanski del rodnega Trsta in v tej novi luči tudi »dežela Kranjska«. Pa tudi znotraj naše narodne skupnosti ni vse, kot bi moralo biti zaradi razcepljenosti društev in organizacij, zato je napočil čas »za združitev vsega sorodnega, da se kulturne dejavnosti po naših hirajočih vaseh zlijejo v eno. Samo enotni lahko preživimo,« je dejal pesnik, ki enotnost ne vidi v združevanju v eni sami politični stranki, ampak v združitvi krovnih organizaciji, kar je zanj »neodložljiva zgodovinska nujnost.« Potrebni so »novi ljudje za nove poti«, uspehe pa merimo »z rastjo kvalitete, z utrjevanjem narodne zavesti in z oblikovanjem identitete.« Nedeljske svečanosti se je udeležilo tudi veliko mladih, ki so bili tudi glavni protagonisti sporeda v režiji Marijana Bevka: naj tu omenimo povezovalca Cecilijo Blazutič in Roka Andresa, trobentača Janka Andol-ška in Jana Forausa, recitatorje Patrizio Ju-rincic, Mairim Cheber in Matijo Kralja, združeni mešani mladinski pevski zbor s Tržaškega pod vodstvom Aleksandre Pertot (s korepetitorko Cinzio Sancin), godbo na pihala Viktor Parma iz Trebč pod vodstvom Luke Carlija in mlade plesalce društva Mosp s koreografinjo Raffaello Petro-nio. Mladi nastopajoči so izvedli zanimiv scensko-glasbeni projekt Aleksandre Pertot s prepletanjem branja poezij, plesa in petja skladb, med katerimi velja omeniti predvsem krstno izvedbo pesmi Tigrovcem, ki jo je na besedilo Andreja Jelačina uglasbil Jakob Jež. Ivan Žerjal Nedeljsko svečanost so zaznamovali mladi, bodisi kot nastopajoči pevci (levo) bodisi kot taborniki in skavti (desno) kroma 4 Torek, 14. septembra 2010 ALPE-JADRAN / koroška - Seminar MENS v Pliberku Pod geslom Ne bojimo se o jezikovni pestrosti v Evropi Mlade iz vse Evrope pozdravila minister Žekš in visoki predstavnik EU v BiH Inzko CELOVEC - Večjezičnost in jezikovna pestrost v Evropi sta v žarišču seminarja Mladine evropskih narodnih skupnosti (MENS) v Pliberku, ki se je začel včeraj in bo trajal do 18. septembra. Geslo prireditve, na kateri sodeluje okrog 100 mladih iz vse Evrope, je »We do not fear« ( Ne bojimo se!), otvoritve pa sta se kot častna gosta udeležila visoki predstavnik EU v BIH Valentin Inzko in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Seminar prirejajo slovenske mladinske organizacije na Koroškem: Koroška dijaška zveza (KDZ), Mlada Enotna lista (Mlada EL), Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) ter Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD). Prav geslo »Ne bojimo se« je navdušilo častnega pokrovitelja seminarja Valentina Inzka. Visoki predstavnik Evropske unije v Bosni in Hercegovini (in predsednik NSKS) je poudaril, da ne bi bil na tem položaju, če bi se bal. Zato je pozval mladino, naj se brez strahu bo- Boštjan Žekš arhiv Valentin Inzko arhiv ri za svojo večjezičnost, brani kulturo in tudi narečja, predvsem pa se ne sme bati boja proti nepravičnosti in zatiranju. »Mladina mora brez strahu razvijati talente,« je mlade opogumil Inzko. Na odprtje seminarja MENS je v Pliberk prišel tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Gost iz Slovenije je med drugim poudaril, da dvojezičnost pridobiva vse bolj na pomenu prav ob meji med dvema državama. »Zgodovina 20. stoletja ni bila dobra za Evropo in ni bila dobra za manjšine, meje so bile sovražniki - ker pa zdaj mej ni več, je težko imeti sovražnika ob meji,« je dejal Žekš. Ob tem je izrazil upanje, da bo mladina v bližnji bodočnosti položaj še izboljšala v prid manjšin, sožitja in dvo-jezičnosti. Po mnenju Žekša ima Evropa namreč še premalo posluha za manjšinska vprašanja, vendar je tudi v tem pogledu optimist, da bo mladina, če bo združila moči, v teh prizadevanjih pridobila tudi več politične moči, s tem pa tudi politične teže. Predsednik delovnih skupin Mladine evropskih narodnih skupnosti (MENS), koroški Slovenec Daniel Wut-ti, je povedal, da bodo gostom iz cele Evrope pripravili pester spored, predvsem pa jim želijo približati politične razmere na Koroškem, to pa ob upoštevanju regionalnih posebnosti. Wut-ti je tudi član predsedstva Mladine evropskih narodnih skupnosti. (I.L.) strasbourg - Gostitelj je bil slovenski evropski poslanec Lojze Peterle Slovenci iz treh držav spoznavali delovanje evropskega parlamenta STRASBOURG - Slovenci iz Avstrije, Italije in Slovenije so bili prejšnji teden na skupnem obisku Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Obiskali so Evropski parlament in si v živo ogledali delovanje te edine neposredno izvoljene evropske institucije. Med drugim so se seznanili s pristojnostmi in aktivnostmi Evropske zveze na področju manjšin, kulture in čez-mejnega sodelovanja. Njihov gostitelj, evropski poslanec iz Slovenije, Lojze Peterle je ob tem povedal, da manjšine lahko v Evropskem parlamentu računajo na veliko pozornost poslank in poslancev. »V svobodni in prostovoljno združeni Evropi morajo biti priznane in dobrodošle vse identitete. V Evropsko unijo smo vstopili z željo, da bi vsi Slovenci lahko neovirano živeli v skladu s svojo identiteto,« je dejal Peterle in zagotovil pomoč pri prizadevanjih za dosledno uveljavitev pravic Slovencev v vseh sosednjih državah ter pozdravil začetek upoštevanja odločb avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih napisov. Na konferenci v Evropskem parlamentu so udeležence poleg Peterleta nagovorili še Damijan Bergant, veleposlanik Slovenije pri Svetu Evrope in Barbara Sušnik, svetovalka na veleposlaništvu. Delovanje Evropske unije in Evropskega parlamenta ter možnosti za povezovanje Slovencev pa je predstavil Klemen Žumer, svetovalec ELS v Evropskem parlamentu in podpredsednik NSi za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Tovrstna srečanja so zelo pomembna, ker nam približajo delovanje evropskih institucij in delo poslancev v Evropskem parlamentu, kar vse bolj usmerja naš in vseevropski razvoj. Poleg tega je zelo koristno medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj med nami udeleženci,« je po obisku povedal Nanti Olip, podpredsednik NSKS in dodal, da so lahko ugotovili, da se vsi in vsepovsod srečujejo s podobnimi problemi, ki pa jih lahko rešujejo skupno in s pomočjo evropskih institucij. »Slovenci smo enakopraven del evropske resničnosti. To živo spoznanje v evropskih metropolah nam daje samozavesti in krepi narodnostno identiteto,« je še poudaril. Srečanja se je udeležil tudi Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti (SSk) za Goriško, ki se je v imenu SSk zahvalil za možnost obiska evropskega parlamenta v Strasbourgu: »To je izredna priložnost, na katero se moramo Slovenci, še posebno tisti, ki živimo v zamejstvu, bolj sistematično obračati. Zadovoljni smo zaradi novih pove- zav, ki smo jih vzpostavili. Smatram, da so taki obiski zelo pomembni in upam, da se bodo še nadaljevali.« Pavel Zablatnik, ki je skupino spremljal kot soorganizator v imenu Doma pro- svete Sodalitas v Tinjah na Koroškem pa je povedal, da razvijanje in ustvarjanje skupne Evrope temelji na dobri osveščenosti in živi izmenjavi med akterji doma in v evropskih institucijah. Poudaril je še, da je spodbujanje in uresničevanje perspektivnih skupnih projektov obsežna naloga in poseben izobraževalni izziv, s katerim se aktivno spoprijema tudi Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah. Slovenci iz treh držav pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu slovenija - hrvaška Ministra Žbogar in Jandrokovic z optimizmom gledata na reševanje odprtih vprašanj med državama Minuli teden ceste terjale pet življenj LJUBLJANA - V minulem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo pet prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo pet ljudi. Letos so slovenske ceste doslej terjale 97 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa 130, so sporočili s policije. Zadnja smrtna nesreča se je pripetil v nedeljo na primorski avtocesti, kjer je med Logatcem in Uncem življenje izgubila 23-le-tnica iz okolice Postojne. Kot so ugotovili je mlada voznica zapeljala z vozišča po nasipu, nesreča pa je bila zanjo usodna, so včeraj sporočili iz Policijske uprave Ljubljana. Dekle je vozilo iz smeri Vrhnike proti Postojni. Pri kraju Laze je zapeljala desno izven vozišča avtomobilske ceste in preko kovinske odbojne ograje zdrsnila-la po brežini avtomobilske ceste, kjer je vozilo trčilo v drevo, nato pa se je prevračalo po nasipu, kjer je obstalo. Voznica je umrla na kraju nesreče, so zapisali policisti. Cariniki v koprskem pristanišču odkrili 13 ton pretihotapljenega tobaka KOPER - Cariniki so v koprskem pristanišču v začetku septembra v zabojniku na tovorni ladji, ki je priplula iz Kitajske, odkrili skoraj 13 ton neprijavljenega tobak. Iz takšne količine tobaka bi lahko izdelali več kot 12 milijonov cigaret, so sporočili s carinske uprave. Med 1734 zabojniki, ki jih je ladja raztovorila v Kopru, so jih 17 določili za podrobnejši pregled. Nato so vse pregledali z mobilnim rentgenom, ob pregledovanju posnetkov pa opazili nepravilnosti, ki so nakazovale možnost tihotapljenja.Zato so se odločili, da pošiljko še fizično pregledajo. Prijavljene torbe so bile samo v prvih nekaj vrstah, za njimi pa so cariniki našli neprijavljen tobak za kajenje. Mleko s Koroške preko Benetk v svet CELOVEC - Logistični center "Alplog" na Brnci blizu Beljaka na Koroškem in pristanišče v Benetkah naj bi v bodoče okrepila sodelovanje. To željo je ob obisku v Benetkah izrazil koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je ob tej priložnosti lobiral tudi za tako imenovano jadransko os. Koroški deželni glavar je v pogovorih še posebej izpostavil centralno lego logističnega centra na Brnci, prav to dejstvo pa bi bilo lahko tudi za pristanišče v Benetkah posebnega pomena. Ob tem je Dörfler navedel primer, da bi s tem sodelovanjem lahko prevažali mleko iz Koroške v ves svet. (I.L.) BRUSELJ - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, sta v Bruslju izrazila optimizem glede reševanja odprtih vprašanj med državama. Oba sta izpostavila, da se ta teden sestaneta predsedujoča mešani komisiji za reševanje odprtih vprašanj med državama. Na tem sestanku bosta Hrvaška in Slovenija po Žbogarjevih besedah poskušali razrešiti tudi vprašanje izmenjave ratifikacijskih listin arbitražnega sporazuma. O tem, ali bo to vprašanje dejansko razrešeno, je sicer po Žbogar-jevih besedah še prekmalu govoriti. Hrvaški minister pa je poudaril, da se Slovenija in Hrvaška še naprej pogovarjata v "prijateljskem in evropskem duhu". "Verjamemo, da bomo vsa odprta vprašanja, tudi vprašanje Ljubljanske banke, rešili v obojestransko zadovoljstvo," je menil. Jandrokovic je tudi izrazil prepričanje, da bo Hrvaška pristopna pogajanja končala do srede prihodnjega leta. Minister Žbogar je na vprašanje, ali je glede na odprta vprašanja med državama ta rok realen, odgovoril, da se ta vprašanja rešujejo in da "časovni-ca, ki jo Hrvaška postavlja sama zase, sovpada s časovnico, v kateri predvidevamo rešitev odprtih vprašanj". cmedia razpis za promotorje Posel, kot je naš in podjetje, kot je naše, je vedno na preži za novimi, svežimi, naprednimi idejami. Razvijamo nove oblike promocije, za izvedbo potrebujemo vas. Simpatične, komunikativne, prilagodljive, iznajdljive, vesele... Prepričani smo, da vas je tam zunaj veliko. Kaj boste počeli za nas: - se sprehajali po mestu, - se pogovarjali v slovenskem in italijanskem jeziku, - nosili obleke, ki bodo komunicirale promocijska sporočila, - delili promocijski material, - nosili predmete, ki predstavljajo kreativni del zasnove promocijske akcije, - kaj zaigrali, če bo potrebno. Če mislite, da ste eden od njih, nam pošljite e-pismo s svojim življenjepisom in priloženo fotografijo na naslov: job@tmedia.it / ALPE-JADRAN Torek, 14. septembra 2010 5 špeter - Na treh različnih lokacijah Pouk normalno stekel tudi v dvojezičnem šolskem centru Prisoten tudi deželni odbornik Roberto Molinaro - Zdaj pomembna hitra obnova strega sedeža ŠPETER - Po večmesečnih polemikah, ki so se začele po zaprtju sedeža Večstopenjskega dvojezičnega šolskega centra v Špetru zgodaj spomladi letos, se je včeraj tako kot drugod v Fur-laniji-Julijski krajini tudi za učence in dijake slovensko-italijanskega učnega zavoda začel pouk v novem šolskem letu. Začetku je s svojim obiskom dal dodatni poudarek deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, ki so ga med drugimi ob ravnateljici dvojezičnega zavoda Živi Gruden spremljali še ravnateljica deželnega šolskega urada Daniela Bel-trame, špetrski župan Tiziano Manzini in deželni svetnik Roberto Novelli. Molinaro je svoj obisk dvojezičnega zavoda, ki ga lingvisti in vzgojitelji postavljajo kot zgled odličnosti in ki ob paralelnem učenju slovenščine in italijanščine ponuja tudi nemščino in angleščino, začel v dijaškem domu Paola Diacona, kjer imata začasni sedež dvojezični vrtec in en prvi razred osnovne šole. Skupno je tu našlo streho nad glavo 65 otrok, ki imajo po besedah ene od šestih učiteljic na razpolago dovolj prostora, da lahko pouk poteka po načrtih. Trije razredi dvojezične nižje srednje šole imajo svoje začasne prostore na italijanski večstopenjski šoli v Špetru, medtem ko je pet razredov dvojezične osnovne šole šolsko leto začelo v severnem krilu nekdanjega učiteljišča, kjer pa je danes sedež licejskega pola Paola Diacona. »Šolsko leto se je začelo brez večjih težav, čeprav prej ni manjkalo tudi nekaj odvečnih polemik. Toda odločitve, ki jih je občina sprejela po pogovorih na prefekturi, so zadovoljive, deželna uprava pa je sprejela obvezo, da bodo tudi uresničene v čim krajšem možnem času,« je dejal odbornik Molinaro. Ravnateljica dvojezičnega zavoda Živa Gruden pa je dejala, da obisk Molinara kaže na pozornost, ki jo Dežela posveča tej šoli. »Zadovoljni smo, ker v tem težkem položaju šola lahko deluje na najboljši možen način. Morda bi lahko kakšno stvar uredili že prej, toda važno je, da je pouk stekel,« je poudarila Grudnova, ki si je tudi zaželela, da bi čim prej obnovili stari sedež šole in tako prišli do dokončne rešitve. Molinaro je včeraj o tem govoril s krajevnimi občinskimi voditelji. Za obnovo prvotnega sedeža šole, ki so ga zaprli zaradi varnostnih razlogov, je trenutno na razpolago 1,6 milijona evrov, pri tem pa je važno, da se dela tudi čim prej začnejo. Začetka pouka v špetrskem dvojezečnim centru sta se med drugimi udeležila tudi ravnateljica deželnega šolskega urada Daniela Beltrame in odbornik Roberto Molinaro (druga in tretji z leve ob ravnateljici Živi Gruden) nm Učiteljica po gladovni stavki dobila mesto v Calutu PORDENONE - Maria Carmela Salvo, učiteljica brez stalnega mesta, ki je z gladovno stavko protestirala proti reformi ministrice Gelminijeve, zaradi katere je ostala brez dela, je včeraj podpisala terminsko pogodbo do 30. junija 2011 za poučevanje na osnovnih šolah v Clautu (Pordenone) in Val Cellini. »Z navdušenjem sem sprejela to ponudbo. Tudi zato, ker sem začela dokazati, da je imel moj boj izključni cilj v tem, da lahko še naprej učim, ne glede na to, kje se delovno mesto nahaja,« je poudarila. Povedala je, da bo zanjo to izredno zahtevno leto, saj bo kot podprona učiteljica zaposlena v majhnem gorskem kraju. »Toda to je usoda, ki čaka nestalni učiteljski kader. Zato bom nadaljevala z bojem v korist tistih, ki so še vedno doma in bodo v naslednjih mesecih nestrpno čakali na morebitne klice iz šol. Gre za sramoten položaj, v katerem se po dolgih letih prekernega dela, nahaja še veliko ljudi,« je še dejala Salvova. Popravek V nedeljski številki sem v članku, posvečenem okrogli mizi o izobraževalnih modelih v obmejnih prostorih predavateljico Suzano Pertot označil kot samostojno raziskovalko Slovenskega raziskovalnega inštituta. Suzana Pertot je res samostojna raziskovalka, ni pa zaposlena na Sloriju. Za netočnost se opravičujem. (iž) trst - Slovenci iz Zagreba na obisku pri SKGZ Primerjava položaja obeh manjšin Goste iz Zagreba je vodil predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc TRST - Slovensko kulturno gospodarsko zvezo je v soboto obiskala večja skupina članov Sveta slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb, ki jo je vodil Darko Šonc, ki je obenem tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Po ogledu Narodnega doma in stavb, v katerih imajo sedeže nekatere slovenske ustanove, so se na sedežu SKGZ pogovarjali o trenutnem stanju v obeh manjšinah. Deželni organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič in Jure Kufersin sta hrvaškim Slovencem orisala organiziranost slovenske manjšine in težave, s katerimi se morajo soočati slovenske organizacije v Italiji, tudi zaradi predvidenega drastičnega krčenja finančnih prispevkov. Darko Šonc je podal prerez stanja Slovencev na Hrvaškem in orisal delovanje svetov, ki so novi manjšinski organi, ki jih predvideva hrvaški državni zakon o varstvu nacionalnih manjšin. Seveda največji delež v delovanju manjšine pa imajo še vedno društva vključena v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. V pogovoru je prišla do izraza potreba po tesnejšem sodelovanju med skupnostma ter nujna oživitev delovanja slovenske manjšinske koordinacije - Slomak, ki je izrednega pomena za vse slovenske skupnosti izven meja republike Slovenije. Skupinski posnetek z gosti iz Zagreba na sedežu SKGZ kroma koroška - Pred letošnjo 90. obletnico plebiscita Začetek praznovanj slabo obeta Zborovanje t. i. domovinskih organizacij pri vojvodskem prestolu - Deželni glavar Dörfler imenoval pogajalce s skrajnimi stališči - Deželni svetnik Dobernig hoče preštevanje manjšine Proslave domovinskih organizacij ponujajo vsako leto isto sliko lukan CELOVEC - Niz uradnih proslav dežele Koroške ob letošnji 90. obletnici koroškega plebiscita, ki bodo dosegle višek v slabem mesecu dni z osrednjo proslavo v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu ter tradicionalno povorko skozi prestolnico Koroške, se je konec preteklega tedna začel z zborovanjem skrajnih domovinskih organizacij pri vojvod-skem prestolu na Gosposvetskem polju blizu Celovca. Prireditve se je udeležilo kakih tisoč ljudi, govorniki pa so se dotaknili tudi vprašanja manjšinskih pravic oz. dvojezičnih tabel. Pri tem je bilo zaznati malo obetavnih signalov za skorajšnjo rešitev manjšinske problematike na Koroškem. Tako sta deželni glavar Gerhard Dörfler kot tudi deželni svetnik Harald Dobernig (oba stranka FPK) podkrepila zvestobo domovinskim združenjem (z izjemo Heimatdiensta, ki na prireditev niti ni bil povabljen - prip. ured.), hkrati pa kritično ocenila aktualni razvoj v zvezi z vprašanjem dvojezičnih tabel. Dörfler je v svojem govoru med drugim napovedal, da bo dežela za pogajanja za rešitev vprašanja dvojezičnih tabel na Dunaju imenovala kar tri predsednike tako imenovanih domovinskih združenj, Rudolfa Galloba, Engelberta Tautscherja in Fritza Schretterja. Vsi trije so znani zaradi svojih skrajnih stališč, ko gre za uresničitev manjšinskih pravic. Dörfler je tudi proti hi- tremu reševanju tega vprašanja. Političnim predstavnikom Slovenije pa je sporočil, da je podpora slovenske manjšine na Koroškem »širokopotezna« in da nekaj takega pričakuje tudi od njih. Še posebej oster je bil nastop Doberniga. V zvezi z vprašanjem dvojezičnih tabel je zahteval od vlade na Dunaju, da najde jasno, trajno ureditev. Ob tem pa je nedvoumno pristavil, da zahteva preštevanje manjšine, negibno odstotno mero in nobene razširitvene klavzule. Da Heimatdienst ni bil povabljen na prireditev, pa je desničarski politik dejal, da za osebe kot je predsednik KHD Feldner tam ni prostora in da prerekanja niso v interesu domovinskih združenj, saj te želijo rešitev. »Od določenih krogov se zato ne bomo stalno pustili blatiti in očitati, da nismo pripravljeni najti rešitve,« je še dodal. Bolj optimističen je bil konec tedna predsednik ustavnega sodišča Gerhard Holzinger. Ko je govoril o ustavni reformi v Avstriji, je dejal, da od politikov pričakuje večji pogum pri dejanjih. Glede vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem pa, da bo to rešeno, »saj se bo končno uveljavila pravna država.« Svoje prepričanje o rešitvi problema tabel je Holzinger v pogovoru za avstrijsko televizijo podkrepil z argumentom, da je zadnja odločitev ustavnega sodišča v primeru Pliberka že bila pozitivno uresničena. Ivan Lukan 6 Torek, 14. septembra 2010 GOSPODARSTVO peti koridor - Podpis skupne izjave odbora Transpadana in stanovskih združenj Gospodarstvo FJK opozarja na nevarnost izgube sredstev EU Med podpisniki skupne izjave tudi SDGZ -12. oktobra v Trstu evropski koordinator TRST - Na pobudo tržaške Trgovinske zbornice oziroma odbora Transpadana, ki mu predseduje prvi mož tržaške zbornice Antonio Paoletti, so včeraj predstavniki lokalnih in deželnih stanovskih združenj (špedicija, trgovina in turizem, obrt, pristanišče, majna in srednja podjetja, zadruge, industrijci) podpisali skupno izjavo, s katero opozarjajo na nujnost pospešitve načrtovanja nove hitre železniške proge petega koridorja na odsekih Benetke - Ronke, Ronke Jug - Trst in Trst - Divača. Z dokumentom pozivajo rimsko vlado in evropske parlamentarce, naj zajamčijo zanesljive roke in ustrezna finančna sredstva za realizacijo proge in tako preprečijo izgubo evropskih sredstev zaradi nakopičenih zamud. Skupno izjavo so podpisali Guido Valenzin za združenje špediterjev v tržaškem pristanišču (ASPT), Lucio Birolla za avtonomno združenje za trgovino in turizem (AACT), Roberto Prioglio za deželno združenje špedicijskih hiš (AR-SPEDI), Fabrizio Zerbini za združenje pristaniških terminalistov (ANTEP), Franco Sterpin Rigutti za deželno združenje trgovcev Confcommercio, Dario Bruni za deželno združenje obrtnikov Confarti-gianato, Marco Gobbo za deželno federacijo majhnih in srednjih podjetij FJK, Nicola Gallua za deželno federacijo zadrug Confcooperative FJK, Claudio Hauser za deželno Confindustrio, Daniele Ca-sotto za deželno zvezo zadrug Lega cooperative FJK, Alan Oberdan za Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in Giancarlo Vatri za deželno federacijo kmetov Coldiretti FJK. Podpisa in predstavitve dokumenta so se udeležili še predsednik tržaške Trgovinske zbornice in odbora Transpadana (ustanovljenjega leta 1990 prav za spodbujanje izgranje hitre železnice) Antonio Paoletti, evropska parlamentarca iz FJK oziroma Veneta Debora Serracchiani in Antonio Cancian, deželni odbornik FJK za infrastrukture Ric-cardo Riccardi, tržaški pokrajinski odbornik za okolje in infrastrukture Vitto-rio Zollia in tržaški odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis. Včerajšnji sestanek na trgovinski zbornici pa ni bil sklican samo za podpis skupne izjave predstavnikov lokalnega in deželnega gospodarstva, ampak je bil tudi priložnost za razpravo o problemih v zvezi z načrtovanjem železniške trase v Venetu in FJK, kot tudi čezmej-nega odseka Trst-Divača. Kot je povedal evropski poslanec iz Veneta Antonio Cancian, bo tamkajšnja deželna uprava objavila svoje stališče do poteka trase »v Z leve Debora Serracchiani, Riccardo Riccardi, Antonio Cancian in Antonio Paoletti kroma naslednjih dneh«. »Furlanija-Julijska krajina je že določila traso na svojem ozemlju, v Venetu pa je treba razčistiti še kako točko, da pridemo do sporazuma,« je dejal Cancian, ki je vsekakor prepričan, da »obstajajo vsi pogoji za dokončanje preliminarnega projekta pred iztekom leta«. Predsednik Veneta Zaia se po njegovih besedah dobro zaveda pomena nove proge, vendar se v Venetu še niso odločili, ali naj trasa poteka ob morju ali v sredi med obalo in avtocesto, saj so možnost vzporednega poteka z avtocesto, kakršno je izbrala Dežela FJK, zavrnili. Evropska poslanka Debora Ser-racchiani, ki je članica parlamentarne komisije za transport in torej tudi osebno sledi evropskemu projektu št. 6, je na srečanju poudarila, da se morata predsednika Tondo in Zaia nujno sestati in se dogovoriti za skupen pritisk na rimsko vlado. »Glede infrastruktur je treba nujno delati skupaj, ne glede na politično opcijo, kajti obstaja nevarnost, da ostane severovzhodna Italija odrezana od evropskih povezav,« je dejala Ser-racchianijeva in še opozorila, da če Italija ne bo spoštovala rokov, tvega »močno omejitev evropskih sredstev«. Enako pripravljenost za sodelovanje in pospešitev dela sta izrazila tudi predstavnika Pokrajine in Občine Trst Zollia in Rovis, medtem ko je deželni odbornik Riccardi napovedal, da bosta Italija in Slovenija zelo verjetno že na srečanju z ev- ropskim koordinatorjem 12. oktobra v Trstu oznanili potek trase za čezmejni železniški odsek Trst-Divača. O prednostnem evropskem projektu št. 6 za hitro železniško povezavo na liniji Lyon - Milan - Trst - Ljubljana - Budimpešta se bo namreč 12. in 13. oktobra prišel v Trst pogovarjat evropski koodinator projekta Jan Brinkhorst, ki se izrecno želi sestati s predsednikoma Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Do konca leta pa bo odborniko-vem zagotovilu pripravljen tudi preliminarni projekt za odsek Mestre-Ronke Jug. Preliminarni projekt za tretji odsek, Ron-ke Jug-Trst pa bo, tako Riccardi, pripravljen do konca leta 2011. Odbornik je še povedal, da bi se morala predvidoma decembra sestati v Trstu italijansko-sloven-ska medvladna komisija, ki naj bi s sodelovanjem Dežele FJK in železniškega podjetja Gruppo FS formalizirala nov potek čezmejnega odseka, t.i. zgornjo traso. Če se vrnemo k skupni izjavi stanovskih organizacij in gospodarskih institucij, velja izpostaviti, da te v pozivu rimski vladi in deželnim predstavnikom v Evropskem parlamentu za spoštovanje datumov izpostavljajo nujnost dogovorjene rešitve za traso Mestre-Ronke, da bi lahko preliminarni projekt dokončali do decembra letos. Ob tem tudi opozarjajo, da je treba pri projektiranju upoštevati povezave nove proge z obstoječimi infrastrukturami, v prvi vrsti tržaškega in koprskega pristanišča. (vb) Palmanova Outlet village z 21-odstotno rastjo prometa PALMANOVA - Trgovsko naselje Palmanova Outlet village, ki je v lasti skupine Gruppo Promos, je v letošnjem prvem polletju ustvarilo zavidljive poslovne rezultate. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je njegov promet povečal za 21 odstotkov, obiskovalcev oziroma kupcev pa so našteli za 15 odstotkov več. Posledično se je povečalo tudi število zaposlenih v trgovinah. Od odprtja maja 2008 je outlet obiskalo več kot sedem milijonov ljudi, ob tem pa upravitelji opozarjajo na izrazito mednarodni značaj odjemalskega bazena. Kupci namreč ne prihajajo samo iz Furlanije-Julijske krajine, ampak jih je kar 40 odstotkov iz tujine, v prvi vrsti iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Srbije, katerim se pridružuje tudi vse več Rusov, Nemcev in Britancev, ki preživljajo počitnice v naši deželi. V polletnem poročilu je izpostavljen tudi zaposlitveni vidik, saj je v outletu stalno zaposleno čez 500 ljudi in za 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. infrastrukture - Na Brdu pri Kranju konferenca o slovenskem logističnem holdingu Dvomi in nestrinjanja so predlagatelje holdinga prisilili k dodatnemu premisleku BRDO PRI KRANJU - Nemški svetovalec slovenske vlade za železnice Hartmut Mehdorn je včeraj na konferenci na Brdu pri Kranju predstavil zamisel o slovenskem logističnem holdingu, ki bi nastal s povezovanjem Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. O njem so bili izraženi številni pomisleki, premier Borut Pahor pa je napovedal vnovično srečanje s predstavniki podjetij, vlade in strokovnjaki. Logistični holding je zamisel nekdanjega direktorja Deutsche Bahna Mehdorna, s povezovanjem pa naj bi prišlo do pozitivne siner-gije, od katere bi imeli koristi tako v železnicah kot v Luki Koper, Intereuropi in ostalih podjetjih, ki bi se še morebiti vključila v holding. V nasprotnem primeru, tako slovenski premier, bo vsako od teh podjetij samo izpostavljeno konkurenčni tekmi, možnost, da bo v njej zmagalo, pa je bistveno manjša, kot če bi si za uspeh prizadevala skupaj. »Zamisel o holdingu ni nastala zato, kot nekateri prehitro sklepajo, da bi z njo sanirali Slovenske železnice. Nastala je zato, ker so snovalci te zamisli pogledali širše, celotno logistično dejavnost, jo umestili v evropski prostor in primerjali konkurenčne prednosti in rešitve,« je zagotovil Pahor in pojasnil, da je sanacija Slovenskih železnic le eden od derivatov oblikovanja holdinga. Minister za promet Patrick Vlačič se zaveda, da je interes posameznih podjetij v nekaterih točkah različen, vendar je pa po njegovem mnenju jasno, da koprsko pristanišče brez moderne železniške infrastrukture ne bo moglo razviti svojih potencialov. Gradnjo drugega tira in ostale železniške infrastrukture tako vidi kot nujno, da bo koprsko pristanišče sploh lahko izkoristilo potenciale. Hkrati se morajo tudi Slovenske železnice spremeniti, se modernizirati in uvesti poslovni model, ki bo kos izzivom prihodnosti. Povezovanje pristanišča, cestnega in železniškega prevoza je po Mehdornovi oceni prava rešitev, ki bi prinesla vrsto sinergij, in sicer takojšnjo v višini 20 milijonov evrov letno in poznejše v višini 40 milijonov evrov letno, poleg tega pa bi se lahko izognili prikrivanju naložb in dosegli prihranek v višini 50 milijonov evrov letno. Veliko, močno podjetje bi imelo tudi več možnosti za morebitne prihodnje prevzeme. Pri oblikovanju holdinga je najprej nujno takojšnje prestrukturiranje Slovenskih železnic, zagotovitev dodatne likvidnosti Intereurope in izboljšanje poslovanja Luke Koper. Sledila bi ustanovitev integrirane družbe, ki pa jo mora najprej potrditi slovenska vlada. Vse tri poslovne enote bi bile v 100-odstotni lasti slovenskega logističnega holdinga, večinski lastnik holdinga pa bi bila vlada. »Je pa treba vzeti v poštev tudi dejstvo, da bi EVRO 1,2801 $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 14.9. 10.9. ameriški dolar japonski jen 1,2801 107,69 8,6558 1,2725 106,84 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 39,3325 59,3950 8,6138 39,2820 58,8400 ll lUlJjlVa l upila danska krona r\ritancKi ti mt 7,4466 083120 7,4461 0,82580 L/1 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 9,1840 7,8520 9,2019 7,8760 1 1UI VCjKa 1SJ Ul IG češka krona 24,672 1,2991 24,681 1,3020 jVILoIjKI llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 283,76 15,6466 283,85 1 1 IC1U£.Cu->K1 IUI II 1 L poljski zlot 3,9383 1 3185 3,9338 13118 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3732 1,9558 1,3739 1 9558 uuiu ai j i\i ur v romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2608 3,4528 4,2740 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7088 2 1971 0,7088 2 1867 islandska krona ti iriks lira 290,00 1 9164 290,00 1 9164 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,2850 7,2843 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25734 0,29250 0,49000 0,14500 0,17583 0,24667 0,617 0,879 1,134 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.100,51 € +47,47 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 14. septembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,85 INITEDIII IDr»DA 3 «D -0,54 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,14 1517 -0,55 -0,11 -0 13 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 137,05 -0,68 +0 15 TELEKOM SLOVENIJE 240,63 89,77 +1,68 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 23,92 +0,25 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 7nn NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,48 +0,96 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 14,88 7 OI -1,20 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 175,97 184 00 +1,00 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 17,45 -2,51 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. septembra 2010 +°,8° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,14 85,5 15 36 -0,35 +2,03 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,885 1 046 -0,65 +3,99 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,75 +3,36 +3,52 EDISON ENEL ENI 0,93 3,967 1653 -1,01 +0,19 FIAT FINMECCANICA 10,22 +0,36 +0,99 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,545 15,09 -0,35 +0,94 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,455 1153 +0,82 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,43 5115 +0,44 +0,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,655 1 97 +0,00 +1,45 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,745 13 2 -0,76 +1,86 +0 15 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,12 +1,01 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,695 5,58 1 05 -0,94 +1,00 -1 77 TENARIS TERNA 14,27 317 +0,07 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,105 -0,63 +0,09 +1 79 UNICREDIT 7,39 2,03 +2,86 lahko vlada v prihodnje našla zanimivega tujega investitorja. Vladi priporočamo, da v holdingu obdrži vsaj 51-odstotni lastniški delež,« je pojasnil Mehdorn. Vlada naj bi skladno z zastavljeno časovnico odločitev o oblikovanju logističnega holdinga sprejela do konca leta. Doslej še ni ukrepala, pred odločitvijo pa bo šla tudi v dialog s socialnimi partnerji, delničarji in javnostjo. Konferenca o logističnem holdingu je po mnenju udeležencev dobrodošla za soočenje mnenj , a je glede holdinga precej pomislekov, zaradi katerih bi veljalo o povezovanju resno razmisliti. Tako so udeleženci konference opozarjali na usodo koncesijske pogodbe Luke Koper in podvomili v usklajenost postopkov z evropskimi uredbami in direktivami. Menili so tudi, da kapitalsko povezovanje podjetij za poglobljeno sodelovanje ni potrebno, opozorili pa so tudi na diskriminatorno obravnavo drugih udeležencev. Udeleženci so nadalje ugotavljali, da je predlog holdinga premalo podroben, in opozorili, da je namesto vertikalnega, ki na domačem trgu lahko vodi v monopol, ključno predvsem horizontalno povezovanje. Zaradi številnih pomislekov, ki jih je pokazala konferenca, je na koncu obveljal sklep, da se postopek izdelave projekta vodi naprej in da se, ko bo znanih več podrobnosti, ponovno sestanejo. ■ SOD NAFTE (159 litrov) 77,13 $ -0,08 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 809,44 3.218,89 -0,12 -0,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.917,72 837 10 +0,62 +0,21 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.419,66 61965 +0,95 +0 11 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 250,02 +0,60 Dir/\, SalCIJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.270,19 -0,94 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.544,13 1.921,67 +0,78 +1 55 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn 1.121,90 1.139,02 6.261,68 5.565,53 +1,11 +0,20 +0,75 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.767,15 2.515,52 +1,16 +1,11 +1,13 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.149,4 2.805,06 2.805,06 +0,93 +0,89 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.321,82 3.066,81 21.658,35 2.688,32 19.208,33 +0,89 +1,47 +1,88 +0,94 +2,17 / ITALIJA Torek, 14. septembra 2010 7 politika - Za Demokratsko stranko vlada ni kos situaciji Bersani za prehodno vlado, toda Berlusconi hoče naprej Premier snuje »večino nacionalne odgovornosti«in noče spremeniti volilnega zakona TURIN, RIM - »Potrebujemo dobro prehodno vlado, ki bi omogočila odobritev novega volilnega zakona in bi okrepila perspektive demokratičnega razvoja države.« Tako je povedal generalni sekretar Demokratske stranke Pir Luigi Bersani v govoru, s katerim je v nedeljo sklenil strankin vse-državni praznik v Turinu. Bersani je dejal, da bi bilo »neodgovorno«, če bi vajeti države nadaljnja tri leta držal Silvio Berlusconi na čelu slabotne vlade. Dejstvo namreč je, da sedanja vlada ni kos problemom države in da se povrh večkrat igra z ognjem, npr. ko pospešuje razdor med sindikati in sploh zaostruje odnose v svetu dela. Sicer pa je po Bersanijevem mnenju obračun 15 let »berlusconizma« vsem na očeh: država nazaduje na gospodarskem in drugih področjih in je bolj razdrobljena kot prej, tako da se bo vse težje ponovno dvignila (za to naj bi nosila veliko odgovornost tudi Severna liga). Prav zaradi tega bi bilo najbolje, da bi Berlusconi od-topil in da bi oblikovali že omenjeno prehodno vlado za pripravo predčasnih volitev. Na takšno perspektivo pa Berlusconi nikakor ne pristaja. Včeraj dopoldne je v intervjuju za televizijsko oddajo Mattino Cinque na svoji televizijski mreži Canale 5 ponovil, kar je v zadnjih dneh že večkrat dejal, da bo gotovo vladal še tri leta, se pravi do naravnega izteka mandata. Premier nima najmanjšega dvoma, da bo njegova vlada dobila zaupnico, ko se bo konec meseca predstavila v parlamentu z napovedanimi petimi temeljnimi programskimi točkami. »Tudi Finijevi privrženci so večkrat poudarili, da bodo lojalni do vlade,« je dejal, pri čemer je v zadnjih dneh tudi pojasnil, da v novem vladnem programu ne bo zakonskega predloga o t. i. »kratkem procesu«, proti kateremu se je predsednik poslanske zbornice že večkrat izrekel. Sicer pa Berlusconi dela na tem, da bi oblikoval »vladno večino nacionalne odgovornosti«, ki ne bi bila odvisna od finijev-cev. Posebno močno pritiska na sredince UDC, da bi pristopili k vladni večini, a njihov voditelj Pier Ferdinando Casini je jasno in glasno odgovoril, da ni na razpolago za takšno možnost. Včeraj pa je Berlusconi sprejel v svoji rimski rezidenci tajnika republikanske stranke Francesca Nucara, ki je zagotovil, da bo ustanovil novi provladni skupini v obeh vejah parlamenta. »Številke za to so,« je dejal Nucara, ki pa ni hotel ra-zodeti nobenega imena domnevnih novih podpornikov Berlusconijeve vlade. Berlusconi je vsekakor zavrnil predlog, da bi odobrili nov volilni zakon. »Sedanji je Italiji dal trdno vlado in ni razlogov, da bi ga spreminjali,« je dejal. Pier Luigi Bersani je v nedeljo sklenil vsedržavni praznik Demokratske stranke v Turinu ansa lampedusa - Napad na ribiče Libijci streljali na italijanski čoln LAMPEDUSA - Le kak teden po razkošnem sprejemu libijskega voditelja Moamerja el Gadafija v Rimu v potrditev italijansko-libijskega prijateljstva je v nedeljo ponoči izvidniški čoln libijske vojaške mornarice streljal na italijansko ribiško barko Ariete iz sicilskega pristanišča Mazara del Vallo. Svinčenke na srečo niso zadele nobenega od desetih članov posadke, so pa preluknjale pomožni gumenjak. Italijanski barki je uspelo zbežati ter pri-pluti do Lampeduse. Ariete je 32 metrov dolga ribiška ladja. Poveljuje ji kapitan Gaspare Marrone. Ta je po radiu obvestil italijansko obalno stražo o napadu. Ribiška barka se je nahajala kakih 31 milj od libijskega pristaniškega mesta Al Zawara, v Sirtskem zalivu. Po mednarodnem pravu sodi območje v mednarodne vode, kar pa Libija ne priznava. Po prihodu na Lampeduso je kapitan Marrone izjavil, da ga je nekdo z libijskega izvidniškega čolna v perfektni italijanščini pozval, naj se ustavi. Potem se je začelo streljanje. Italijanski poziv z libijskega izvidniškega čolna predstavlja pravo zagonetko. Po vsem sodeč je libijska mornarica uporabila za »lov« na italijansko ribiško ladjo enega od šestih motornih čolnov, ki jih je italijanska finančna straža posredovala Libiji na podlagi dogovora o sodelovanju iz leta 2008. Ti čolni naj bi Libijcem služili za preprečevanje priseljevanja iz Libije v Italijo. Očitno so jih uporabili v povsem drugačne namene. Kaže tudi, da je bil na čolnu italijanski finančni stražnik. Streljanje na italijansko ribiško barko je takoj izzvala politično polemiko. Senator demokratske stranke Giuseppe Lumia je zahteval, naj vlada poroča o zadevi v parlamentu. politika - Javnomnenjska raziskava zavoda Demos&Pi Ljudstvo svobode prvič z manj kot 30-odstotno podporo RIM - Priljubljenost italijanskega premiera Silvia Berlusconija spričo dolgotrajne vladne krize upada. Glede na anketo inštituta Demos&Pi, ki jo je včeraj objavil dnevnik La Repubblica, bi Berlusconijevo Ljudstvo svobode na morebitnih predčasnih volitvah zbralo 29,8 odstotka glasov. Premierjeva stranka je tokrat prvič zdrsnila pod 30-od-stotno podporo. Ljudstvo svobode je na parlamentarnih volitvah aprila 2008 dobilo 37,4 odstotka glasov, na lanskih evropskih volitvah je zbralo 35,3 odstotka glasov, v anketah vse do včeraj objavljene javnom-nenjske raziskave pa ni nikoli uživalo manj kot 30-odstotne podpore. Berlusconi se je sicer v anketi Ipr Marketing odrezal bolje od svoje stranke, saj uživa 40-odstot-no podporo. Je pa ta še vedno mnogo nižja od rekordne podpore oktobra 2008, ki je znašala 62 odstotkov. Severna liga bi glede na anketo v La Repubblici na predčasnih volitvah lahko računala na 11-odstotno podporo, pri- Silvio Berlusconi ansa bližno odstotek več kot na lanskih evropskih volitvah. Še ne oblikovana stranka Berlusconijevega zaveznika-nasprot-nika Gianfranca Finija Prihodnost in svoboda za Italijo pa bi na predčasnih volitvah pobrala 6,1 odstotka glasov. V anketi je 48,2 odstotka vprašanih tudi menilo, da se Berlusconijeva vlada ne bo obdržala do konca mandata leta 2013. Na drugi strani pa jih je bilo 42,9 odstotka mnenja, da se bo Berlusconi v sedlu obdržal do konca petletnega mandata. Očitnih težav premierjeve stranke pa ne zna kdove kako izkoristiti glavna opozicijska sila - Demokratska stranka. Raziskava Demos&Pi je namreč pokazala, da bi jo danes na volitvah podprlo 26,5 odstotka volivcev, se pravi 0,4 več kot na lanskih evropskih volitvah. Še slabše kaže Italiji vrednot Antonia Di Pie-tra, saj bi se danes na volitvah zanjo opredelilo 5,5 odstotka volivcev, medtem ko je na lanskih evropskih volitvah požela 8 odstotkov glasov. Sredinci UDC pa ostajajo na svojih pozicijah, saj bi jih danes podprlo 6,3 odstotka volivcev, na lanskih evropskih volitvah pa so zbrali 6,5 odstotka glasov. Kdo bi se v sedanjih razmerah volilno okoristil? Po podatkih ankete De-mos&Pi bi gibanje Movimento 5 stelle komika Beppa Grilla prejelo 3,6 odstotka glasov, posebno dobro pa kaže stranki Nichija Vendole Levica, ekologija in svoboda, ki naj bi lahko računala na 4,7-od-sotno podporo. Vendola je za gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem trenutno tudi najbolj popularen politik. Neapelj: ugrabljen podjetnik Buglione NEAPELJ - Neznanci so v nedeljo zvečer ugrabili 59-letnega podjetnika Antonia Buglioneja, brata Rose Buglione, županje občine Saviano v neapeljski pokrajini. Skupina oboroženih moških ga je obkolila in ga odpeljali. Njegov avtomobil so našli v bližini stanovanja. Ugrabitelji so telefonsko sporočili, da zahtevajo za njegovo izpustitev kar 5 milijonov evrov. Antonio Buglione je lastnik številnih podjetij, ki delujejo na področju varnosti. Eno od njih je imelo opravka s pravico, da mu je neapeljska prefektura odvzela dovoljenje za delovanje zaradi koketiranja z mafijo. To podjetje je postalo »zasebni varnostnik« dežele Kampanja, za kar je takratni deželni odbor Antonia Bassolina nakazal 4,5 milijona evrov. Buglione je bil tudi vpleten v preiskavo o ka-moristični družini Alfieri, a je bil oproščen, pred dvema letoma pa je bil vpleten v zadevo bivšega svetnika Demokratske stranke Roberta Conteja, ki so ga pozneje aretirali. Buglione je prebil nekaj časa v hišnem priporu. rusija - Ob robu foruma Berlusconi in Putin se šalita o možnosti vladanja pri 120 letih MOSKVA - Premiera Rusije in Italije, Vladimir Putin in Silvio Berlusconi, sta se na forumu v bližini Moskve v soboto tudi sproščeno šalila, pa čeprav za njune nasprotnike verjetno niti ni bilo smešno. Razmišljala sta namreč, kako bi bilo, če bi lahko vladala do 120. leta starosti. Berlusconi je sicer menil, da bi bil do tedaj verjetno že precej utrujen. Kot je poročala ruska televizija NTV, je Berlusconi med mednarodnim forumom v Jaroslavlu severno od Moskve sproščeno v udobnem fotelju Putinu razlagal, kako načrtuje financiranje raziskav, s katerimi bi precej podaljšali življenjsko dobo ljudi. "Torej bomo živeli 120 let?" ga je smeje vprašal Putin. "Po moje da," mu je odgovoril Berlusconi. 'Ampak to bi bila pravzaprav povprečna življenjska doba. Voditelji bi živeli še dlje," je dodal. "Torej bova predsednika vlade, dokler ne bova stara 120 let?" je nadaljeval danes 57-letni Putin. 73-letni Berlusconi pa je nato malo bolj zresnjeno menil, da verjetno ne, ker bi to pomenilo veliko dela, oba pa sta že malo utrujena. Potožil je še, da letos ni imel niti dneva dopusta. Putin in Berlusconi sta že več let kar precejšnja prijatelja. Berlusconi je tudi že večkrat zasebno obiskal Rusijo in večkrat tudi javno pohvalil Putinovo politiko in vodenje, čeprav je za marsikoga na Zahodu precej avtokratska in ne preveč demokratična. šolstvo - V Rimu sit-in študentov pred ministrstvom onemogočil promet Prvi dan pouka v znamenju protestov proti šolski reformi ministrice Gelmini Demonstracija pred ministrstvom za šolstvo RIM - Val demonstracij in protestnih pobud proti šolski reformi ministrice Mariastelle Gelmini je zaznamoval prvi dan pouka na šolah v devetih deželah (med temi v Furlaniji-Julijski krajini), ko so se v klopi vrnili trije milijoni študentov. Drugi bodo pričeli pouk v prihodnjih dneh, skupno pa bo v tem šolskem letu v šole hodilo 8 milijonov učencev in dijakov ter več kot 700 tisoč učiteljev oz. profesorjev. Demonstracije so se v resnici šele začele, saj se napovedujejo domala povsod stopnjevanje protesta in torej nove napetosti. Na dlani je, da so težave številne, zaradi korenitega znižanja učnega osebja pa je v mnogih primerih reden pouk na šolah onemogočen oziroma otežavljen. Sicer so bolj kot dijaki prekerni profesorji in učitelji tisti, ki dvigajo glas, saj Gelminijina reforma oškoduje na prvem mestu prav njih. Ministrica je vsekakor včeraj menila, da »vsako leto so protesti« in da se je pouk začel redno, ter je povabila učitelje, »naj bodo kos izzivom«. Toda ministrica je sprožila še dodatne polemike, zlasti na politični ravni, ker je podprla župana občine Adro pri Brescii. Hude polemike je namreč sprožilo dejstvo, da so šolsko poslopje prebarvali v zeleno, nanj pa so postavili več simbolov Severne lige. Po drugi strani so dijaki protestirali v mnogih mestih in predvsem pred ministrstvom za šolstvo v Rimu, pred katerim so demonstranti včeraj popoldne tudi onemogočili promet. Prekerni učitelji v Messini so v nedeljo s protestom več ur preprečili odhod trajektov, danes pa napovedujejo dijaki dodatne protestne pobude, in to s pomočjo tehnologije - spleta - ki jo ministrica Gelmini toliko reklamizira. 8 Torek, 14. septembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu šolstvo - Novo šolsko leto se je začelo v znamenju precejšnje negotovosti Pomanjkanje šolskih sodelavcev ne jamči rednega začetka pouka Zaskrbljenost na dolinskem didaktičnem ravnateljstvu - Višje šole: prenovljene smeri in združeni razredi Vesel otroški živžav je včeraj zjutraj napolnil prostore Otroškega vrtca Mavrica in Osnovne šole Albina Bubniča v Miljah. Razigrani malčki in učenci so namreč po poletnem premoru ponovno - nekateri pa prvič - stopili v razrede za začetek pouka v okviru novega šolskega leta. Pričakali so jih delno prenovljeni prostori, ker je miljska občinska uprava poleti dala zamenjati vsa vrata in okna ter opraviti druga vzdrževalna dela. Vendar včerajšnji dan za miljski vrtec in šolo, tako kot tudi za druge vrtce in šole Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ni bil tako vesel, kot bi bil moral biti. Pouk se je namreč kljub celodnevnemu značaju šole zaključil ob 13. uri, v prihodnjih dneh pa se bo ob 13.30. Krčenje števila pripadnikov neučnega oz. pomožnega osebja je namreč močno prizadelo prav dolinsko ravnateljstvo, kjer imajo vsi vrtci in šole celodnevni značaj oz. je na njih predvideno podaljšano bivanje, tega pa za zdaj v teh vrtcih in šolah ne bo mogoče nuditi, kako bo v prihodnosti, pa se še ne ve. V zvezi s tem se je včeraj enotno sindikalno predstavništvo Didaktičnega ravnateljstva sestalo z ravnateljstvom in ugotovilo, da ni pogojev za reden začetek pouka. V tiskovnem sporočilu med drugim piše, da se je število šolskih sodelavcev na dolinskem ravnateljstvu v zadnjih letih zmanjšalo skoraj za polovico, v letošnjem letu pa je to število celo nezadostno in z dodeljenimi mesti ne uspejo zagotoviti odpiranja in zapiranja šolskih poslopij. Vprašljivo je tudi, če bodo učenci lahko koristili šolski avtobus, če ne bo osebja, ki bo pravočasno odklenilo šolska poslopja in sprejelo učence, piše v sporočilu, v katerem se sindikalni predstavniki Edda Pregarc, Mihaela Skupek in Friderik Zeriali sprašujejo, ali bo pomanjkanje šolskih sodelavcev pretveza za zapiranje šol ter vse naše organizacije in vse, ki jim je slovenska šola pri srcu, prosijo za podporo in zavzemanje za njeno ohranitev. V takem vzdušju se je torej začelo novo šolsko leto za večino vrtcev in šol vseh stopenj, ki so včeraj ponovno odprle svoja vrata za več kot dva tisoč malčkov, učencev in dijakov, potem ko se je že pretekli petek začel pouk na Liceju Franceta Prešerna. Tako kot na slednjem pa so tudi na ostalih višjih srednjih šolah - liceju Antona Martina Slomška ter zavodih Žige Zoisa in Jo- Začetek pouka na Osnovni šoli Albina Bubniča v Miljah (desno) in na Tehničnem zavodu Žige Zoisa pri Sv. Ivanu (spodaj) kroma žefa Stefana - začeli izvajati reformo, na podlagi katere se bodo v letošnjem šolskem letu dijaki prvega letnika šolali na prenovljenih učnih smereh. To pa ni edina novost, saj bodo na vseh treh omenjenih višjih šolah dijaki prvega letnika obiskovali t.i. artikulirane oz. združene razrede kljub več smerem. Dijaki bodo pouku nekaterih osnovnih predmetov sledili skupaj, pri predmetih, ki so specifični za vsako smer posebej, pa se bodo razdelili. Včeraj smo obiskali zavoda Zois in Stefan. Dijaki prvega bodo že drugo šolsko leto zapored preživeli v začasnih prostorih v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Prostore na Vrdelski cesti so sicer prenovili, vanje pa se je vselil zavod Stefan, katerega poslopje na Canestrinijevi ploščadi bodo začeli prenavljati. Tu je treba omeniti, da so pred dobrim tednom dni dijaki, pripadniki neučnega in učnega osebja z ravnateljico na čelu prijeli za gra-blje, metle in ostalo orodje ter počistili dvorišče in tamkajšnjo zelenico. Naporom neu-čnega osebja pa se lahko na šoli zahvalijo, da so bili prvi dan pouka prostori urejeni in očiščeni, material pa na razpolago. Te dni bo za prvošolce potekal program sprejemanja, potem pa se bo začelo zares. (iž) V Nabrežini kongres Demokratske stranke Na sedežu Demokratske stranke na nabrežinskem trgu bo v petek, 24. septembra, od 18.30 do 22. ure kongres devinsko-nabrežinskega krožka DS, na katerem bodo tudi izvolili novo vodstvo in koordinatorja krožka. To je izšlo med drugim z nedavnega sestanka lokalnega krožka, ki so se ga udeležili tudi načelnik svetniške skupine Skupaj-Insieme v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Massimo Veronese ter pokrajinska svetnika Paolo Salucci in Michele Moro. Poročilo koordinatorja krožka Fran-cesca Fotija je bilo osredotočeno na kongres in na prihodnje dejavnosti krožka, ki bo v prihodnosti poskrbel za vrsto pobud. Tako bodo že to soboto odprli informativno točko na nabrežinskem trgu, na katerem se bodo od 10. do 12. ure pogovarjali z domačini o dogajanju v vasi in v občini. To bo le prvo iz vrste javnih srečanj, ki jih namerava prirediti DS v vseh vaseh devinsko-nabrežinske občine. Kongresa se bodo udeležili vsi člani devinsko-nabrežinske DS. Kandidature za koordinatorja in z njim povezane sezname kandidatov za vodstvo krožka bo mogoče vložiti do začetka kongresa. Nov urnik okenc v glavni bolnišnici V glavni bolnišnici je od včeraj mogoče dvigniti odgovore tudi popoldne, in sicer od ponedeljka do petka od 14. do 18. ure. Drugače velja še naprej običajen dopoldanski urnik, in sicer od 6.50 do 13. ure za rezervacijo izvidov in za plačila, za dvig rezultatov pa od 10.30 do 15. ure. Ob sobotah si vsa okenca odprta od 6.50 do 12. ure. Na Katinari bo ostalo vse nespremenjeno, in sicer okenca bodo odprta od ponedeljka do petka od 6.50 do 13. ure in ob sobotah od 6.50 do 12. ure. Rezervacije sprejemajo tudi prek tel. št. 0406702011 od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. AMVG zbira podpise za metropolitansko mesto Odbor AMVG, ki se zavzema za ukinitev Pokrajine Trst in za ustanovitev metropolitanskega mesta, je že zbral 5 tisoč podpisov. AMVG, ki je včeraj predstavil doseženi rezultat, namerava vložiti predlog za ustrezen deželni zakon, za kar mora zbrati do konca novembra 15 tisoč podpisov. zgoniška občina - Novosti na osnovni šoli 1. maj 1945 Zgonik: vse bolj multimedialna šola Ob novih sanitarijah tudi nova multimedialna tabla - Šolo obiskuje letos 35 učencev - V prvem razredu deset prvošolčkov Prva ura pouka na osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku kroma) Šolska sodelavka Bogdana je imela pretekli teden polne roke dela s čiščenjem in urejanjem prostorov zgoniške osnovne šole 1. maj 1945. Občinska uprava je izkoristila poletni premor za prenovo sanitarij za dečke in deklice, kar sta domači podjetji postorili v dogovorjenem roku in tako omogočili reden začetek novega šolskega leta v lepo urejenih prostorih. Osnovno šolo 1. maj 1945 bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo 35 učencev. Novinčkov je kar precej, deset. Prihajajo iz krajev zgoniške občine, nekateri pa tudi s Proseka, ker je šola celodnevna, so povedale učiteljice. Malčkom in njihovim staršem so pripravili lep sprejem, z dobrodošlico, napisano z velikimi tiskanimi črkami, ob vhodu v šolo. Vsak prvošolček je že »zasegel« svoj obešalnik, obeležen z lastnim imenom: Deniz, Martin, Nik, Ivana, Martina, Kevin, Jan, Maks, Johanna, Kasia. Šest fantkov in štiri deklice, torej, ki jim sledita učiteljici Darma in Nadja. Ob njih bodo v letošnjem šolskem letu na zgoniški šoli poučevale še učiteljice Mirella, Sanja, Sonja in Lara, pomožna učiteljica Eva, učiteljica Martina (4 ure tedensko) in veroučiteljica Mirjam, na šoli pa čakajo še su-plenta (ali suplentko) za 4 učne ure. Prvi dan pouka so imeli na šoli gostjo, občinsko odbornico za šolstvo Moniko Hrovatin, ki je izpostavila skrb zgoniške občinske uprave za domače šole in vrtce, da bi se šolarji in šolniki ter pomožno osebje v njih dobro imeli ter tako kakovostno opravljali svoje delo. Prenovljene sanitarije so dokaz te skrbi, kot tudi služba šolskega avtobusa za prevoz otrok do šole in domov ter šolska kuhinja za dobro delovanje celodnevnega pouka. Učiteljice so za vodilo šolskega leta izbrale Ruskinovo misel o vzgoji: »Cilj resnične vzgoje ni le usmerjanje ljudi, da počnejo prave stvari, ampak da ucivajo v njih; ne le da postanejo delavni, ampak da vzljubijo delo; ne le da postanejo učeni, ampak da vzljubijo znanje.« Prvi dan pouka na zgoniški osnovni šoli je potekel v znamenju dveh novosti: ob novih sanitarijah je šola prejela novo multimedialno tablo, primerno za računalniški pristop k šolanju. Nov elektronski pripomoček, ki bo deloval v okviru nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva, je tako dopolnil opremo računalniške sobe, ki že obsega sedem računalnikov in brezžično internetno povezavo. M.K. / TRST Torek, 14. septembra 2010 9 nabrežina - Sobotno slavje ob 110-letnici razvitja društvenega prapora »Odprimo svoj jezik in kulturo ljudem, ki živijo ob nas« Slavnostni govornik je bil Bojan Brezigar - Minister Žekš napovedal stoletje medsebojnega spoznavanja V Nabrežini je v soboto, ob 110-le-tnici razvitja društvenega prapora, zaživela proslava z naslovom Stoj trdno, zastava. Dogodek, katerega kulturni spored so oblikovali pevci in recitatorji, ki delujejo pod okriljem domačega SKD Igo Gruden, je privabil v društvene prostore številno občinstvo. Slavnostni govor so organizatorji večera, katerega častni gost je bil minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš, poverili domačinu in predsedniku Paritetnega odbora Bojanu Brezigarju. Prireditve so se med drugimi udeležili bivši senator Miloš Budin, deželni svetnik Igor Gabrovec, župan Giorgio Ret, občinski svetnik Edvin Forčič in predsednik ZKB Sergij Stancich. Pester spored večera se je pričel s pozdravnim nagovorom društvene predsednice Marize Škerk, ki je opisala zgodovino modro svilenega pevskega prapora. Na slovesnosti, ki se je ob razvitju prapora odvijala leta 1900 v Nabrežini, so nastopili pevski zbori s Proseka, iz Križa, Ljubljane, Barkovelj, Bazovice, s Kon-tovela, iz Trsta, Rojana in Komna. Sker-kova je dalje opozorila na dejstvo, da bi bilo lepo, če bi prapor, ki ga danes hrani Goriški muzej, in trakovi, ki naj bi bili v Narodnem muzeju v Ljubljani (slednje je osebje muzeja nekam založilo ...), našli svoje stalno mesto v Nabrežini. Slovenski minister je v svojem govoru pohvalil delovanje nabrežinskega društva ter podčrtal, da bo z razliko od prejšnjega sedanje stoletje (»v njem bodo manjšine našle svojo pravo mesto«) potekalo v znamenju medsebojnega spoznavanja. Brezigar je uvodoma omenil nekaj ključnih dogodkov, ki so se v Nabreži-ni pripetili v prvi polovici prejšnjega stoletja in ki mu jih je posredovala stara mama, ob kateri je odraščal. Dalje je bivši odgovorni urednik Primorskega dnevnika spregovoril o hitrih spremembah, ki jih po padcu Berlinskega zidu doživlja sodobni svet in se zaustavil pri večplastni narodni in drugačni istovetnosti prebivalstva, ki označuje sodobno družbo, od otroških vrtcev dalje, tudi ali še predvsem v našem prostoru. »Tudi mi moramo v korak s časom, ker se mi dozdeva, da nas uspava tradicija naše bogate in dragocene preteklosti, ter nas tako zaposluje, da zanemarjamo pogled v prihodnost,« je kritično ocenil. »Ne utvarjajmo si, da bomo preživeli, če se zapiramo vase. Odpirajmo torej svoj Govor Bojana Brezigarja na www.primorski.eu Ob nagovoru Bojana Brezigarja so za kulturno kuliso sobotne svečanosti poskrbeli domači pevski zbori kroma jezik in svojo kulturo ljudem, ki živijo ob nas. Navsezadnje smo lahko tudi zanimivi, imamo kaj pokazati.« V končnici svojega izvajanja je Brezigar spomnil, da so vselej v zgodovini bili mladi tisti, ki so našli pot za uveljavitev svoje kulture na način, ki je bil primeren za njihov čas. »Zaupajmo jim torej tudi danes in prepustimo jim poslanstvo, da ponesejo našo zgodovino, našo kulturo in našo besedo v s svoj čas na način, ki je temu času primeren,« je sklenil svoje razmišljanje. Sledil je kratek pozdrav devinsko-nabrežinskega župana, ki je dejal, da se skupna evropska prihodnost v naših krajih ne piše več v znamenju obrambne pač pa propozitivne identitete, ki skrbi za posredovanje vrednot in zgodovine drugim, predvsem mladim generacijam. Pesmi iz slovenske ljudske tradicije so občinstvu občuteno zapeli Mešani zbor Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac, Dekliški zbor Kraški slavček in Otroška pevska skupina, ki ju je vodil Mirko Ferlan. Za izbor Grudnovih besedil, ki so jih ob glasbeni spremljavi Iztoka Cergola z zanosom recitirali Valentina Krebel, Jožica Forčič, Danijel Doz in Ester Go-mizel, je poskrbela Vera Tuta Ban. Večer se je sklenil z družabnostjo. Matej Caharija Stavka črpalkarjev Od jutri do sobote bo stavka črpal-karjev, ki protestirajo proti reformi sektorja. Razen v primeru, da bodo danes v Rimu našli rešitev, bodo črpalke zaprte od 7.30 jutri do 7. ure v soboto. Vrt na Trgu Carlo Alberto bo poimenovan po Mascheriniju Občinska uprava bo danes poimenovala vrt na Trgu Carlo Alberto po kiparju Marcellu Mascheriniju. Poimenovanja se bo udeležil tudi župan Roberto Dipiaz-za. Mascherini se je rodil 14. septembra leta 1906 v Vidmu, a se je z mamo že pri 6 letih preselil v Trst. Bil je eden največjih italijanskih kiparjev preteklega stoletja in dobitnik številnih prestižnih nagrad, v Milanu, Rimu, Benetkah, Budimpešti, Parizu. Z njegovimi skulpturami so opremili več kot 20 čezoceank, zgrajenih v Trstu, Tržiču in Genovi, sodeloval je tudi z gledališči, bil je član številnih žirij mednarodnih nagrad. Njegova dela hranijo v številnih muzejih v Italiji, ZDA, v Južni Ameriki, na Japonskem in Novi Zelandiji. Umrl je leta 1983. Prefekt Giacchetti sprejel novega kvestorja Padulana Prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj sprejel novega kvestorja Giuseppeja Padulana, ob tem pa je čestital policistom tržaške kvesture za uspešno izvedeno akcijo Hermes. V tem okviru so namreč onesposobili mednarodno organizacijo, ki je prekupčevala z mamili, aretirali so 28 ljudi in zaplenili 17 kilogramov kokaina oziroma heroina. Vendar je Giacchetti bolj kot dosežen rezultat naglasil človeški vidik operacije, saj so jo izvedli s pomočjo nekaterih Nigerijk, ki so bile prej v Italiji zasužnjene in prisiljene k prostituciji. Ravno policija jih je rešila s ceste, pri operaciji pa so sodelovale kot tolmačice. Srečanja na prefekturi sta se udeležila tudi vodja oddelka mejne policije Manuela De Giorgi in namestnik vodje mobilnega oddelka Leonardo Boido. Vinjen zadel v parkiran avto • * i i* ••• in se upiral policiji: aretiran Policisti tržaške kvesture so v noči na ponedeljek pod obtožbo upiranja javnemu funkcionarju aretirali 40-letnega su-danskega državljana A. I. E s stalnim bivališčem v Trstu. A I. E. je prejšnjo noč »v očitnem vinjenem stanju« vozil avtomobil, v katerem sta bila tudi dva njegova znanca. Ko je prišel v Ul. Leghissa, pa je zadel v parkiran avtomobil in odšel. Mimoidoči je poklical policijo, ki je kmalu zasledila in ustavila avtomobil s tremi Sudanci. Policisti so od voznika zahtevali, da opravi alkotest, toda A. I. E. se je temu upiral in pri tem očitno pretiraval. Policisti so ga odpeljali v koro-nejski zapor, avtomobil pa so zaplenili. prosek - Hvalevredno prostovoljno delo skupine vaščanov Po »špini« urejen zidek na Balancu Pred petimi leti so prenovili staro vodovodno pipo sredi vasi, sedaj dokončujejo gradnjo zidka ob prireditvenem prostoru - Namestitev marmornatega toponima Proseški (marmornati) toponim Pred petimi leti se je skupina Prose-čanov odločila, da na lastno pest popravi in uredi »špino«, dotlej dotrajano vodovodno pipo sredi vasi. Namen je bil jasen: polepšati tisti predel vasi, kjer so sredi preteklega stoletja domačinke zajemale vodo, otroci pa brcali žogo v senci petih košatih orehov. Vaščani so ustanovili pripravljalni odbor, počistili in na novo namestili marmornate ploskve, pobarvali staro »špino«, da je postala zeleno nova, namestili pa so tudi dve kamniti klopi ob katerih se je stara samokolnica razcvetela v cvetju. Julija 2006je bila nova »špina« predana vaškemu namenu. Odtlej so vašča-ni tega predela vsako leto julija priredili ob vodovodni pipi praznik. Na prijetni družabnosti so začeli zbirati prostovoljne prispevke, prvotno za opremo otroškega igrišča ob novem parkirišču pri Kržadi. Naneslo pa je, da je za igrala poskrbela občina, tako so bili zbrani prostovoljni prispevki (7.450 evrov) »preusmerjeni« k drugemu za vas pomembnemu delu: ureditvi zidka ob prireditvenem prostoru na Ba-lancu ob cesti nasproti pokopališča. Pripravljen je bil načrt, dela so stekla že pred meseci, seveda udarniško. Pri gradnji so pomagali mladi in izkušeni starejši vaščani, zidek se je daljšal meter za metrom in bo kmalu dokončan. V načrtu pa je še ureditev območja na Ba-lancu za sedanjim prireditvenim prostorom, tam, kjer na večer pred prvim majem zažari kres, da bi celotno zemljišče dobilo urejeno podobo. Ob tem so se prostovoljci odločili za namestitev toponimov s starimi, zgodovinskimi imeni vaških predelov. Zadeva je naletela na birokratske zaplete, prvi v marmorju izklesan toponim pa je bil vseeno nameščen na cesti, ki vodi z Devinščine proti gostilni Savron in prodajalni pohištva Elio. Temu predelu pravijo Kuarp, cesti pa Ruska cesta, ker naj bi jo bili med vojno zgradili ruski ujetniki, morda pa tudi zato, ker je bila makadamsko rdečkaste barve. To so bili dosedanji izpeljani načrti odbora vaščanov, na programu pa imajo še druge, kar pomeni, da se bo delo, začeto z ureditvijo »špine«, še nadaljevalo. M.K. Udarniška po proseško: kamen na kamen - zidek grad sv. justa Raznovrstna in všečna ponudba za vse okuse Na prostranem grajskem dvorišču se s skoraj vsakodnevnimi prireditvami nadaljuje niz Gradu z zvezdami, ki ga je zasnovalo Stalno gledališče FJK. Ob naklonjenosti vremena se občinstvo na ponudbo praviloma odziva množično, kot je tudi bilo v soboto zvečer. Na sporedu je bila Carmen, tokrat v plesu na slovito glasbo (mestoma prirejeno) G. Bizeta in izvirno Marca Schiavonija. Dokaj neprepričljivo plesno in pripovedno priredbo (dogajanje je prestavljeno v naše čase in Carmen na čolnu pritihotapijo v Italijo, dogajanje pa se nekako odvija od konca proti začetku) je pripravil Luciano Cannito, v naslo- vni vlogi pa je plesala Rossella Brescia. V nedeljo si je bilo mogoče ogledati oz. prisluhniti nekoliko svojstveno glasbenemu dogodku, Pagagnini, drevi pa se bodo oglasile znane dunajske operetne melodije. Z deželnim orkestrom Filar -monica Veneta, ki ga bo vodil Ro-molo Gessi, bosta pela sopranistka Alexandra Reinprecht in tenorist Andrea Binetti. 258 Četrtek, 16. septembra 2010 Včeraj danes Danes, TOREK, 14. septembra 2010 FILIP Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.19 - Dolžina dneva 12.36 - Luna vzide ob 14.08 in zatone ob 22.42 Jutri, SREDA, 15. septembra 2010 RASTO VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,4 stopinje C, zračni tlak 1018,4 mb raste, veter 9 km na uro zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Cao di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Shrek e vissero felici e con-tenti«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Il rifugio«; 18.00, 21.30 »North Face«. CINECITY - 15.15, 17.55, 20.00, 22.05 »The American«; 16.05, 18.05, 20.00, 22.00 »Resident Evil afterlife 3D«; 17.40, 20.00, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda conti-nua«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »I mercenari - The expendables«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek e vissero fe-lici e contenti 3D«; 15.50, 18.00 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.20, 22.00 »Giustizia privata«; 15.55 »L'apprendista stregone«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.30 »Miral«; 22.20 »Nightmare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La so-litudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »20 sigarette«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 17.50, 19.50, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 17.10, 19.10, 21.10 »Charlie«; 21.30 »A-eki-pa«; 16.50 »Karate Kid«; 19.30 »Carja Mikonosa«; 16.00 »Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.15, 17.30 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 21.30 »Salt«; 18.20 »Marmaduke«; 15.05, 17.15 »Mačke in psi 3D«; 15.10, 18.00, 20.55 »Karate Kid«; 19.10 »Mačeta«; 16.30, 18.50, 21.10 »Ljubezen na daljavo«; 16.00, 18.30, 20.40 »Charlie«; 16.20, 20.50 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 19.50, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil afterlife 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 3: 16.30 »L'apprendista stregone«; 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 22.20 »Giu-stizia privata«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e con-tenti 3D«; 20.00, 22.00 »Somewhere«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Resident Evil: Afterlife«; Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda conti-nua«; 20.20, 22.10 »I mercenari - The expendables«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. ALPE-JADRAN / H Čestitke Dragi EVGEN! Polovica je šla, odslej boljši del te čaka! Da bi se ti izpolnila želja prav vsaka. Naj ti čas zdravih dni podari - vse to ti iz srca doberdobska družba zaželi! Danes v Boljuncu profesorica TANJA SMOTLAKpraznuje okrogla leta. Vse najboljše za rojstni dan in vse lepo v življenju ji želi Vida z družino. MAMA in TATA! Samo besedi dve: bodita srečna!Želja ena: naj ljubezen vajina bo večna! Sonja in Erika z Markom in Robijem. Nono JOŽKO in nona KATJA! Luč ljubezni naj gori, še nešteto vajinih skupnih dni! Josette, Marisol in Kimy. Odbor SKD Primorec iskreno čestita odbornici MIJIKALC ob uspešno opravljeni diplomi na Fakulteti za turistične študije v Portorožu. ANDREJA, ponosne smo nate in ti čestitamo za pomembno nagrado, ki potrjuje tvoje nesebično delo na šolskem in obšolskem področju! B+F+K+K H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo od danes, 14. septembra, v osnovnih šolah reden pouk s kosilom in popoldanskim bivanjem, v otroških vrtcih pa bo pouk od danes, 14. do 17. septembra, od 8. do 13. ure, s kosilom. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR sporočata, da bo služba šolskega prevoza začela delovati danes, 14. septembra. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Razna pojasnila na tel. št. 040-229150 (Občina Zgonik) ali 040-327122 (Občina Repentabor). RAVNATELJICA NIŽJE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo šolabus začel redno delovati danes, 14. septembra. Točne urnike bodo prejeli učenci na šoli prvi dan pouka. ŠOLSKA MAŠA ZA UČENCE COŠ ŠEMPOLAJ bo v sredo, 15. septembra, ob 16. uri v Šempolaju. ŠOLSKA MAŠA ZA UČENCE COŠ SA-LEŽ-ZGONIK bo v četrtek, 16. septembra, ob 16.15 v Zgoniku. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL NA OPČINAH IN NA PROSEKU sporoča, da bo potekal pouk na sedežu in na podružnici po sledečem urniku: do 17. septembra od 8.00 do 12.38; od 20. septembra dalje od 8.00 do 14.25. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom s sledečim urnikom: do petka, 17. septembra, od 8. do 13. ure s kosilom; od ponedeljka, 20., do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. & Izleti ŽUPNIJA PROSEK organizira osemdnevno potovanje po Egiptu. Odhod 1. januarja. Informacije na tel. št.: 040225170 med 20. in 21. uro. Čas prijave je do 20. septembra. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v sredo, 29. septembra, izlet v Stično z ogledom njenih zanimivosti in na Valvasorjev grad Bogensperk ter okolico. Vpisovanje do 25. septembra na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! KRUT vabi na ogled Festivala 3. življenjskega obdobja v Ljubljani, s krajšo panoramsko vožnjo po starem mestnem jedru in koncertno predstavo. Odhod avtobusa v četrtek, 30. septembra, ob 8.30 s trga Oberdan, izpred Deželne palače in postankom pri Domju ob 8.45. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbir-baumu ter Gradca od 10. do 11. okt- Včeraj je praznovala častitljivih 100 let Milka Rapotec iz Gročane Ob tem visokem jubileju ji iskreno čestitajo vsi pri SKD Krasno polje in vaščani Naša draga mama in nona Marija danes praznuje 80 let. Vse najboljše ji iz srca želijo sinova Gianfranco in Roberto, hči Laura, vnuk Danjel in ostali družinski člani V ponedeljek 13/09/2010 je na Fakulteti za turistične študije v Portorožu uspešno diplomirala Mija Kalc ČESTITAMO!! Jordan, Cinzia in Ilija obra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41-290386, 040299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! 0 Prireditve KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Ko-vačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. PRIMORSKA POJE POSVEČENA BAZOVIŠKIM JUNAKOM v organizaciji ZSKD in sodelovanju s SKD Lipa bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo MePZ Lipa-Bazovica (dir. Tamara Ra-žem), ŽePZ Rože-Nova Gorica (dir. Silvan Zavadlav), MePZ Bazovica-Reka (Franjo Bravdica), PZ Srečko Kosovel-Ajdovščina (dir. Matjaž Šček) in TPPZ Pinko Tomažič (dir. Pia Cah). SKD V. VODNIK IN ŠD BREG vabita v nedeljo, 19. septembra, ob 19.30 v občinsko telovadnico v Dolini na koncert narod-nozabavne glasbe. Nastopila bosta Marko Manin in Sašo Avsenik s prijatelji. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. septembra. B Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIM s srcem in dobroto oskrbovati starejše ljudi, od 14. ure dalje. Tel. 3356445419. BAZEN, zunanji, mere 420x220x100h, z vsemi pripomočki in s talno podlago ugodno prodam ob koncu sezone. Tel. št.: 335-8045700. DAJEM V NAJEM novejše stanovanje v Sežani, s parkirnim mestom v garaži. Pokličite v večernih urah tel. št.: 3289699156. NA PROSEKU dajem v najem opremljeno stanovanje s spalnico, manjšo sobo, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Tel. št. 320 - 1509155. IŠČEM rabljene knjige za 1. klasični li-cej. Tel. št.: 340-7430160. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica za starejšo osebo ali zakonski par 24 ur dnevno. Tel. št. 040-274102. PRODAJAM KNJIGE italijanščine, angleščine, latinščine in grščine za klasični in znanstveni licej. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 345-9262954. -/ KUHARICA z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami išče delo ali nudi pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 320-3557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo cart-ljivo, simpatično in igrivo mucko. Kontakt: 040-826941 ali robijako-min@libero.it. NA OPČINAH oddajamo v najem pritlične prostore. Informacije: 348 -8136866. PEČ NA DRVA nordica, model svezia, 9 kw, malo rabljeno prodam; tel. 3287771669. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAJAMO DOMAČE SLIVE za marmelado. Tel. št. 040 - 231865. PRODAM njivo 1.300 kv.m., 15,00 evrov na kv.m., orodje za izdelavo vina in cevi raznih dolžin. Tel. št.: 040280910. PRODAM GROZDJE refoška in vitov-ske. Tel. št.: 339-5811776. PRODAM KNJIGE Kemija za gimn. 1, Slov. književnost, Slov. slovnica in jez. vadnica, Pregled slov. slovstva, Kristjan in sv. pismo, Kaj verujemo 3, Book and Bookmarks, Around and about Britain and the states. Tel. št.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za tretji razred Trgovskega zavoda Z. Zois. Tel. št.: 340-2762765, 040-226826. PRODAM KNJIGE od 1. do 5. letnika družboslovnega liceja. Tel. št. 349 -5068604. PRODAM belo grozdje. Tel. 040280674. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot. Tel. št. 331-4331079. PRODAM prešo za stiskanje grozdja, premer 60 cm, cena po dogovoru. Tel. št. 347-1396132. PRODAM stenski klavir. Tel. 3479896031. PRODAM ŠTEDILNIK NA DRVA v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-7318445. STANOVANJE V BOLJUNCU dajem v najem: dnevna soba s kuharskim kotom, dve spalnici, kopalnica, veža, klet in parkirni prostor. Tel. št.335-6036609. H1 Osmice ANDREJ IN IVAN ANTONIČ sta odprla osmico v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 - 299800. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 - 327104. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34, tel. 347-2511947. Pričakuje Vaš obisk! STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040-211454. /Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. /- . .. . . . Pokrajina Trst obvešča, da je bil termin za prijavo na javni razpis za izbor ""TRIESTE ustreznega ponudnika za dobavo, inštalacijo in vzdrževanje sončnih celic v POKRAJINA skupni moči 3kWp, namenjenih zasebnim gospodinjstvom v Pokrajini Trst, TRST podaljšan s 15. septembra 2010 na 30. september 2010. Več informacij na spletni strani www.provincia.trieste.it in na telefonskih številkah 0403798-498/463. / TRST Torek, 14. septembra 2010 1 1 □ Obvestila NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 3386439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in vpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 16. septembra, ob 17. uri v Dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Užitek in zdravje: na pohodu od Kvar-nerskega do Tržaškega zaliva«. Po uvodnih besedah predsednika M. Voccija bosta predavala učiteljica in predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto ter zdravnik dr. Paolo Da Col. Vabljeni vsi! ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR je začel z rednimi pevskimi vajami v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Toplo vabi nove člane, da se pridružijo zboru in sodelujejo pri maši, ki jo vsako nedeljo ob 9. uri iz rojanske cerkve prenaša Radio Trst A. Info na tel. št.: 335-6551039 in 040-415176. CENTER YOGA SATYNANDA iz Trsta (Ul. Economo, 2) obvešča vse člane in zainteresirane, da so se ponovno začele lekcije yoge. Informacije na spletni strani društva www.satyanandayogatrieste.it. Vsem novim članom nudimo prvo lekcijo brezplačno. POSLOVNA SLOVENŠČINA ŠC Melanie Klein prireja tečaj poslovne slovenščine. Tečajniki bodo nadgradili svoje poznavanje osnovnih pravopisnih pravil slovenskega knjižnega jezika, obravnavali različne besedilne vrste (elektronska pošta, obvestila, prošnje, vabila i.t.d.), razvijali pomenske, slovarske, slovnične in pravopisne zmožnosti ter razvili sposobnosti kreativega pisanja. Prijave in info na tel. 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org. PRIPRAVA NA NOSEČNOST ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. SKD TABOR - OPČINE V čipkah skrivajo se sanje - tečaj kleklanja ob večernih urah. Informacije na 040-211870 (po 20. uri). ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov: Motorika (letniki 2005-06) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002-03-04) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.15-18.15 (občinska telovadnica v Repnu) minibasket letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek in petek 16.15-17.15; četrtek 17.1518.3. Under12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 18.00-19.30 (občinska telovadnica v Repnu); petek, 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 338-5889958, marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153, pice-rik@hotmail.it (Erik Piccini). FANTJE IZPOD GRMADE se danes, 14. septembra, ob 20.30 zberemo na prvih vajah. Vabimo bivše in nove pevce, da se nam pridružijo. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste srednješolce. Prvo srečanje danes, 14. septembra, od 19. do 20. ure v Štalci v Šempolaju, mentor Aljoša Saksida. MOPZ - TABOR IZ OPČIN obvešča vse pevce, da se bodo od danes, 14. septembra, ob 20.30 začele pevske vaje v no- vi sezoni 2010-11 v prostorih Prosvetnega Doma, z novim pevovodjem Davidom Žerjalom. Zaželjena je točnost in polna prisotnost na vajah, kot je tudi zelo dobrodošla udeležba novih pevskih glasov. Pridružite se nam ne bo vam žal biti v dobri družbi in s ponosom s pesmijo pokazati Slovensko prisotnost v naših krajih. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo danes, 14. septembra. Za informacije in vpis: 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 14. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD TABOR - OTROŠKE PLESNE DELAVNICE informativni sestanek za plesno delavnico z Jelko Bogatec bo danes, 14. septembra, ob 17.00 za osnovnošol-ke/ce ter ob 17.30 za srednješolce/ke. Vabljeni starši lanskih ter novih plesalk in plesalcev! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 14. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Bazovici. ŽENSKI PEVSKI ZBOR Prosek-Kontovel obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni v sredo, 15. septembra, ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku. Toplo so vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK pod vodstvom Mirka Ferlana ima prvo vajo v novi sezoni v sredo, 15. septembra, ob 19.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Vabljeni na informativno srečanje za starše, ki bo v sredo, 15. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Za informacije pokličite na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040-251101 (Bruno). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 15. septembra: »Lutke in marionete«, »Ročno gledališče«; 17. septembra: »Pod zaveso«, »Gledališče luči«. Za informacije se lahko obrnete na Igralni kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote med 8. in 13. uro. OTROŠKI ZBORČEK IGO GRUDEN pod vodstvom Mirka Ferlana ima prvo vajo v novi sezoni v sredo, 15. septembra, ob 18.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. TFS STU LETI sporoča, da bo prva redna vaja v novi sezoni za pevke in plesalce v sredo, 15. septembra, ob 20.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. Nujna prisotnost vseh! ŠD KONTOVEL - REKREACIJSKA SEKCIJA obvešča, da bo oktobra začel tečaj la-tinsko-ameriških plesov. Prijave so možne do 15. septembra. Za vpis in informacije: 333-9072969 (v popoldanskih urah). DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da so pričeli začetni tečaji redne vadbe joge: na osnovni šoli v Hrpeljah ob ponedeljkih, ob 17.30; v Domu upokojencev Sežana ob ponedeljkih začetni tečaj ob 20. uri, ob torkih 2. stopnja ob 17.30, 3. stopnja ob 18.45, 4. stopnja ob 20.15; v domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 ob sredah, 2. stopnja ob 20. uri; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica od 16. septembra, ob 18.30 ob četrtkih, 2. stopnja ob 20. uri. Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi učitelj Dario Černac. Tečajniki potrebujejo udobno oblačilo, armafleks in odejo. PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja v četrtek, 16. septembra, v Štalci v Šempolaju. Od 16. do 17. ure za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za peti razred osnovne šole in za srednješolce. Mentorica Jelka Bogatec. SKD TABOR obvešča, da bo v četrtek, 16. septembra, vpisovanje in začetek tečajev telovadbe s Cveto Sila ob običajnih urnikih. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovo- ru. Informacije in vpisi tel.: 040 - 212289, e-mail: info@skladmc.org. Začetek v petek 17. septembra: ob 19.00 začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. GLASBENA DELAVNICA ŠC Melanie Klein prireja delavnico, kjer se bodo otroci na zabaven način približali svetu glasbe in glasbil preko odkrivanja zvokov, plesov, pesmic in pravljic. Brezplačna predstavitvena delavnica za otroke od 3. do 6. leta starosti bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. MINI VENTURINI DOMJO vabi male pevce od 3. do 6. leta starosti na prvo vajo, ki bo v soboto, 18. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju. Informacije na tel. 040-281196. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da redno deluje po zimskem urniku: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 14.3017.30 ter torkih in četrtkih 9.00-12.00. OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VENTU-RINI DOMJO sporoča, da bo prva vaja v soboto, 18. septembra, ob 14.30 v kulturnem centru Anton Ukmar pri Dom-ju (Banca Antonveneta I nad.). Vabljeni stari in novi pevci. Za info: 040-281196. PREDSTAVITEV TEMELJEV ZDRAVILSTVA V Hotelu Salinera v Strunjanu bo 18. in 19. septembra potekala dvodnevna teoretično-izkustvena delavnica Predstavitev Temeljev zdravilstva Barbare Brennan, ki jo vodi učiteljica na Brennanovi Mednarodni Šoli Zdravilstva, Irena Čuber-Deržek. Za informacije pišite na irenacuber@gmail.com ali pokličite na +386 40 599 365. SLOVENSKI ABC ŠC ŠC Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 15.30 v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. V BARKOVLJAH v cerkvi sv. Jerneja bo v nedeljo, 19. septembra, ob 11. uri začetna sveta maša za otroški vrtec, osnovno in srednjo šolo. OTROŠKA IN MLADINSKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja za otroke, ki obiskujejo vrtec in učence osnovne šole v ponedeljek, 20. septembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. Mentorja Nikol Starc in Aljoša Saksida. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba pričela z 20. septembrom s sledečim urnikom: posebna jutranja vadba za zdravo hrbtenico in energijo bo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure; pilates bo ob torkih ob 18. ali ob 19. ali ob 20. uri ter ob petkih ob 19. ali ob 20. uri; uvajanje za začetnike bo potekalo ob torkih ob 17.30. Za vpis in info. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah, prvi trening v ponedeljek, 20. septembra; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. SKD PRIMOREC organizira v sezoni 2010/2011 plesni tečaj za osnovnošolce (od 6. do 10. leta starosti) pod mentorstvom plesne vzgojiteljice Daše Grgič, ki bi se odvijal enkrat ali dvakrat tedensko (ob torkih in četrtkih) od 16.15 do 17.15. Tečaj bo stekel le ob zadostnem številu prijavljenih. Prijave sprejemamo do torka, 21. septembra, na tel. št. 3384482535 (Giuliana). ŠZ BOR - gimnastični odsek organizira treninge ritmične gimnastike: na Stadionu 1. maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnošolske otroke ob torkih 16.3017.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Prijave in informacije na 3282733390 (Petra). DAN SRCA V OBČINI DOLINA Odborni-štvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore ami-co iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na srečanje, ki bo v domačiji Vrbin v Paredu pri Divači v soboto, 2. oktobra z začetkom ob 18. uri. Informacije nudi Loredana, tel. št.: 040-228398 in 3471074873 v večernih urah. Prijave so možne do sobote, 25. septembra. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAM-PERLE obvešča, da bo prva vaja Hip-Hop za v ponedeljek, 27. septembra, ob 14.30 za srednje in višješolce in ob 16.30 za osnovnošolce v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentorica Jelka Bogatec. Za info 349-7338101. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in vpisi tel. št.: 040 -212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadaljevalci/Neslovenci, ob 19. uri za-četniki/Neslovenci. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Kontove-la organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Kdor se nam želi pridružiti, naj se javi v večernih urah na tel. št. 040-251161 (Štefi) ali 040220655 (Oskar). ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in vpisi na tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Predstavitveno srečanje v sredo, 29. septembra, ob 19.30. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@tea-terssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@googlegroups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da je stekel tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Vaje potekajo ob torkih in ob petkih od 19. do 21. ure v telovadnici - Trubarjevi dvorani - nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Vabljene tudi vse tiste, ki bi rade s Pilatesom ali s telovadbo začele na novo. Prva vadba je brezplačna. Pridite si ogledat in poskusite telovadit z nami. S seboj prinesite telovadno preprogo. Za informacije pokličite Sonjo na tel. 040-228016 ali 3333616411 od 14.00 do 15.30. TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, in bo potekal od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja od oktobra dalje, v jutranjih urah, v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu, telovadbo za gospe v zrelih letih, ki jim bo pomagala ohraniti gibčnost in dobro počutje. Če bo zadostno število prijavljenih, bo telovadba stekla v oktobru. Za informacije pokličite Sonjo na tel. 040-228016 ali 333-3616411 od 14.00 do 15.30. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno re- kreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 3. do 13 oktobra. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. št. 040-360072. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko počitnikovanje z možnostjo koriščenja ciklusa terapij v Montegrotto Terme od 3. do 12. oktobra. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za koba-cače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ JOGE: ob torkih 20.00-21.30, ob četrtkih 19.00-20.30. Prvo srečanje: 5. oktobra. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, 34151 Opčine. Še nekaj prostih mest je ob torkih od 20.00 do 21.30. Za informacije Bruna Škabar 349-0981408. KRUT obvešča, da začenja v sredo, 6. oktobra, jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gra-dežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. KINERGETIX - VADBA ZA ZAČETNIKE bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30, pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida La-buschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.saj-na@gmail.com. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke iz Trsta, Gorice in Benečije na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po magično sol v Slovensko Istro« v soboto, 2. oktobra. Informacije in prijave od srede, 15. oktobra, do zasedenosti razpoložljivih mest in najkasneje do petka, 25. oktobra (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure; v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. št. 0481-533495 od 14. do 17. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccu-pa.org. Prispevki V spomin na Danilota Daneu darujejo so-letniki s Proseka in Kontovela 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Štefanjo Kante vd. Sardoč darujeta Edi in Gina Kemperle 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. 14.9.1991 14.9.2010 Claudio Leuz Leta minevajo, ljubezen in spomini ostajajo. Anica, Fabiana, Ivana ter ostali sorodniki Trebče, 14. septembra 2010 12 1 2 Sreda, 15. septembra 2010 KULTURA / kanal ob soči - Kogojevi dnevi Umetnost kontrastov Z Vokalno akademijo Ljubljana Zbor, ki ga vodi tržaški dirigent Stojan Kuret, je oblikoval drugi glasbeni večer v okviru letošnjega festivala Vokalna akademija Ljubljana, ki je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja šestnajst izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije, je v petek, 10. septembra zapela drugi koncert letošnjemu Kogojevemu festivalu. Tržaški dirigent Stojan Kuret, edini, ki mu je uspelo dvakrat osvojiti Veliko nagrado Evrope, je z zborovskim sestavom, ki ga vodi od ustanovitve, pripravil izviren in tehten izbor skladb, izbor, s katerim je počastil tako Marija Kogoja kot druge primorske glasbene ustvarjalce različnih obdobij in stilov, poskrbel za krstno izvedbo in se z njo poklonil velikemu romantičnemu klavirskemu poetu Fredericu Chopinu ob letošnji 200. obletnici rojstva. V tej pisani paleti zborovskih del so se oglasile tudi skladbe Gallusa (O beata Trinitas), Haydna (Daphnes einziger Fehler, An die Frauen), Monteverdija (Lamento della Ninfa) in Schuberta (An Silvia), z dvema skladbama italijanskega skladatelja Giovan-nija Bonata (rojenega 1961) pa je poskrbel tudi za aktualno sodobno kompozicijsko snovanje. Program kontrastnih razpoloženj, v katerem se je domiselno prepletalo staro in novo, žalostno in veselo, so obogatili tudi gostje večera: pianistka Mojca Prus, vio-lončelistki Kaja Kapus in Urša Pavlovčič in sopra-nistka Martina Burger. Seveda pa vse to razkošje zelo različnih skladb in izvajalcev ne bi potešilo številnih obiskovalcev v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu, če Vokalna akademija Ljubljana ne bi ta glasbeni cvetober tudi predstavila v najbolj žlahtni in vrhunski zborovski maniri, z lepimi glasovi, ob-čudujočimi interpretacijami, s prefinjenim občutkom tudi do najbolj enostavnih vokalnih poslastic kot sta naprimer manj znani pesmi Brodar in V tihi noči Avgusta Armina Lebana, leta 1847 v Kanalu rojenega skladatelja. In lepota enostavnega nas je prevzela tudi v izvedbah dveh pesmi Hrabroslava Volariča, v pesmih Bedak je! Op. 10 št. 7 in Nos op. 10 št. 13, manj znanih zborovskih skladbah tega v melodiki izredno inventivnega primorskega romantika: Kuret in pevci so v teh drobnih vokalnih skladbah znali poiskati tudi tisto nekoliko bolj razgibano kompozicijsko tkivo in v njem izpostaviti solistične vložke, dovolj zanimivo spremljavo in hudomušnost besedila. V primorski tonaliteti so zazveneli tudi čudoviti Vetri v polju, ki jih je na besedilo Srečka Kosovela z izjemnim darom za zborovski zvok napisal Marijan Gabrijelčič, v sfere genialnih glasbenih pre- Vokalna akademija Ljubljana s Stojanom Kuretom na arhivskem posnetku bliskov Marija Kogoja pa sta nas na koncertu popeljali korektni izvedbi dveh njegovih skladb (Requiem, Ave Maris Stella). Skladbam štirih primorskih skladateljev se je na koncertu pridružil Lojze Le-bič in njegova Zima je tudi Vokalni akademiji Ljubljana ponujala priložnost predstavljanja maksimalnih zborovskih veščin, tako tehničnih in glasovnih kot interpretativnih. Če nas je Lebičeva Zima očara kot nesporna zborovska umetnina, pa sta nas deli italijanskega skladatelja Bonata, zmagovalca velikih mednarodnih kompozicijskih tekmovanj (med drugim tudi Premio cita di Trieste 1883), navdušili zaradi dovolj posebnega kompozicijskega jezika, ki ga avtor doseže z razpršitvijo zbora v prostor. Akustika kanalske cerkve je seveda izvedbam prispevala še svoj delež, in publika, objeta z zanimivimi zvoki, je z veliko naklonjenostjo spremljala vrhunski izvedbi skladbe Crux fidelis za moški zbor v prostoru (nastala leta 2001) in zaključno skladbo večera, O li- lium convalium za dva violončela in moški zbor v prostoru (iz leta 2008). Da želi Stojan Kuret svojemu moškemu zboru dodati še nekaj novih zvočnih barv in s tem presenečati občinstvo, je razkrivala tudi izbira ene najlepših melodij, ki je Chopina prestavila v svet popularne glasbe. Njegova Zal (Tristesse), nastala po njegovi etudi v E-duru, op. 10 št. 3, je tudi v letošnjem Chopinovem letu zaposlila mnoge. Za sopran solo, moški zbor in klavir jo je tokrat priredil Gašper Jereb (diplomiral leta 2008 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Marka Mihevca). Na festivalu sodobne glasbe je ta rahločutna pesem, ki 'prebada srce', zazvenela kot »tujek«, a hkrati kot nujno potreben balzam za naša ušesa in kaotično dušo. In prvi izvedbi Jerebove priredbe (solistično vlogo je odlično opravila sopranistka Martina Burger) so zvesti sopotniki Kogojevega festivala namenili dolg in navdušen aplavz. Tatjana Gregorič IZOLA - Kino Otok Občinstvo festivala prepričala Govorilnica Zmagovalec letošnjega festivala Kina Otok - Isola Cinema po izboru občinstva je alžirsko-švicarski film Govorilnica, ki je nastal pod taktirko alžirskega režiserskega mojstra Mohammeda Soudanija. Mednarodni filmski festival, ki se je sklenil v nedeljo, je letos v sedmih sekcijah ponudil 22 celovečernih filmov.Zmaga je filmu prinesla odkup za kinematografsko distribucijo po vsej Sloveniji, že danes, pa bo Govorilnica na ogled tudi v ljubljanskem Kinodvoru. Film Govorilnica predstavlja delovno-počitniški potep Oliver-ja in Elene po neskončni afriški puščavi, ki ga zmoti okvara tovornjaka. Po pomoč se zatečeta v bližnje mestece, ki leži v puščavski oazi sredi ničesar. Tam za nekaj časa obtičita, saj počasen, lagoden življenjski tempo in odmaknjena lokacija terjajo svoj čas za popravilo napake. Kljub globalno vseprežema-joči dobi mobilnih aparatov in drugih sodobnih načinov komunikacije si z njimi v globoki puščavi švicarska popotnika in prebivalci ne morejo kaj prida pomagati. Ravno zato Soudani za središčno os oziroma epicenter dogajanja izbere javno telefonsko govorilnico, kjer se steka vse lokalno življenje - govorilnica predstavlja edini stik s preostalim svetom. V tekmovalni sekciji Trgatev so bili letos prikazani še trije filmi: Sinko ruske režiserke Larise Sadilove, Sidrišče švedsko-ameri-škega režijskega dvojca C. W. Winterja in Andersa Edstroma in Naseljena dežela španske režiserke Anne Sanmarti. (STA) francija Umrl Claude Chabrol Francoski režiser Claude Chabrol je v nedeljo umrl, star 80 let, so sporočili iz pariške mestne hiše. Chabrol je režiral več kot 60 filmov, najbolj znan pa je bil po seriji trilerjev iz 60. let, med katere spada tudi film Nezvesta (La femme infidele). Chabrol je bil rojen 24. junija 1930 v Parizu. Bil je eden izmed umetnikov francoskega novega vala, skupine režiserjev, ki se je uveljavila v 60. letih. Poleg Cha-brola sta v tem obdobju ustvarjala tudi Eric Rohmer, ki je umrl v začetku leta, in Francois Truffaut. Najbolj kontraverzen predstavnik režiserjev novega vala Jean-Luc Godard je tako edini še živeči član te skupine umetnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Chabrol je debitiral leta 1958 s svojim prvim celovečernim filmom Lepi Serge (Le Beau Serge), ki je prvi film francoskega novega vala, za katerega je tudi prejel nagrado Jean Vigo. Za film Bratranca (Les Cousins) je bil na festivalu v Berlinu nagrajen z zlatim medvedom, lani pa je na istem festivalu prejel nagrado za življenjsko delo. Na Chabrolova dela je imel velik vpliv režiser Alfred Hitchcock, v filmih pa se je osredoto-čal predvsem na obsesije in srednji razred. Pred začetkom filmske kariere je Chabrol študiral farmacijo in književnost, objavljal pa je tudi filmske kritike, še navaja dpa. (STA) PORTOROŽ Festival slovenskega filma Od 1. do 3. oktobra se bo na 13. festivalu slovenskega filma predstavilo 53 filmov najnovejše letne produkcije - 11 celovečernih, 15 srednjemetražnih, 13 kratkih in 14 študentskih. Po izboru letošnjega programskega direktorja Gorazda Trušnovca se je 38 filmov uvrstilo v tekmovalni in 15 v pregledni program. V tekmovalnem programu si bomo lahko ogledali 7 celovečernih igranih filmov - od tega 3 ko-produkcijske filmske stvaritve, 4 srednjemetražne dokumentarne filme, 13 kratkih in 14 študentskih filmov. Otvoritvena slovesnost, 1. oktobra zvečer, na kateri bo podeljena nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo na področju slovenske kinematografije, bo uprizorjena na Tartinijevem trgu v Piranu. Nadaljevanje festivala z zaključno prireditvijo 3. oktobra zvečer, na kateri bodo podeljene nacionalne nagrade vesna, Sto-pova nagrada za najboljšega igralca ali igralko leta in druge, se bo odvijalo v Avditoriju Portorož. Pred strokovno žirijo in širšo javnostjo bodo v tekmovalnem programu predvajani štirje slovenski celovečerni igrani filmi: Piran - Pirano v režiji Gorana Vojnovica, Oča v režiji Vlada Škafarja, Cirkus Fantasticus režiserja Janeza Burgerja in mladinska komedija Gremo mi po svoje v režiji Mihe Hočevarja. i mille occhi - Filmski festival od 18. do 25. septembra v tržaški Mieli Dragocene raritete Bogat spored kakovostnih filmov - Vpogled v temno nemško zgodovino, v prvo svetovno vojno in srednjeevropski duh Po Benetkah se bo filmsko dogajanje preselilo v Trst. Konec tedna se bodo namreč »reflektorji« prižgali nad filmskim dogajanjem, ki ima v Trstu že devet let zagotavlja posebno mesto. Gre za mednarodni filmski festival I mille occhi (Tisoč oči), ki ga prireja kulturno združenje Anno uno v sodelovanju z gu-minsko kinoteko, italijansko zvezo fotografov FIAF in filmskim arhivom dežele FJK. O kakovostnem enotedenskem dogajanju je včeraj tekla beseda v avditoriju nekdanje tržaške ribarnice. Ob prisotnosti predsednice tržaške pokrajinske uprave Marie Terese Bassa Po-ropat in občinskega odbornika za kulturo Massima Greca je o programu spregovo- ril direktor združenja Sergij Grmek Germani. Od 18. do 25. septembra bo namreč gledališče Miela gostilo celo vrsto dogodkov. Kljub omejeni finančni podpori, so prireditelji tudi letos poskrbeli za izbor znanih in manj znanih filmov, pravih raritet. »Radovedno občinstvo bo kot vsako leto lahko izbiralo, saj je ponudba izredno široka tako z ideološkega kot kulturnega oz. teritorialnega vidika,« je dejal Grmek. Naslov letošnje izvedbe je Maske in bodala. Simfonija v črnem, ki jo bo v soboto, 18. septembra, ob 20.30 uvedlo srečanje z režiserko Liliano Cavani, ki ravnokar snema film v Trstu. Zaživela bo njena srednjeevropska trilogija Il portiere di notte, Al di la del bene e del male in Interno berlinese. Dobitnik letošnje nagrade Anno Uno je nemški režiser Thomas Harlan, sin zloglasnega Veita, ki je v nacistični Nemčiji pristopil k protisemitski propagandi in posnel Juda Süssa, najbrž najbolj razvpit protisemitski film vseh časov. Thomas se je povsem oddaljil od očetovih nazorov in v svojih nekaj filmih zagovarjal ravno nasprotne nazore. Njegov Wundkanal bo zaživel že v soboto ob 22.45, v naslednjih dneh pa bodo predvajali tudi Torre Bela, Souvenance in Ultimo giorno di scuola, ki ga je posnel na Tahitiju. Posebno mesto si bo zagotovila Nemčija s svojo temno zgodovino: drugi dan bo posvečen namreč razmišljanju o nacizmu in totalitarizmu skozi filma Nuit de chien Wernwrja Schroetera in Notre nazi Roberta Kramerja, v nadaljevanju pa tudi skozi dela Pabsta in Čapa. Posebna pozornost bo posvečena italijanskim režiserjem, ki jih je v preteklem stoletju močno zaznamovalo zgodovinsko dogajanje, predvsem gospodarska kriza v tridesetih letih, vselej pa so skušali ohranjati svojo svobodo. Tu bodo zaživeli klasiki Pasolini, Rossellini in brata Limiere, na svoj račun pa bodo prišli tudi filmi Giorgia Bianchija oz. njegov pogled na Trst in prvo svetovno vojno. Podobno kot lani bo med protagonisti režiser Claude Autant-Lara oz. njegove italijanske koprodukcije. Novost predstavljajo letos dopoldanska srečanja z avtorji in filmskimi kritiki ter predstavitve knjig v nekdanji ribarnici. Projekcije se bodo vsak dan začele ob 10. uri in se zaključile okrog 1. ure; za dnevno karto bo treba odšteti 4 evre, za abonma pa 20 evrov. Popoln program bo na voljo na spletni strani www.imilleocchi.com. (sas) / SVET Četrtek, 16. septembra 2010 13 turčija - Spremembe uvajajo vrsto novosti v sodstvu in zmanjšujejo vpliv vojske Za ustavne spremembe skoraj 58 odstotkov Turkov EU in ZDA pozdravljajo izide referenduma - Vlada premierja Erdogana okrepljena ANKARA - Na nedeljskem referendumu v Turčiji je za ustavne spremembe po včeraj objavljenih začasnih uradnih podatkih glasovalo 57,88 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 42,12 odstotka. Referenduma se je udeležilo 73,7 odstotka volivcev, najnižja udeležba pa je bila na kurdskem severovzhodu države. Paket 26 sprememb ustave, o katerem so se izrekali v Turčiji, naj bi predvsem okrepil demokracijo v državi, zmanjšal vpliv vojske in moderniziral Turčijo na njeni poti proti Evropski uniji. Predvidene reforme med drugim odpirajo pot za civilna sojenja visokim predstavnikom vojske, otežujejo razpustitev političnih strank ter dajejo parlamentu besedo pri imenovanju vrhovnih in ustavnih sodnikov. Poleg tega krepi pravice žensk in otrok, uvaja pa tudi kolektivna pogajanja o plačah javnih uslužbencev. Predloge vlade je 7. maja podprlo 336 poslancev od skupno 550 članov parlamenta. Toda potrebovali bi jih 367, da bi ustavne spremembe lahko sprejeli avtomatično zgolj v parlamentu. Podpora je tako zadoščala le za razpis referenduma. Izid nedeljskega referenduma o ustavnih spremembah v Turčiji so včeraj pozdravili v EU, ZDA in v Nemčiji. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je obenem Ankaro pozval, naj ustavne spremembe čim prej udejanji in pospeši izvajanje reform. Füle je v sporočilu za javnost, ki so ga objavili v Bruslju, poudaril, da je ključno, da Turčija izvaja sprejete zakone in ustavne spremembe, s čimer se bo približala evropskim demokratičnim standardom. Napovedal je, da bo Bruselj še naprej podrobno spremljal proces reform v Turčiji, s katero se unija od leta 2005 pogaja o članstvu. Da so ustavne spremembe ključne za nadaljnje približevanje Turčije EU, je dejal tudi vodja nemške diplomacije Guido Westerwelle. Nemška vlada je sicer do članstva Turčije v uniji precej zadržana in se namesto tega zavzema za oblikovanje privilegiranega partnerstva med EU in Turčijo. Potrditev ustavnih sprememb na referendumu je, kot so sporočili iz Bele hiše, pozdravil tudi ameriški predsednik Ba-rack Obama, ki je pred nedeljsko finalno tekmo na svetovnem prvenstvu v košarki, v kateri so ZDA premagale Turčijo, po telefonu poklical turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki se je za ustavne reforme posebno zavzel. Turški premier Recep Tayyip Erdogan na volišču ansa finance - Potrdili naj bi jih na zasedanju G20 novembra v Seulu Regulatorji bančnega sistema v Baslu sprejeli ostrejša pravila BASEL - Guvernerji centralnih bank in finančni regulatorji iz 27 držav so na nedeljskem srečanju v Baslu sprejeli ostrejša pravila glede kapitalske ustreznosti bank, imenovana Basel III. Po novem bo morala višina temeljnega kapitala Tier 1 za banke znašati vsaj šest odstotkov, medtem ko je bila z dosedanjimi standardi predpisana pri štirih odstotkih. Kot je sporočil odbor za nadzor bank pri baselski Banki za mednarodne poravnave (BIS), naj bi z uporabo novih pravil preprečili ponavljanje globalnih finančnih kriz, kot smo ji bili nazadnje priča leta 2008. Dogovor je bil sprejet skoraj natanko dve leti po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki je svet pahnil v najhujšo finančno krizo po letu 1930. Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, ki tudi vodi odbor za nadzor bank pri BIS, je dogovor označil kot bistveno krepitev globalnih kapitalskih standardov. "Njihov prispevek k dolgoročni finančni stabil- Jean-Claude Trichet ansa nosti in rasti bo ključen," je v sporočilu za javnost po seji poudaril Trichet. Baselski dogovor, ki sicer ni zavezujoč, a ga upošteva večina vodilnih svetovnih finančnih ustanov, bodo predstavili tudi svetovnim voditeljem na zasedanju G20 novembra v Seulu. Ostrejša pravila glede kapitalske ustreznosti naj bi začeli postopno uvajati po letu 2013, Tier 1 naj bi se na zahtevanih minimalnih šest odstotkov povzpel do leta 2019. Evropska komisija je sporočila, da je pripravljena pripraviti podlago, v skla- du s katero bi bila nova pravila za državne članice EU pravno obvezujoča. "Ko bo dogovor potrdila tudi skupina 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev, bo komisija v prvem trimesečju prihodnjega leta predlagala potrebno zakonodajo, ki bi v nedeljo dogovorjena pravila spremenila v pravo EU," je povedal evropski komisar za notranji trg Michel Barnier. Glede zaskrbljenosti, da bi ZDA nova pravila morebiti upoštevala v manj -ši meri kot EU, zaradi česar bi bile lahko evropske banke manj konkurenčne, pa je Barnier dejal, da bodo predlogi komisije temeljili na oceni učinka pravil, ki naj bi jo opravili sredi novembra. Strožja pravila so pozdravili tudi na Kitajskem. "To predstavlja skupaj s standardi o globalni likvidnosti pomemben ukrep v okviru reform po finančni krizi," je v kratki izjavi na spletni strani zapisala kitajska centralna banka. Japonska agencija za nadzor bančnega sistema pa je ocenila, da bodo največje japonske banke lahko zadostile strožjim pravilom. EU bo o srbski prošnji za članstvo odločala oktobra BRUSELJ - Evropska unija bo o naslednjem koraku Srbije na poti v Evropsko unijo odločala oktobra, je včeraj v Bruslju povedal belgijski zunanji minister Steven Vanackere. Gre za vprašanje poziva Evropski komisiji, naj pripravi mnenje o srbski prošnji za članstvo v uniji. Vanackere je pojasnil, da so številne države članice izrazile željo, da konstruktivnost Srbije pri pripravi resolucije o Kosovu ne bi ostala brez ustreznega odziva, zato je vprašanje predaje srbske prošnje komisiji umeščeno na dnevni red oktobrskega zasedanja. Iranski diplomat prosi za politični azil na Finskem HELSINKI - Visok iranski diplomat Hosein Alizadeh je včeraj v Helsinkih sporočil, da bo zaprosil za politični azil na Finskem. Ali-zadeh, ki je bil doslej drugi človek na iranskem veleposlaništvu na Finskem, je že konec tedna sporočil, da je odstopil s položaja in da se bo pridružil iranski opoziciji. Kot je dejal Alizadeh, se v domovino ne bo vrnil, saj bi ga tam lahko čakala smrtna kazen. Zato namerava kot politični aktivist ostati v tujini. "Finsko vlado bom zaprosil za politični azil," je dodal. 45-letni Alizadeh je tudi povedal, da je po odstopu s položaja, na katerem je bil dve leti, minuli teden prek elektronske pošte že prejel "neuradne grožnje". Na iranskem veleposlaništvu v Helsinkih za zdaj dogajanja ne komentirajo. Razlog za odstop Alizadeha so, kot je dejal, "goljufive" predsedniške volitve v Iranu, na katerih je junija lani znova zmagal Mahmud Ahmadinedžad. "Ne morem sprejeti, trpeti teh poneverjenih volitev. Razmere so se še poslabšale, saj moje ljudi še vedno ubijajo," je dejal Alizadeh. Kuba bo ukinila pol milijona delovnih mesta vjavni upravi HAVANA - Kuba bo v prihodnjih šestih mesecih v okviru prizadevanj za dvig produktivnosti v državi ukinila več kot pol milijona delovnih mest v javni upravi, je sporočila glavna delavska organizacija na Kubi CTC. Kot so še sporočili v CTC, odpuščeni delavci ne bodo tako kot doslej še naprej prejemali dela plače, temveč si bodo morali poiskati druge vire za preživetje. Brez dela bo do marca 2011 ostalo več kot 500.000 zaposlenih v službah javnega sektorja. (STA) eu - Evropska komisija izboljšala gospodarsko napoved Območje evra naj bi letos beležilo 1,7-odstotno rast, unija 1,8-odstotno BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju predstavila vmesno gospodarsko napoved, v kateri ocenjuje, da bo območje evra letos beležilo 1,7-odstotno rast, celotna Evropska unija pa 1,8-odstotno. To je bistveno izboljšanje v primerjavi z majsko napovedjo, a komisija kljub temu opozarja, da je okrevanje še vedno krhko in negotovost velika. V majski gospodarski napovedi je Evropska komisija ocenila, da bo območje evra letos beležilo 0,9-odstotno rast, celotna Evropska unija pa enoodstotno rast. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je "previdno optimističen", saj je "evropsko gospodarstvo še bolj očitno na poti okrevanja, kot je kazala spomladanska napoved". "Spet imamo trdna tla pod nogami, spet smo začeli zadevati gole," je ponazoril Rehn, sicer znan kot velik nogometni navdušenec, z zanj značilno prispodobo iz tega športa. "Toda kljub temu ni razloga, da bi glasno razglašali zmago," je opozoril. Negotovost namreč ostaja, zato sta zagotavljanje finančne stabilnosti in fiskalna konso- lidacija še vedno ključni. Obenem je ponovil, da je treba pospešiti strukturne reforme. "Prej in odločneje bomo ukrepali na tej fronti, bolj gotovi sta vzdržna rast in ustvarjanje delovnih mest," je opozoril. Komisija ugotavlja, da je bila rast v drugem četrtletju še posebej izrazita, a da se v drugi polovici leta obeta upočasnitev okrevanja, ki je bilo v prvi polovici boljše od pričakovanj. Poleg tega ugotavlja, da je okrepitev domačega povpraševanja dober znak za trg dela, a da rast kreditne dejavnosti, namenjene gospodinjstvom, ostaja zmerna. Komisar Rehn je opozoril tudi na "precej ostre razlike med državami članicami", med katerimi pozitivno izstopa Nemčija. Te potrjujejo, da bo evropsko okrevanje potekalo v "več hitrostih". Nemčija bo po napovedih komisije letos beležila 3,4-odstotno rast, enako se obeta Poljski, ki sicer še nima evra. Dobri so tudi obeti za Nizozemsko, ki naj bi beležila 1,9-odstotno rast, medtem naj bi se Italija zadovoljila s skromnejšo 1,1-odstotno rastjo. Španija je edina med sedmimi država- mi, vključenimi v vmesno gospodarsko napoved, ki naj se ne bi izkopala iz recesije. Beležila naj bi 0,3-odstotni padec bruto domačega proizvoda. Napoved glede inflacije ostaja podobna kot maja: območje evra naj bi letos beležilo 1,4-odstotno inflacijo, celotna Evropska unija pa 1,8-odstotno. Komisija gospodarsko napoved objavi štirikrat na leto. Spomladanska in jesenska, običajno objavljeni maja in novembra, vključujeta podatke za EU in območje evra ter vse države članice. Ti napovedi sicer poleg podatkov o rasti in inflaciji vključujeta tudi druge podatke, na primer o javnofi-nančnem primanjkljaju in javnem dolgu. Vmesni napovedi, običajno objavljeni februarja in septembra, zajemata le sedem držav članic unije: Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Španijo, Nizozemsko in Poljsko. Te predstavljajo z vidika nominalnega bruto domačega proizvoda 79 odstotkov EU in skoraj 83 odstotkov območja evra, zato je na podlagi njihovih podatkov objavljena tudi napoved za območje evra in EU. (STA) grčija - Proti liberalizaciji prevozništva Vozniki cistern znova stavkajo ATENE - Več tisoč grških voznikov cistern, ki nasprotujejo vladnim načrtom za liberalizacijo prevozniškega sektorja, je včeraj znova začelo stavkati. Na bencinskih postajah v Atenah so oblikovali dolge vrste in tako obudili spomin na teden dni trajajoči protest, ki je julija sredi turistične sezone močno prizadel državo. Vozniki cistern nasprotujejo načrtom vlade, ki želi v obdobju treh let liberalizirati prevozniški sektor. S tem naj bi zmanjšali prevozniške stroške, ki po besedah trgovcev zvišujejo cene številnih proizvodov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški prevozniški sektor je eden najbolj zaprtih v Grčiji, saj že več let niso izdali novih licenc. Vozniki svoje licence zato pogosto prodajajo zasebno, zanje pa včasih zahtevajo tudi več kot 300.000 evrov. Grški premier George Papan-dreu je izrazil solidarnost s protestniki in dejal, da bi bil morda eden od njih, če bi bil "le navaden državljan". "Seveda si ne želimo nasilja. Nadaljevati moramo dialog, da bodo ljudje čutili, da si skupaj prizadevamo za rešitev tega problema," je dejal v Oslu. Grška vlada naj bi prevozniški sektor liberalizirala v okviru reform, ki jih mora sprejeti v zameno za posojilo držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grčija se je zaradi hude dolžniške in javnofinančne krize v minulih mesecih namreč znašla pred bankrotom, zato se je morala po pomoč obrniti na EU in IMF. Grška javnost varčevalnim ukrepom močno nasprotuje, zato so to južnoevropsko državo letos že večkrat ohromile stavke in protesti. V Grčijo je sicer ravno včeraj prispela delegacija Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF, ki bo preučila napredek vlade pri izvajanju reform. Grčija naj bi predvidoma danes sprejela drugi del posojila v višini devetih milijard evrov. (STA) Četrtek, 16. septembra 2010 "J APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Večstopenjska šola nujno potrebuje dodatne postrežnike in tajnika Krčenje pomožnega osebja ogroža delovanje vrtcev in šol Klanjščkova pisala šolskim oblastem ter županoma Vizintinu in Floreninovi Krčenje števila postrežnikov in tajniškega osebja ogroža normalno delovanje nekaterih vrtcev in šol Večstopenjske šole Doberdob. Da je problem zelo resen, izhaja iz pisma, ki ga je v prejšnjih dneh ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob naslovila na ravnateljico deželnega šolskega urada Danielo Beltrame, vodjo pokrajinskega šolskega urada Pie-tra Biasiola, vodjo urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaža Simčiča, goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu ter župana občin Sovodnje in Doberdob Alenko Flo-renin in Paola Vizintina. V pismu piše, da z dodeljenim številom postrežnikov ravnateljstvo ne more zagotavljati polnega urnika v vrtcih v Doberdobu, Rupi in v So-vodnjah (7.45-15.45), odprtje in zaprtje šolskih poslopij pa bi bilo z ohranitvijo enega samega postrežnika na sedež nemogoče tudi na osnovnih šolah Peter Butkovič Domen v Sovod-njah in Prežihov Voranc v Doberdobu. Ob tem opozarja ravnateljica tudi na krčenje tajniškega osebja, kar bo za kompleksno realnost, kot je Večstopenjska šola Doberdob - le-ta upravlja namreč enajst sedežev, 34 razredov in 540 otrok - zelo velik problem. Za normalno delovanje vseh vrtcev in šol, piše v pismu, bi moralo ravnateljstvo nujno razpolagati s petimi dodatnimi postrežniki (dve zaposlitvi s part-time pogodbo z 18 delovnimi urami in tri part-time pogodbe z 12 urami) ter enim tajnikom, ki bi imel part-time pogodbo z 18 delovnimi urami. »Do konca tega tedna, ko imamo v vrtcih skrajšan urnik do 12. ure, bo problem manj občuten, od ponedeljka dalje pa bodo težave nepremostljive. S strani deželnega šolskega urada nujno potrebujemo odgovor,« je včeraj povedala Klanjščkova. Na pismo sta se že odzvala do-berdobski župan Paolo Vizintin in so-vodenjska županja Alenka Florenin, ki bosta zahtevala sestanek z ravnateljico deželnega šolskega urada Beltra-mejevo, kateri bosta izrazila svojo zaskrbljenost nad situacijo, ki je škodljiva za otroke in povzroča težave družinam. Z vprašanjem krčenja števila šolskih pomočnikov, ki se ob do-berdobskem ravnateljstvu tiče tudi Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, se že ukvarjata obe krovni organizaciji. Goriški predsednik SKGZ Livio Semolič je bil v prejšnjem tednu stalno v stiku z ravnateljicama Sonjo Klanjšček in Elizabeto Kovic ter z vodjo urada za slovenske šole Tomažem Simčičem: »V soglasju z njimi sem posegel pri goriški prefektinji Marrosuvi, pogovoril pa sem se tudi s funkcionarji na ministrstvu za šolstvo. Večkrat sem preko tajništva skušal kontaktirati tudi generalno direktorico deželnega šolskega urada, z njene strani pa do danes ni bilo konkretnih odzivov. V prihodnjih dneh bom zato ponovno ur-giral tako pri prefektinji kot pri Bel-tramejevi,« je povedal Semolič in nadaljeval: »Rimski funkcionarji so mi sicer zagotovili, da je stvar na krajevni ravni rešljiva. Ovira je torej pri sami deželni ravnateljici, ki do danes ni izkoristila vseh obstoječih možnosti za premoščanje tovrstnih problematik.« Na težave slovenskega šolstva so pred nedavnim javnost in pristojne organe opozorili tudi deželni tajnik SSk Damijan Terpin, deželni svetnik Igor Ga-brovec ter pokrajinska tajnika SSk za Trst in Gorico Peter Močnik in Julijan Čavdek. (Ale) gorica-doberdob - Slovenski šolarji so se včeraj vrnili v klopi Počitnice so mimo V Romjanu so učence 4. razredov sprejeli v oratoriju župnije sv. Štefana, vrhovske otroke pa na sedežu civilne zaščite Prvi dan pouka v oratoriju župnije sv. Štefana Počitnice so mimo. Po doberdob-skih nižješolcih, ki so s poukom začeli že prejšnji teden, se so včeraj vrnili klopi tudi ostali otroci in dijaki, ki bodo letos obiskovali slovenske šole na Goriškem. Začetek ni bil šokanten, pač pa razigran in prijeten. Nekateri so startali z »omiljenim« urnikom, dopoldanski čas pa je bil namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju in nudenju navodil za novo šolsko leto. Najtoplejšega sprejema so bili seveda deležni prvošolčki in malčki prvega letnika vrtcev, ki se bodo morali s pospeškom privaditi na novo okolje. Učence dveh četrtih razredov slovenske osnovne šole iz Romjana so učitelji in ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček sprejeli v oratoriju sv. Štefana, kjer je ron-ška občina - v pričakovanju na izgradnjo slovenskega šolskega centra -uredila začasni učilnici in večnamensko sobo. Učenci četrtih razredov se bodo vsekakor od prihodnjega tedna, ko bodo startali s polnim urnikom, vsak dan srečevali z ostalimi sošolci, saj bodo kosilo jedli v poslopju v Ulici Ca-pitello. V novem okolju se je šolsko leto začelo tudi za učence osnovne šole na Vrhu, ki bodo do božičnih počitnic »gostje« na sedežu civilne zaščite pri Brežičih. Kot smo že poročali, je bila altran začasna selitev potrebna zaradi del za sanacijo radona v šolski stavbi. V vrtcih Večstopenjske šole iz Gorice (Ulica Brolo in Ulica Max Fabiani, Pevma, Štandrež, Števerjan in Bračan) ter v vrtcih Večstopenjske šole Doberdob (Sovodnje, Rupa, Doberdob in Romjan) je dan minil v znamenju igre in spoznavanja novih prijateljev, nenaporen uvod v šolsko leto pa so doživeli tudi učenci vseh osnovnih šol goriškega in doberdobske-ga ravnateljstva. Na nižji srednji šoli Trin-ko v Gorici bodo s polnim urnikom startali v ponedeljek, tudi na slovenskih višjih srednjih šolah pa bo dokončen urnik stopil v veljavo v zelo kratkem času. (Ale) gorica - Gomisel Smrt motorista boleče odjeknila Renato Gomisel bumbaca V Gorici je boleče odjeknila smrt Renata Gomisela, 58-letne-ga motociklista, ki se je smrtno ponesrečil v nedeljo na avtocesti A23 pri kraju Dunja (v italijanščini Do-gna). Gomisel je bil sicer po rodu iz Trsta, kjer je bil do upokojitve zaposlen kot pristaniški delavec. Pred nekaj leti se je preselil v Gorico in si stanovanje kupil v Ra-štelu. Med motociklisti je bil precej poznan, saj se je s svojim motorjem tipa Honda CBR udeleževal številnih motociklističnih srečanj. Na enega izmed teh se je odpravil tudi zadnji vikend, ob Ba-škem jezeru (v nemščini Faaker See) so se namreč zbrali lastniki in ljubitelji ameriških motorjev Har-ley Davidson. V nedeljo dopoldne se je Gomisel v družbi drugih mo-tociklistov odpravil proti domu, med vožnjo po predoru pri Dunji pa je izgubil nadzor nad motorjem in padel. Da bi se izognila njegovemu telesu, sta takoj za njim padla še dva motociklista iz Bergama. Pri tem se je poškodoval 48-letni Giancarlo Vecchi, ki so ga prepeljali na zdravljenje v bolnišnico v Vidmu. Na tla je nazadnje padel še motociklist iz Ravenne, ki je utrpel lažje poškodbe, v nesrečo pa je bil vpleten še avtomobilist. Da bi lahko pomagali ponesrečencem, je bila avtocesta nekaj časa zaprta, kljub takojšnjemu posegu reševalcev pa za Gomisela ni bilo pomoči. Pred nekaj leti je že doživel prometno nesrečo, nekaj časa je moral uporabljati bergle, nato pa je popolnoma okreval. tržič - Kraja v baru Tatovi obiskali bar tri tedne po odprtju Pred dvajsetimi dnevi so bar odprli, med koncem tedna pa so doživeli svoj prvi tatinski obisk. Tatovi so v lokal v Ulici Primo Maggio v Tržiču vlomili v noči med nedeljo in včerajšnjim dnem. S silo so odprli vhodna vrata, na njih pa so tudi zaman skušali razbiti šipo. Ko so vstopili v notranjost lokala, so se takoj lotili naprav za igranje videopokerja in jih brez večjih težav izpraznili. Odšli so z nekaj tisoč evrov gotovine, h katerim je treba prišteti še gmotno škodo, ki so jo prizadejali lastnikom bara. Javni lokal so vsekakor obiskali tatovi, ki so poznali navade lastnikov. Ti so nameravali tudi prespati v baru, da bi preprečili morebitne kraje, tega pa v nedeljo niso uspeli početi. Odsotnost lastnikov so tatovi izkoristili. Krajo so odkrili včeraj dopoldne in jo prijavili na policijskem ko-misariatu. Po vsej verjetnosti je bar obiskala izkušena tolpa tatov, saj so baje isto noč neznanci kradli še v drugih petih lokalih oz. stanovanjih. zagraj - Usodni padec za 88-letno Giorgino Gismano Utonila v kanalu Ob prihodu reševalcev za žensko ni bilo več pomoči - Na bregu našli lonček sladoleda V kanalu De Dottori v Zagraju, le nekaj metrov od jezu na Soči, je včeraj popoldne utonila 88-letna Giorgina Gismano, ki je po vsej verjetnosti ob vodi iskala osvežitev. Na bregu kanala so namreč našli lonček sladoleda, ki je baje priletni ženski padel iz rok, ko je zdrsnila po spolzki travi v mrzlo vodo. Mimoidoča ženska je ob 17.55 klicala na pomoč sile javnega reda in goriške gasilce, potem ko je od daleč opazila, da je nekdo padel v vodo. Reševalci so nemudoma prihiteli na kraj nesreče, toda ob njihovem prihodu za 88-letno Giorgino Gismano ni bilo več nobene pomoči. Gismanova je bivala v hiši ob kanalu; na kraju nesreče so posredovali tudi karabinjerji iz Gradišča, ki preiskujejo dinamiko nesreče. Po vsej verjetnosti se je ženska spotaknila in padla v vodo, medtem ko se je z lončkom sladoleda v roki sprehajala po travnatem bregu kanala. Po padcu se je nekajkrat skušala pobrati iz kanala, a ji to ni uspelo. Na travi so bili vidni znaki njenih prizadevanj, da bi si rešila življenje, toda vsi njeni poskusi so bili zaman. Gi-smanova je v Zagraju živela sama, sorodnike naj bi po razpoložljivih podatkih imela v Trstu. Prizorišče nesreče v Zagraju bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 14. septembra 2010 15 bračan - Prvi dan pouka z rezom traku Nov sedež priložnost za razvoj šole in vrtca Kovičeva:»Velika pridobitev za otroke« - Patat: »Končno ima občina Krmin svoj slovenski šolski center« Letošnji začetek pouka je bil za učence osnovne šole Ludvik Zorzut in za malčke slovenskega vrtca v krmin-ski občni res praznično in edinstveno doživetje. Včeraj so namreč prvič prestopili prag novega šolskega centra v Bračanu, ki ga je občinska uprava iz Krmina uredila v rekordnem času. Odprtja so se udeležili tudi številni starši, ki so se skupaj s sinovi in hčerkami navdušeno sprehajali po pisanih šolskih prostorih, v katerih bosta slovenska šola in vrtec nedvomno bolje in udobneje delovala. »Končno ima občina Krmin svoj slovenski šolski center. To ni pridobitev le za manjšinsko skupnost, pač pa tudi za italijanske družine, ki si želijo, da bi otroci spoznali slovenščino,« je povedal krminski župan Luciano Patat in poudaril: »V Bračanu bosta imela šola in vrtec nove priložnosti za rast, saj bosta lahko priklicala tudi otroke iz drugih bližnjih občin. Šola, ki ima na razpolago večje prostore, je šola, ki lahko bolje deluje.« Pred rezom traku se je ravnateljica Elizabeta Kovic zahvalila Pa-tatu in krminski upravi nasploh, saj Patat in Kovičeva med rezom traku (levo); slovesnega trenutka so se udeležili tudi otroci (desno) bumbaca je šolo obnovila v obljubljenem roku. »Srečni smo, da začenjamo šolsko leto v obnovljenih prostorih, ki so pomembna pridobitev in obogatitev za šolo in otroke. Zahvala gre tudi staršem, ki nam zaupajo vzgojo svojih otrok, ter osebju, ki je dalo svoj doprinos pri selitvi,« je povedala Kovičeva. Odprtja so se ob županu, ravnateljici in starših udeležili tudi po-dravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom iz Gorice Franka Padovan, krminska odbornika Gizela Reja in Alessandro Pesaola, goriški predsednik SSO Walter Ban-delj ter duhovnik Marjan Markežič, ki je blagoslovil novo šolsko stavbo. Obnova šolskih prostorov v Bračanu, ki jih bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo 23 otrok vrtca in 22 učencev osnovne šole, se je začela julija. Pritličje, kjer so na razpolago tri učilnice, bo uporabljal vrtec, v prvem nadstropju, kjer je tudi lepo opremljena telovadnica, pa bodo imeli pouk osnovnošolci. V pritličju bo urejena računalniška soba za vse otroke. Ob računalnikih bo gorica - V pričakovanju na praznik Goriške Okuse na meji predstavijo tudi v Ljubljani Slovenske specialitete bodo med 23. in 26. septembrom na voljo v Ulici Roma Goriške Okuse na meji bodo letos prvič predstavili tudi v Ljubljani. O štiridnevnem prazniku, ki bo Gorico poživil med 23. in 26. septembrom, bodo jutri spregovorili na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji, ki ima svoj sedež v Ljubljani. V slovenski prestolnici bo delegacija goriških upraviteljev pojasnila, da jesenski praznik okusov zaznamujejo tipične jedi in recepti iz raznih evropskih držav. Med popotovanjem v odkrivanju dobrot bo mogoče okusiti specia-litete od Slovenije do Madžarske, od Italije do Francije, preko Avstrije, Grčije in Belgije. Prvič pa se bodo predstavile tudi Španija, Poljska in Češka republika. V prazničnem vzdušju, ki vsako leto privabi več deset tisoč obiskovalcev, bodo tudi letos v Gorici predstavljeni vrhunski proizvodi: španska pata negra, francoske ostrige in šampanjec, balkansko meso, dunajski zrezki, italijanske tradicionalne jedi. Poleg naštetega bodo na voljo tudi vina iz italijanskih in slovenskih Brd in Krasa ter iz glavnih fran-cosih, madžarskih in španskih vinorodnih pokrajin. Slovenija bo na tokratni prireditvi še bolje zastopana; v Ulici Roma bodo gostila specialitete iz glavnih slovenskih regij. Obnovljeni Tranik bo pod drugi strani stičišče treh sosednjih držav; na njem bodo na voljo dobrote iz Podkloštra, Kranjske gore in s Trbiža. Za namestitev stojnic in šotorov bodo letos izkoristili predvsem obnovljene ulice mestnega centra in pešcono, v katero so vključene ulice Garibaldi, Mazzi-ni, Monache, Raštel in Travnik. To naj bi omejilo prometne težave, ki jih tovrstne prireditve povzročijo. šola nabavila interaktivno tablo, občina pa bo priskrbela internetno povezavo. »Dela v notranjih prostorih so dokončana, v prihodnjih mesecih pa bo občina prepleskala zunanjost in uredila dvorišče. Junija bomo priredili večjo otvoritveno slovesnost,« je napovedala Kovičeva. Z novim sedežem je zadovoljno tudi učno osebje, ki bo v Brača-nu imelo boljše pogoje za delo. »Na Plešivem smo imeli lepo dvorišče, poslopje pa je bilo premajhno. Nov sedež je iz didaktičnega vidika gotovo primernejši,« je povedala učiteljica Irena Ferlat. (Ale) nova gorica SIDS spet napovedal stavko V nedeljo ob 1. uri zjutraj nameravajo člani sindikata igralniških delavcev (SIDS) v novogoriških igralnicah Park in Perla, v kranjskogorski Koroni ter v igralnem salonu Drive in v Vrtojbi začeti s stavko. Upravi družbe Hit so postavili devet stavkovnih zahtev, očitajo pa ji še kršenje kolektivne pogodbe, zakona o igrah na srečo, podpisanih dogovorov, notranjih aktov in dogovorjenih načinov sodelovanja s sindikati. Med stavkovnimi zahtevami je delitev napitnine po predlogu SIDS-a, preklic sklepa uprave o novem izračunu plače od 1. septembra dalje, preklic sklepa o ukinitvi 24-urnega poslovanja v igralniško zabaviščnem centru Park, ustavitev postopka o ugotavljanju večjega števila presežnih delavcev, plačilo zaposlenim za čas stavke, kot da bi delali in drugo. Na napoved stavke so se odzvali tudi v upravi družbe Hit. »Napoved stavke po našem mnenju ponovno dokazuje, da sindikat SIDS dokončno odklanja sodelovanje z upravo pri sanaciji družbe. Iz njihovih neupravičenih zahtev je namreč razvidno, da hočejo ohranjati ugodnosti, za katere v zdajšnjih poslovnih razmerah ni več nobene možnosti. Njihove zahteve gredo celo tako daleč, da zahtevajo ravno obratno, kar so zahtevali pred časom. Takrat so na primer zahtevali skrajšanje delovnega urnika v igralniško-zabaviščnem centru Park, zdaj temu nasprotujejo. Napoved stavke prihaja v času, ko se še niso polegli škodljivi učinki majske stavke. Odzvali se bomo seveda, kakor se po zakonu moramo, a rezerve preprosto nimamo več. Vrag je odnesel šalo,« je povedal Drago Podobnik, predsednik uprave. (km) štandrež - Nova pridobitev ob osnovni šoli Imajo igrišče! Uredili so ga s pomočjo občine, Fundacije Goriške hranilnice in številnih vaščanov Štandreški osnovnošolci na novem igrišču Štandreški osnovnošolci so se ob včerajšnjem začetku novega šolskega leta veselili nove pridobitve; ob poslopju osnovne šole Frana Erjavca so namreč med poletjem uredili igrišče, ki bo primerno za razne športne dejavnosti, za igro in sprostitev med odmori. Uradno so ga predali namenu po šolski maši, prisotne je nagovorila ravnateljica Večstopenjske šole Gorica Elizabeta Kovic, ki je poudarila, da so o ureditvi igrišča začeli razmišljati pred štirimi leti, ko so v Štandrežu praznovali 150-obletnico osnovne šole. Takrat je padla zamisel, da bi zunanje igrišče uredili, saj je bilo dotlej prekrito z gramozom. Novo igrišče so zgradili v dveh etapah. »Prvi del gradnje je potekal lani in je stal okrog osem tisoč evrov, drugi del pa med letošnjim poletjem in je bil vreden 5.500 evrov,« pojasnjuje predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, ki se mu je ravnateljica Kovičeva tudi javno zahvalila za ves vloženi trud. Brescia je namreč v prvi osebi sledil iskanju sredstev za financiranje posega, tudi sam pa je prispeval kar šest plač, ki jih prejema kot rajonski predsednik. Poleg Brescie so za izgradnjo igrišča finačno prispevali goriška občina, Fundacija Goriške hranilnice, bančni zavod Banca di Ci-vidale-Kmečka banka, štandreški market Maxi, zobozdravnik Dimitrij Tabaj in društvo Skultura 2001; slednje je ureditvi igrišča namenilo prispevke, ki jih za ovrednotenje vasi prejema od podjetij Coveme in Elettrogorizia. Na odprtju igrišča sta bili priso- bijmbaca tni goriška občinska odbornica Silvana Romano in predstavnica Fundacije Goriške hranilnice Livia Zucalli, novo pridobitev pa je blagoslovil štan-dreški župnik Karel Bolčina. Otroci so najprej zapeli pesmico »Mi smo iz Štandreža doma«, nato pa so se posladkali s piškoti in sladicami, ki so jih za to priložnost pripravile njihove mamice. Ob zaključku krajše svečanosti je ravnateljica izrazila željo, da bi slovenske ustanove pomagale šoli pri nakupu opreme za igrišče, to se pravi košev in odbojkarske mreže. Štandreško osnovno šolo letos obiskuje 88 otrok; že nekaj let je en razred umeščen v sosednjem poslopju rajonskega sveta, saj število osnovnošolcev tako narašča, da osnovna šola postaja pretesna. 1 6 Torek, 14. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - V vidiku občinskih volitev Številna presenečenja tik pred iztekom kandidatur Črtomir Špacapan se bo za župansko mesto potegoval s podporo stranke Zares V novogoriški mestni občini se tik pred iztekom uradnega roka za vložitev županskih kandidatur - ta poteče jutri zvečer - pojavljajo nova presenečenja v zvezi z županskimi kandidati. Ko je že kazalo, da je bolj ali manj jasno, kdo se bo za katero stranko ali listo podal v boj na jesenskih lokalnih volitvah, sta skorajda čez noč vzniknili še dve imeni: največje presenečenje je kandidatura Črtomirja Špacapana, ki naj bi se za župansko mesto potegoval s podporo stranke Zares. Špacapan, nekdanji novogoriški župan in član LDS je v začetku julija javno podprl kandidaturo strankarskega kolega Mateja Arčona in obenem napovedal kandidaturo za mestni svet - na LDS-ovi listi je bil na drugem mestu. Drugo presenečenje pa je kandidatura odvetnika Gregorja Veličkova, sicer člana SD-ja, ki se je odločil, da na županskih volitvah poskusi s svojo listo - za vložitev kandidature je tudi že uspel zbrati dovolj podpisov podpore. Po drugi strani Miran Müllner (SNS) ne bo kandidiral za župana, čeprav je veljal za gotovega kandidata. »Priznam, da sem bil presenečen nad tako odločitvijo. Nisem pričakoval, da se lahko drugi človek na naši listi, ki je sodeloval že v vseh postopkih in pripravah na volitve, v zadnjem hipu premisli in sam kandira za župana pri drugi stranki,« je o Špacapanovi kandidaturi povedal Arčon, ki obenem dodaja: »Toda živimo v demokraciji in zato moramo vsako odločitev, ki je posledica svobodne volje, spoštovati. Tako tudi spoštujem odločitev gospoda Špacapana.« Špacapan, ki je čez noč iz strankarskega kolega postal Arčonov tekmec, je o svoji nameri Arčona pred nekaj dnevi obvestil pisno. O kandidaturi pri Zares smo želeli govoriti tudi s Špacapanom, ki pa včeraj po telefonu ni bil dosegljiv. Za mesto župana v mestni občini Nova Gorica se bo tako potegovalo osem doslej znanih imen (poleg tukaj omenjenih še Oton Filipič NSi, Tomaž Slokar SDS in Nataša Leban Lista Roberta Goloba), medtem ko v Zvezi za Primorsko imena kandidata še niso razkrili, kar pa nameravajo storiti v torek. To, da se v bitko za župansko mesto vendarle podaja tudi Špacapan, utegne zmešati štrene tudi v volilnem Rok za vložitev kandidatur se bo iztekel jutri zvečer foto k. m. taboru SD-ja. Najprej je torej kazalo, da se nobeden izmed dveh tekmecev, ki sta se na zadnjih dveh volitvah pomerila v drugem krogu - Špacapan in Mirko Brulc (SD) - letos ne bo spustil v volilno tekmo. Potem ko je Špacapan javno podprl Arčona pri kandidaturi, je Brulc, za katerega se do zadnjega z gotovostjo ni vedelo, ali bo kandidiral ali ne, napovedal, da se z županskega mesta poslavlja, SD-jeve barve pa bo po napovedih stranke na volitvah zastopala Darinka Kozinc. Sicer pa je pri vsem tem lahko zgovoren tudi naslednji podatek: do včerajšnjega zgodnjega popoldneva je na občinsko volilno komisijo uradno vložil kandidaturo le en županski kandidat: Matjaž Kulot, ki se bo za župana potegoval v imenu stranke SLS. Različne možnosti so torej, vsaj teoretično, še odprte. Katja Munih Koncert mlade pianistke in godalnega kvarteta V avditoriju pri palači Vicentini Mi-niussi v Ronkah bo drevi ob 20. uri s koncertom klasične glasbe nastopila mlada pianistka Angelice Mi-netta, sicer članica Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana in učenka nižje srednje šole iz Doberdoba. Poleg nje bo zaigral kvartet godalnega Hoffmeister, ki ga sestavljajo Sebastiano frattini, Federica babich, Corrado Chisari in Stefania Pellizzer. Predstavili se bodo s skladbami Mozarta, Haydna, Schumanna, Bacha in Liszta. Vlomili v avtomobile Na območju Nove Gorice in Šempetra je bilo v noči s sobote na nedeljo storjenih več vlomov v parkirane osebne avtomobile. V dveh primerih so iz vozil ukradli avto-radie, v ostalih primerih pa so poskušali avtomobile spraviti v pogon s spajanjem žic spraviti in jih po vsej verjetnosti odpeljati. To jim pa ni uspelo. Akustični plan v Sovodnjah V spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah bo danes ob 20. uri javno srečanje v priredbi občinske uprave, na katerem bodo predstavili prve izsledke monitoraže hrupne stopnje. Mestni pečat Depretisu V Tržiču bodo v petek, 17. septembra, izročili mestni pečat slikarju Armando Depretisu, ki je svoja likovna dela razstavil v raznih mestih Italije in Evrope. Ob 18.30 bodo v galeriji sodobne umetnosti odprli razstavo njegovih del. pevma - Občni zbor Našega prapora Igrišče poživilo društveno delovanje, za kulturo nimajo primernih prostorov vogrsko - Na pobudo združenja borcev Bevku posvečajo strokovno srečanje Ob 120. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti Franceta Bevka bo v dvorcu Vogrsko v petek, 17. septembra, strokovno srečanje, posvečeno Francetu Bevku, primorskemu rodoljubu, književniku, partizanu in javnemu delavcu. Program bo zaobjel predvsem Bevkovo delovanje v narodnoosvobodilnem gibanju. Srečanje, ki ga pripravlja novogoriško območno združenje borcev za vrednote NOB v sodelovanju z občino Renče - Vogrsko, raziskovalno postajo SAZU v Novi Gorici in Goriškim muzejem, bo potekalo od 10. ure dalje. Po pozdravni besedi župana občine gostiteljice, Aleša Bucika, bo Branko Marušič najprej orisal vsebinski obseg in program srečanja, nato pa bo o vlogi Franceta Bevka v narodnoosvobodilnem gibanju in povojni graditvi ljudske oblasti spregovoril Janez Stanov-nik, predsednik ZZB NOB Slovenije. Sledilo bo predavanje Dragana Božiča na temo France Bevk France Bevk - biografska skica. Slavica Plahuta bo spregovorila o Bevku v NOB, Metka Gombač se mu bo posvetila kot predsedniku PNOO za slovensko Primorje in Trst, Milan Pahor bo spregovoril o Bevku na Pariški mirovni konferenci, Rajko Slokar pa bo kot zadnji spregovoril na temo Bevkova nerazrešena tenja. (km) Nov odbor Našega prapora vip Na sedežu krajevnega sveta v Pev-mi je v četrtek potekal občni zbor kul-turno-športnega društva Naš prapor. Na zasedanju so člani društva, v katero je v zadnjem času pristopilo precej mladih, obravnavali številne teme, ki zadevajo delovanje te sredine, ki se je v zadnjih letih posvečalo predvsem športni dejavnosti. Z naglimi koraki se namreč približuje 30-letnica ustanovitve odbojkarske sekcije, ki je s svojimi ekipami nastopala in še nastopa na raznih ravneh ligaških prvenstev. Z igriščem na prostem, ki so ga lani svečano odprli v Pevmi, se bo odbojkarska dejavnost kar precej okrepila, saj se je v poletnih mesecih na novem objektu dogajalo marsikaj. Dogajale so se tudi druge stvari, v prvi vrsti vaški prazniki, ki so naleteli na zanimanje tako med domačini kot tudi obiskovalci od drugod. Po ocenah prisotnih na četrtkovem zasedanju je vsa poletna dejavnost ugodno vplivala na poživitev društvenega delovanja. Pozdraviti gre predvsem požrtvovalnost mladine, ki je vzorno pripravila in speljala vse zadolžitve, ki jih tak raznolik praznik zahteva. Na shodu društvenih članov so za- stavili okvirne načrte za bodoče delovanje. Vsekakor gre organizacijsko oja-čiti odbojkarski odsek, ki je vsa ta leta zastopal društvo na prvenstvenih tekmah in je bilo ime Naš prapor skoraj vsakodnevno prisotno v sredstvih javnega obveščanja. Nakazane so bile tudi možnosti uporabe pevmskega igrišča za igranje malega nogometa (krajevno moštvo že več let nastopa na raznih turnirjih). Žal trenutno ni možnosti, da bi društvo posvetilo kaj več pozornosti kulturnim oblikam delovanja, kajti v Pevmi in na Oslavju ne obstajajo prostori, ki bi bili primerni za morebitne razstave, predavanja, koncerte, predstavitve knjig in drugih pobud. S prodajo velike stavbe sredi vasi in njeno preureditvijo v stanovanja so domačini izgubili kar lepo in prostorno dvorano, ki je bila primerna za vse vrste kulturnih dejavnosti. Možnosti za rast kulturnih zvrsti obstajalo ob morebitni preureditvi stavbe ob igrišču, v kateri je tudi sedež krajevnega sveta. Nekateri pokazatelji nakazujejo prav v to smer. Polne roke dela bo imela skupina, ki se bo ubadala z družabnimi oblikami delovanja. Po uspehu prejšnjih dveh let, bo Naš prapor tudi letos (čez dobra dva tedna) postavil svojo stojnico na goriški prireditvi Okusi ob meji v Gorici. Kot zanimivost naj navedemo, da se bosta letos v povezanih stojnicah skupaj predstavili društvi Naš prapor in Sa-botin. Pod pevmsko-oslavskim šotorom bodo točili domače vino ter rezali pršut, mortadelo in sir, Štmavrci pa bodo pod svojo »streho« skrbeli za jedi na žaru in delili pivo. Na koncu zasedanja so bile volitve novega odbora. Nova predsednica je postala Savina Radikon, podpredsednik pa Stefano Bensa. S tajniškimi posli se bo ukvarjal Valter Mikluz, z blagajniški pa Vida Gravner. Nadzor nad društvenim imetjem bo opravljal Saša Radikon, športni referent pa bo Valentino Juretič. Skrb za družabne zadeve sta prevzela Dejan Klanjšček in Fabjan Sfiligoj, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Gabrijela Vidmar, Martin Figelj in Vili Prin-čič. Odkrit ostane še resor za kulturo, ki bo okrepil društveno strukturo šele tedaj, ko se bodo nakazale kolikor toliko zadovoljive možnosti za njen razvoj. Do tedaj bodo za občasne pobude skrbeli ostali člani odbora. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 14. septembra 2010 17 V GORICI Natečaj Lipizer brez zmagovalca V deželnem avditoriju v Gorici se je v nedeljo z gala koncertom zaključil 29. violinistični natečaj Rodolfo Lipizer, ki je ostal brez zmagovalca. Žirija se je namreč odločila, da ne podeli nagrade za prvo mesto, ki je bila vredna kar 12.000 evrov. Tako se je na drugo mesto uvrstil 18-le-tni Dmitry Serebrenikov iz Rusije, na tretje pa 23-letni Suliman Tekal-li iz Združenih držav Amerike. Žirija, ki ji je predsedoval Marco So-fianopulo s tržaškega konzervatorija Tartini, je dalje podelila dve nagradi za četrto mesto in dve nagradi za šesto mesto. Na četrto mesto sta se »ex aequo« uvrstila 16-letna Laura Park iz Združenih držav Amerike in 26-letni Masae Kobajaši z Japonske, na šesto pa 24-letni Španec Alberto Menchen Cuenca in 23-letni Ivan Počekin iz Rusije. •» » »'"T r Gala koncert v deželnem avditoriju bumbaca Vodeni ogledi med Tednom mobilnosti V okviru Tedna mobilnosti prirejajo niz turističnih ogledov Nove Gorice in Šempetra, ki bodo potekali med 16. in 22. septembrom, finančno pa jih je podprla novogoriška občina. Brezplačen oglede bo vodila Eve-lin Bizjak, turistična vodička. Prvi ogled bo v četrtek, 16. septembra, med 16. in 18. uro. Zbirno mesto bo na Trgu Evrope pred železniško postajo, od koder se bodo udeleženci peš ali s kolesi odpravili po Erjavčevi ulici mimo aleje slavnih mož do spomenikov Edvardu Rusjanu, graditeljem Nove Gorice in Francetu Bevku. Po Kidričevi ulici se bodo nato sprehodili do občinske palače, gledališča in Goriške knjižnice Franceta Bevka. V petek, 17. septembra, med 10. in 12. uro bo potekal ogled z naslovom Solkanske vile in plemstvo. Zbirno mesto bo pri vili Bartolomei, nato pa si bodo ogledali vile Lenassi, Nordis, Puppi, Pagnacco in Manin ter solkanski Palač. V soboto, 18. septembra, bo dalje voden ogled Solkana in njegove bližnje okolice, v nedeljo, 19. septembra, pa se bodo sprehodili od Solkana do Pevme, med potjo pa se bodo povzpeli še na Kostanjevico. V ponedeljek, 20. septembra, je dalje predvidena ekskurzija z naslovom »Od zadnjega Kralja do prvega Novogoričana«, v torek, 21. septembra, »Umetnost in kultura v Novi Gorici«, v sredo, 22. septembra, pa »Od tehnike do umetnosti«. Obvezne rezervacije do zasedbe prostih mest na telefonski številki 040-577255 ali na naslovu elektronske pošte evelin.bizjak@gmail.com. ~M Gledališče [I] Lekarne V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-790470. H Mali oglasi PRODAM grozdje kabernet (približno štiri kvintale); tel. 0481-485701. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot; tel. 331-4331079. PRODAM Knjige Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'ana-lisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154. PRODAM večvrstno visoko kvalitetno oljčno olje s kislino 0,12; tel. 0481390238. DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Q Kino Razstave ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12.30 s prostim vstopom; informacije na naslovu fo-toclublucinico@yahoo.it in www.fo-toclublucinico.org. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava skulptur Vasilija Žbone; do 30. septembra, od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. V GALERIJI RESTAVRACIJE SGUBIN v Skrljevem št. 3 v občini Dolenje je na ogled samostojna razstava umetnika Giuseppeja Bongiorna z naslovom »No problem«; do 12. oktobra. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero fe-lici e contenti«; 20.00 - 22.00 »London River«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »The American«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero fe-lici e contenti« (digital 3D); 20.00 -22.00 »Somewhere«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 20.20 - 22.10 »I mercenari - The exspendables«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. ~M Koncerti GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice obvešča, da je muzej na gradu Krom-berk za obiskovalce ponovno odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro; informacije po tel. 003865-3359811, www.goriski-muzej.si. STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave z naslovom »Theatrum Instrumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.go-rizia.it. V MUZEJU TRETJE ARMADE v Redi-pulji je na ogled razstava na temo bitke pri Verdunu; od torka do nedelje med 8.30 in 12. uro in med 13.30 in 17. uro. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU bo do 19. septembra na ogled razstava »Viaggio nel primo '900«. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici je na ogled razstava »Pozzanghera/Mlaka«. Razstav-jata Vladimir in Primož Klanjšček; do 23. septembra med 18. in 22. uro, ob nedeljah zaprto. SKUPINSKA RAZSTAVA »VEDUTE DIVERSE« je na ogled v prostorih občinske dvorane na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku. Razstavljajo Fulvio Cecot, Felice Cirulli in Andrea Mocc-hiutti; na ogled bo do 19. septembra M Izleti KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke iz Trsta, Gorice in Benečije na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po magično sol v slovensko Istro« v soboto, 2. oktobra; informacije in prijave od srede 15. septembra do zasedbe razpoložljivih mest in najkasneje do petka, 25. septembra, (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ulica Montesanto, 84 (tel. 0481-533495) od 14. do 17. ure, na SKGZ v Trstu, Ulica San Francesco, 20 (tel. 040-368094) od 9. do 12. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. ZDRUŽENJE »PIACEVOLMENTE CARSO« prireja vodene izlete po goriškem in doberdobskem Krasu z možnostjo degustacije pri lokalnih gostilničarjih: v nedeljo, 19. septembra, med 9.30 in 12.30 bo izlet v okolici Gradišča (zbirališče ob 9.15 nasproti gostilne »La Pesa« v Gradišču), v nedeljo, 3. oktobra, pa po doberd-obskem ozemlju v odkrivanju krajev prve svetovne vojne (zbirališče ob 9.15 pri gostilni Peric na Poljanah); obvezne prijave po tel. 340-5569374 ali na curiosidinatura@libero.it (informacije na www.curiosidinatura.it). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) v sredo, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. Društvo sporoča tudi, da sta prosti še dve mesti; kdor se želi udeležiti izleta, naj se čimprej javi na tel. 0481-390688. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU prireja danes, 14. septembra, ob 20. uri v avditoriju v Ronkah koncert pianistke Angelice Minetto in kvarteta godal Hoffmeister. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 koncert v okviru dogodkov, ki bodo spremljali eno od kvalifikacijskih skupin svetovnega odbojkarskega prvenstva. Igral bo Sandro De Palma, prostovoljni prispevki pa bodo šli društvu za palia-tivno oskrbo Mirko Špacapan. 9 Šolske vesti NA SREDNJI ŠOLI IVANA TRINKA V GORICI bo danes, 14. septembra, urnik od 8.15 do 12. ure, v sredo, četrtek in petek od 8.15 do 12.55 in v soboto, 18. septembra, od 8.15 do 12. ure. Od ponedeljka, 20. septembra, dalje do konca šolskega leta (11. junija 2011) bo pouk od 8.15 do 13.45, ob sobotah od 8.15 do 12. ure. Zjutraj bo šolsko poslopje odprto od 7.45 dalje in od te ure naprej bo tudi zagotovljeno varstvo. Knjige na posodo bodo učenci dobili v šoli v prvem tednu pouka. POPOLDANSKI POUK MLADINSKEGA DOMA za učence osnovne šole in dijake nižje srednje šole se bo začel v sredo, 15. septembra; informacije v uradu v dopoldanskih urah po tel. 0481-546549 ali 328-3155040. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481595891, o dovoljenjih za bivanje po tel. 0481-595810 in 0481-595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvesture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). Kvestura obenem sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baia-monti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mammepapaseparati.org ali in-fo@mammepapaseparati.org. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, foto-teka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30. V centru zbirajo gradivo o fašističnem režimu na italijanski vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na in-fo@istitutogasparini.it, www.istitu-togasparini.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije vse do 15. septembra po tel. 0481-531445 in 0481534549 (faks), info@kclbratuz.org, www.kclbratuz.org pod kategorijo »gledališče«. KRUT obvešča člane, da v sredo, 6. oktobra, steče jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu: prijave in informacije v goriški pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 16. septembra, med 9.30 in 12. SLOVI K prireja v petek, 17. septembra, ob 18.30 na sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici slovesno podelitev diplom študentom, ki so zaključili študij na multidisciplinarnem programu. Sledili bosta srečanje in pogovor z arhitektom Dimitrijem Waltritschem. TRADICIONALNA BAKLADA v organizaciji združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 18. septembra, ob 20. uri po do-berdobskih ulicah. Izkupiček bo namenjen vzdrževanju poslopja zavoda Via di Natale »Franco Gallini« v Avianu in Varstveno-delovnemu centru v Stari Gori pri Novi Gorici. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA razpisuje avdicijo za vključitev mladih med 14. in 20 letom v čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar v četrtek, 23. septembra, od 15. dalje v Točki ZKD na Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; prijave po tel. 003865-3330311, informacije pri zborovodji Davidu Bandlju na dbandelj@yahoo.it. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave po tel. 3493603796 (Nadja). NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje etnologa Janeza Bogataja z naslovom »Ali smo za praznike prazni?« danes, 14. septembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. OBČINSKI AKUSTIČNI PLAN V SO-VODNJAH: občinska uprava prireja javno srečanje, na katerem bodo predstavili prve izsledke monitoraže obstoječe hrupne stopnje na teritoriju danes, 14. septembra, ob 20.30 v spodnji dvorani zadružne banke v Sovodnjah. SLORI IN GORIŠKA POKRAJINA prirejata okroglo mizo z naslovom »Narodnost danes. V kolikšni meri je narodnost funkcionalna razvoju sodobnih družbenih skupnosti?« v četrtek, 16. septembra, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 v Gorici. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na notranjem dvorišču na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 17. septembra, ob 17.30 založnik Piero Bu-dinich predstavil knjigi »Cartoline dalla fossa« Emira Suljagica in »Ser-bia« Stevana K. Pavlowitcha. OKOLJSKA KARAVANA SOČA SOOČA: v Podgori, 23. septembra, ob 20. uri na »pašereli« in nato na domačiji Pri županovih, kjer bo soočanje s predstavniki društev in ustanov, povezanih z reko Sočo. Pogovorom bo sledila projekcija dokumentarnega filma »Trenutek reke«, avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, ki je nastal v produkciji Kinoateljeja; informacije na www.soca-isonzo-film.org in socasooca.blogspot.com. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martinasolc@hotmail.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Rodolfo Bul-fon iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 11.00, Guerrina Gelussi v kapeli bolnišnice Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.00, Clemente Gagliardi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Nevia Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Torek, 14. septembra 2010_MNENJA, RUBRIKE / ODPRTA TRIBUNA Za razvoj naše šole potreben usklajen nastop pri pristojnih organih Livio Semolič Tokrat se oglašam v zvezi s šolsko problematiko izključno v osebnem imenu, saj sem do teh vprašanj še posebno občutljiv in to iz številnih razlogov: predvsem kot oče dveh otrok, ki obiskujeta slovensko šolo, kot nekdanji profesor na slovenskih in italijanskih višjih srednjih šolah, kot sodelavec raznih parlamentarcev in vladnega poddtajnika in ne nazadnje kot predstavnik civilne družbe. Vse to prepletanje vlog lahko učinkuje pozitivno ali negativno, gotovo pa mi ni dano, da bi obravnaval te zahtevne teme odmaknjeno. Najbolj dragocena izkušnja je gotovo vezana na sodelovanje z vladnim poddtajnikom, ko sem lahko neposredno in podrobno spoznal razne ministrske strukture, med katerimi tudi šolsko, in sem tudi jasno dojel kompleksnost posameznih ministrstev oz. celotnega državnega ustroja italijanske birokracije. Ta izkušnja me je naučila, koliko truda je potrebno vložiti tudi za najmanjši uspeh in koliko odprtih problemov (seveda ne samo manjšinskih) ostane nerešenih v nedogled zaradi raz-noraznih, tudi malenkostnih razlogov. Taka je pač realnost italijanske države: (skoraj) vsi se tega zavedajo, nikomur pa do danes ni uspelo veliko spremeniti, še posebno na področju šolstva ne! S tem daljšim uvodom sem želel izpostaviti nekaj premis tudi zato, da bi se izognil možnim nesporazumom ali celo zlonamernim interpretacijam naslednjih misli: popolnoma se zavedam zelo resnih težav, ki pogojujejo redno delovanje naših šol in zato sem tudi v skoraj vsakodnevnem stiku z našimi šol- skimi predstavniki, istočasno pa se ne strinjam s tistimi, ki obravnavajo našo šolo, ne da bi upoštevali vsedržavni kontekst in ki stalno vlečejo na dan mednarodne sporazume kot potencialno "čudežno mazilo'. Pretirana dramatizacija v notranji dinamiki pelje izključno v sindrom vitimizma, s katerim lahko ne nazadnje opravičimo in krijemo tudi katerokoli našo pomanjkljivost in šibkost. Nobenega dvoma ni, da se moramo vsi še posebej truditi za razvoj naše šole in v to vlagati največ pozitivnih energij, kot tudi nobenega dvoma ni, da so šolske strukture pod velikim pritiskom zaradi krčenja finančnih sredstev, kar zagotovo šibi tako manjšinske kot tudi vse italijanske šole. Za letošnje šolsko leto so sicer organiki našega učnega osebja ostali nedotaknjeni za razliko od italijanskih, ki so bili kar dobro okleščeni; po drugi strani pa nam pretijo hude posledice v primeru predvidenega krčenja neučnega osebja. Prav zato je potrebno pravilno uokviriti specifične težave, resno izpostaviti dejanske posledice, ustrezno nastaviti možne rešitve in posledično usklajeno nastopati pri pristojnih organih. S posebno pozornostjo pa bi verjetno morali obravnavati problem maloštevilnih vpisov na nekatere šole oz. smeri: napačno bi namreč bilo, da "druge" krivimo za tako stanje in celo zatrjujemo, da nam načrtno zapirajo šole, kot da bi imeli vsepovsod samo sovražnike. Da ne omenjam drugih norosti, ki jih žal slišim iz ust nekaterih bolj ali manj uglednih politikov, pri katerih prevladuje želja po eklatantnih iz- javah pred tihim vsakdanjim naprezanjem za dobrobit naše šole! Na srečo in predvsem po zaslugi številnih sposobnih šolskih akterjev imamo tudi kar nekaj pozitivnih podatkov, kot je npr. konstantna rast vpisov v naše šole v zadnjem desetletju (podatki za Goriško kažejo npr. na 50% porast vpisov, saj se je število učencev od š. l. 2001/02, ko jih je bilo skupaj 1.040, v š. l. 2009/10 povišalo na 1.579). Treba je upoštevati splošno sliko našega šolstva, ki gotovo ni tako dramatična, kot bi jo nekateri želeli predstaviti, saj - kot pravilno ugotavlja minister Žekš - posamezni problemi ne smejo zasenčiti pozitivne celote! Naloga vseh nas je torej ta, da šoli stalno stojimo ob strani in ji pomagamo pri reševanju slehernega problema z realističnim pristopom in dejanskim konstruktivnim naprezanjem. Ob zaključku pa si kot oče želim, da bosta moja otroka imela pred sabo pozitivne in kreativne učne mentorje, ki bodo znali tudi z inovativnimi pristopi, ustreznimi pedagoškimi prijemi in s primerno komunikativno živahnostjo pritegniti pozornost in zanimanje učencev ter s stalnim sodelovanjem staršev učinkovito sooblikovati vzgojno-izobraževalni proces, primeren za pričakovanja in potrebe mladostnikov tretjega tisočletja. To pa bo, kljub vsem naštetim težavam, odvisno izključno od nas samih in stalnega pozitivnega interagiranja med vsemi našimi šolskimi akterji. Srečno vsem ob začetku novega šolskega leta! sežana - V Kosovelovem domu začeli z vpisovanjem abonentov Tudi letos pet abonmajev Polno zaseden je običajno le abonma komedija, ostali bolj prazni - Prva predstava že 4. oktobra SEŽANA - Včeraj so v kulturnem centru Krasa, sežanskem Kosovelovem domu, pričeli z vpisom novih abonentov. Kot je v navadi, tudi v novi sezoni ponujajo pet abonmajev - abonma komedija, modri abonma, glasbeni abonma, abonma jazz klub in Srečkin abonma. V dogovoru s sežanskim vrtcem in osnovno šolo pa bodo oblikovali še posebna abonmaja zanju, smo izvedeli v Sežani. Sezono bodo pričeli 4. oktobra s predstavo Gledališča Koper Chicchigno-la, ki je bila na letošnjih dnevih komedije izbrana za najbolj žlahtno komedijo festivala. Prikazuje zgodbo uličnega prodajalca igrač in lampijonov, ki mu ohola žena nastavlja rogove. Do konca sezone bo sledilo še pet predstav. »Poskušamo se držati lastnega pravila, da na oder pripeljemo čim več nagrajenih predstav,« je povedal vodja programa David Terčon. »To še posebej velja za modri abonma, za katerega smo se letos še posebej potrudili. V njem so predstave, ki so bile nagrajene na Slovenskem festivalu komornega odra, na Tednu slovenske drame ali so bile iz- brane za tekmovalni del letošnjega Borštnikovega srečanja. V abonmaju se bodo zvrstile resnično kakovostne predstave, ki skušajo gledalcem odpreti drugačen pogled na gledališki oder.« V glasbenem abonmaju bo šest koncertov, resnično poslastico pa v Sežani napovedujejo z nastopom Slovenskega okteta, ki bo prihodnje leto slavil 60 let delovanja. Opozoriti velja tudi na recital znanega mladega hrvaškega pianista Danijela Detonija. V abonmaju Jazz klub bodo štirje koncerti, izvajalci pa za zdaj še niso znani, ker se za nastope dogovarjajo sproti. Ob sobotnih dopoldnevih pa bodo šest poslastic ponudili najmlajšim v Srečkinem abonmaju. »Glede na izkušnje iz preteklih let, bo najbrž polno zaseden samo abonma komedija,« je še povedal Terčon. »Za druge abonmaje zanimanje ni ravno posebej veliko, zato sedeže napolnimo s prodajo vstopnic. Čeprav so se v glasbenem abonmaju v zadnjih dveh desetletjih zvrstila resnično vrhunska imena svetovne glasbe, to ni pritegnilo več ljudi. Tudi v modrem PISMA UREDNIŠTVU »Gospe in gospodje« Gospod Borut Pahor, predsednik vlade Republike Slovenije, je na nedeljski proslavi v Bazovici pozdravil navzoče z »gospe in gospodje«. Rad bi opozoril g. Boruta Pahorja, predsednika vlade, ki naj bi bila levosredinska, da je lep del množice na bazoviški gmajni bilo tudi »tovarišic in tovarišev«, ki pa si očitno niso zaslužili pozdrava g. Boruta Pahorja. Gospod predsednik bi se moral zavedati, da če je on danes to kar je in če je Slovenija zdaj neodvisna država in še prej ugledna republika v sklopu SFR Jugoslavije, je to zasluga prav »tovarišic in tovarišev«, ki so se borili proti okupatorju, medtem ko so »gospe in gospodje« v glavnem udobno čakali na razplet dogodkov, nekateri pa so celo sodelovali z tistimi silami, katerih cilj je bil uničenje slovenskega naroda. Lep pozdrav Aleksander Kokoravec abonmaju je izbor predstav tak, da predstavljajo sodobne teme, sodobno življenjsko problematiko in drugačen pogled na svet, zato je ta ponudba zahtevna in po njej posegajo ljubitelji drugačnega gledališča.« Seveda pa delovanje Kosovelovega doma ne more temeljiti samo na ekonomski logiki. »Osnovna naloga vseh kulturnih domov po Sloveniji je, da zagotavljajo in dvigujejo raven ponudbe različnih kulturnih dogodkov. Nikjer na svetu take ustanove ne preživijo brez pomoči države oziroma v našem primeru občine Sežana. Zakaj ne bi ljudje videli tragedije ali predstave, ki preizkuša nove poti v gledališču,« je dodal direktor Gojmir Lešnjak - Gojc, ki se mu 1. oktobra izteče drugi direktorski mandat. »Naša hiša je tudi članica Združenja kulturnih domov regionalnega pomena, namenjenega izmenjavi izkušenj, programov, ustvarjanju koprodukcijskih predstav.« Tako bosta v letošnji sezoni nastali kar dve, in sicer s koprskim gledališčem bodo uprizorili Poslednjega termina(l)torja avtorjev Tamare Matevc in Borisa Koba-la v režiji Sama Strelca, s T.I.P. teatrom iz Ljubljane pa bodo pripravili delo maja letos preminulega srbskega avtorja Rado-slava Zlatana Doriča Sezona naročenih umorov. V preteklih dveh sezonah so zelo uspešno igrali njegovo komedijo Kako smo ljubili tovariša Tita. Aprila prihodnje leto bo Kosovelov dom praznoval 20. obletnico ustanovitve. Nanjo se v kulturnem centru Krasa že skrbno pripravljajo in napovedujejo vrsto prireditev. Različne dogodke v Kosovelovem domu na leto obišče okoli 60 tisoč ljudi (v to številko so vštete tudi tiste prireditve, ki niso v organizaciji doma), kar je zavidanja vredna številka. Da bi v prihodnje obisk še povečali, dvignili raven kulturne osveščenosti in prepoznavnost Krasa, pa bi kazalo združiti področje kulture pod skupno streho. Povezati kulturna domova v Hrpeljah in Komnu, Škrateljnovo domačijo v Divači in Grad Štanjel v skupno ustanovo. Gotovo te hiše potem ne bi tako samevale kot danes. Irena Cunja ODPRTA TRIBUNA Je še levica ali je ni? Primož Mozina Je še levica ali je ni? To je vprašanje! Če smatramo, da je levica tista politična ideja, ki skrbi, da bodo socialne razlike čim manjše in da bodo imeli »zatirani in razžaljeni« oporo in jih ne bo lahko kar tako brez vsake pravne podlage, ali pa tudi z njo, emarginirati, potem lahko ugotovimo, da je taka opcija izgubila zvezo z navadnimi ljudmi in je danes progresivna sila le po imenu. Taka levica bi se morala z vsemi silami boriti, kot smo včasih idealistično rekli, za boljši jutri. Pa se je ves ta papirnati idealizem sesul z berlinskim zidom! Vsi so postali naenkrat sredinci ali desničarji: od kremenitih komunistov do postfa-šistov. Kakšna je sploh razlika danes med Bersanijem in Finijem? Da je morda Fini kdaj bolj levo od Demokratske stranke (DS) in bolj v opoziciji! Komunističnih partij Italije je pa menda pet ali celo šest s po 1-2-3% volivcev(če). Žal mi je, da Spetič tako omalovažuje Di Pietro-vo Italijo vrednot (IV) in jo striktno žigosa kot justicialistično. Zakaj to? Nisem pristaš IV a jih vendar spoštujem, ker so koherentni in gredo svojo pot naprej proti cilju, ki so si ga zadali: padec Berlusconija. Kakšne cilje imajo druge tako imenovane leve stranke s Spetičevo vred, mi ni prav jasno, če jih sploh imajo. Se sploh zavedamo, da 20 let po koncu komunizma še nimamo levičarske stranke, ki bi imela jasen program in bi po tem programu delala in na tak način pridobila somišljenike. Kot zdaj stojijo stvari, bo na naslednjih volitvah zmagala stranka tistih, ki ne bodo šli na volitve. Zakaj pa naj bi volili? Za zmago stolčkov in privilegijev, ki so tako in tako že zmagali. Če je na vladi Berlusconi, je vsaj zabavno, saj ušpiči vsak dan kako novo! Italijane naj bo le sram, da imajo tako vlado, mene ni, ker nisem Italijan. Nam Slovencem pa tudi prejšnja vlada ni dala nič ali skoraj nič. Druga stvar, ki je še kako aktualna, je problem, kako izvajati vsakršno politiko, da bo čim bolj v skladu z voljo večine. Na vsakem koraku slišiš govoriti in pisati o demokraciji, kaj je demokratično in kaj ni. So pa taka izvajanja pogostokrat brez vsakih temeljev in so prav nedemokratično prirejena po kopitu tistega, ki o tem modruje in bi rad dokazal, da ima prav. In ravno to ni prav nič demokratično! Kaj je sploh demokracija? Skupina ljudi si postavi določena pravila, ki so lahko dobra ali slaba, pravilna ali zmotna, vendar so pravila, ki jih je treba striktno in točno izpolnjevati, tudi ko ni tebi ali kateremukoli članu te skupine to všeč. Bila so dogovorjena in sprejeta. V trenutku, ko se začne delati samovoljne izjeme v pravilih, demokracije ni več. Menjave pravil so mogoče le s pristankom večine članov, pa naj traja procedura še tako dolgo, druge poti ni! Bližnjice so nedemokratične in tudi individualne interpretacije niso na mestu. Enoumje preži na vsakem koraku: mi imamo bolj prav kot oni, oni niso demokratični, ker mislijo drugače kot mi, molčite, mi bolje vemo kako in kaj. To so kaj pogosti izpadi. V demokraciji ima vsak pravico povedati svoje in to zagovarjati, če je pa večina drugačnega mnenja, se bo moral pač prilagoditi in priznati poraz, tudi če je prepričan v svoj prav. Spoštovanje dogovorjenih pravil (ustava, zakoni, procedure, dogovori itn.) je srž demokracije. Spoštovati pravila pomeni, da jih je treba izvajati vedno in povsod, ne pa da se sklicujemo nanje, ko nam paše in kričimo, da so zgrešena, ko nam ne ustrezajo. Iskanje lukenj v pravilih in poskusi, da bi se jim izognili kaže na nedemokratične težnje. Takih možnosti je v Italiji ogromno, zaradi prevelikega števila zakonov, ki omogočajo takšne manevre. Približno desetkrat več zakonov, kot jih imajo v drugih modernih zahodnih državah povzroča zmedo, ki so ji kos le redki. Ti pa imajo zato možnost, da se prav nedemokratično okoriščajo in v svoj prid obračajo nemoč drugih. Grozljiva je ta nemoč! Vsi vemo, kaj se dogaja, pa ne moremo nič storiti. Piše se o tem, govori, razpravlja, demonstrira, pa se nič ne doseže. In vendar je prav to demokracija, čeprav njena najslabša plat, njena šibka točka. Pravila smo namreč sprejeli vsi, tako da smo volili za tiste, ki so jih predlagali. Da bi to spremenili, je morda še čas. Namreč taka pravila, kot so zdaj, se kaj rada spremenijo v nepravila in zavedejo demokratično deželo v diktaturo. Mislim da se v Italiji, pa ne samo, približujemo sistemu, ki z zamenjavo raznih ključnih zakonov pelje v počasno hiranje demokratskih načel in vodi v oligarhični sistem, ki je na las podoben aristokratskemu izpred 100-200 let. Prince in grofe so le zamenjali finančni in ekonomski mogotci, ki so se okoristili bodisi z industrijo, bodisi z borznimi špekulacijami. Kaj se bo iz tega izcimilo, je težko predvideti. Prav gotovo nič dobrega za večino ljudi! Nekaj podobnega, seveda v po-manjšanem merilu, se dogaja tudi v naši manjšini. Vsi poudarjajo demokracijo in potrebo po demokratično izvoljenih voditeljih manjšine. Pa se ne da priti do tega. Kako pač, ko pa se sedanji voditelji nočejo usesti za mizo in sestaviti pravilnik, ki bi ga potem demokratično predebatirali in sprejeli vsi. Potem bi lahko izvolili res demokratično vodstvo, katerega bi morali vsi poslušati, ga oceniti in ga prihodnjič spet izvoliti ali pa tudi ne, če bi ga ocenili kot slabo. Zakaj je tako težko sesti za skupno mizo? Nemara zdaj tega ni treba, ko nam ne teče ravno v tem trenutku voda v grlo. Kdo tega noče in zakaj? Tisti ki se boji poraza in se zato izvija, prav gotovo ne ravna demokratično, pač pa se skuša okoristiti s stanjem, ki je vsekakor za vso manjšino pogubno. To vsi prav dobro vemo, pa ne moremo narediti nič. Govorimo, godrnjamo, pišemo, pa kaj ko se nič ne premakne. Če bi sedli za mizo SKGZ in SSO in pripravili kakršnakoli pravila, bi jih kritizirali ali hvalili, pa bi jih navsezadnje nemara sprejeli, kot smo vedno sprejeli vse, kajti vemo, da bi bilo potrebno, da enotno nastopamo nasproti javnim upravam. Kdor bi ne bil zadovoljen, bi imel vso pravico boriti se za spremembe, ampak delal bi na konkretni podlagi. Zdaj pa samo nakladamo (vključno z mano), kaj bi bilo in, kako bi bilo in, če bi bilo ter, kako bi bilo, če ne bi bilo! Osebno sem prepričan, da bi bilo kakršnokoli vodstvo, demokratično izvoljeno, vsekakor boljše od sedanjega stanja, ko vsak vleče vodo na svoj lastni mlin in mu je malo mar za vso manjšino. Ker prav v tem grmu tiči zajec: vsaka stran dela za svoj vrtiček in skuša izmakniti sosedu del travnika. Za skupno dobro pa ni dovolj časa in energije in morda volje. Naj sosedu krava crkne! Treba bi se bilo nad tem zamisliti in dobro oceniti, koliko časa bomo na tak način preživeli in kaj bodo naša vodstva počela, ko ne bodo imela več kaj in za kaj voditi. Že to bi moralo sprožiti alarm in sprožiti postopek za kompromis in tisto spravo, ki je med nami že de facto (vsaj pri večini), ni pa še prodrla v glave šefov. Seveda oni bi pri tem največ izgubili! Bi pa prav gotovo pridobila vsa manjšina in si pripravila perspektive za naprej. Kratkovidnost jo pa uničuje. w / ALPE-JADRAN Četrtek, 16. septembra 2010 267 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Danes začetek lige prvakov Na stavnicah bolj kotirajo Barcelona, Real in Chelsea Inter, ki bo danes igral proti Twenteju, šele v drugi vrsti - Inzaghijev rekord Skupine Skupina A: Inter Milan, Werder Bremen, Tottenham, Twente Skupina B: Lyon, Benfica, Schalke 04, Hapoel Tel Aviv Skupina C: Manchester United, Valencia, Glasgow Rangers, Bursaspor Skupina D: Barcelona, Panathinaikos, Koebenhavn, Rubin Kazan Skupina E: Bayern München, Roma, Basel, Cluj Skupina F: Chelsea, Olympique Marseille, Spartak Moskva, Žilina Skupina G: Milan, Real Madrid, Ajax Amsterdam, Auxerre Skupina H: Arsenal, Šahtar Donjeck, Braga, Partizan Zlata knjiga 9 zmag: Real Madrid; 7 zmag: Milan; 5 zmag: Liverpool;4 zmage: Ajax Amsterdam, Bayern München;3 zmage: Manchester United, Barcelona, Inter Milan; 2 zmagi: Benfica Lizbona, Nottingham Forest, Juventus, Porto Kl v 1 Mourinho želi biti prvi trener s tremi osvojenimi pokali s tremi različnimi klubi ansa KOŠARKA - Svetovno prvenstvo v Turčiji V znamenju Duranta Najboljši strelec NBA lige blestel tudi v finalu med ZDA in Turčijo - Pred Jugoslavijo in SZ Dosedanji prvaki V oklepaju MVP igralec 1950 Argentin (Furlong, Arg) 1954 ZDA (Minter, ZDA) 1959 Brazilija (Pasos, Bra) 1963 Brazilija (Marques, Bra) 1967 Sovjetska zveza (Daneu, Jug) 1970 Jugoslavija (S.Belov, SZ) 1974 Sovjetska zveza (Kičanovič, Jug) 1978 Jugoslavija (Dalipagič, Jug) 1982 Sovjetska zveza (Rivers, ZDA) 1986 ZDA (Petrovič, Jug) 1990 Jugoslavija (Kukoč, Jug) 1994 ZDA (O'Neal, ZDA) 1998 ZR Jugoslavija (Bodiroga, ZRJ) 2002 Srbija in Črna gora (Nowitzki, Nem) 2006 Španija (Gasol, Spa) 2010 ZDA (Durant, ZDA) RIM - Nogomet bo ob naslednjih torkih in sredah spet šport številka ena. Že danes se začne liga prvakov, najelitnejše evropsko klubsko tekmovanje. V minuli sezoni so prvaki postali igralci milanskega Interja, letos pa stavnice največ možnosti pripisujejo Barceloni, madridskemu Realu in Chelseaju. Na stavnicah visoko kotirajo še Manchester United, Inter, Bayern, Arsenal in Milan. Inter se bo že danes v gosteh pomeril z Twentejem, trener Benitez pa upa, da bo lahko računal tudi na doprinos Maicona in Chivuja, medtem ko Srb Stankovič še ni okreval. Veliko je v teh dneh govora o slabi formi Argentinca Milita in o tem, da igra Eto'o predaleč od nasprotnikovih vrat, zato je pričakovati, da bo današnja razporeditev moštva nekoliko drugačna. Milan bo jutri doma srečal Auxerre, za katerega nastopa tudi Novogoričan Valter Birsa. Skupina G bo bržčas zanimiva za vso Evropo, ne nazadnje v njej poleg Auxerra in Milana nastopata še Real Madrid in Ajax. Medtem ko se pri Auxerru in Ajaxu, ki je v tem tekmovanju nazadnje slavil leta 1995, zavedajo, da bodo le stežka prišli iz skupine, pa so bolj samozavestni pri Milanu z novima okrepitvama Robinhom in Zlatanom Ibrahimovičem. Doslej se sicer njun prihod ni obnesel, kljub temu pa bo trener Allegri jutri najbrž spet zaupal Švedu, čeprav si močno želi igrati tudi Inzaghi, ki mu manjka le gol, da bi izenačil rekord Nemca Gerda Muellerja v evropskih pokalih. Velika so pričakovanja tudi madridskega Reala, ki se je najbolj okrepil na trenerski klopi. Vajeti je prevzel jezikavi in kon-troverzni Portugalec Jose Mourinho, lani zmagovalec z Interjem, še prej pa s Portom. »To je tekmovanje vseh tekmovanj. Ni samo najbolj pomembno, temveč tudi najbolj prestižno, ugledno. Le nekaj trenerjev je z dvema kluboma osvojilo naslov prvaka tega tekmovanja. Moja velika ambicija pa je postati prvi trener, ki bo naslov osvojil s tremi različnimi klubi,« je za spletno stran Evropske nogometne zveze dejal "Special One". Skupinski del tekmovanja bo trajal do 8. decembra. Osmina finala bo na sporedu februarja in marca, četrtfinale in polfinale bo aprila in maja, finale pa 28. maja na Wembleyju. DANES: Twente Enschede - Inter. JUTRI: Milan - Auxerre in Bayern München - Roma ISTANBUL - Košarkarji ZDA so novi svetovni prvaki. V finalu šestnajstega SP v Carigradu so na krilih najkoristnejšega igralca turnirja Kevina Duranta premagali Turčijo s sedemnajstimi točkami razlike. Za Američane je to četrta zlata medalja na S, prva po letu 1994. Z njo so hkrati postali najuspešnejša država na svetovnih prvenstvih, saj so si doslej prvo mesto po zlatih medaljah delili z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Zlato medaljo so osvojili povsem zasluženo, saj so nadigrali vseh devet tekmecev (s povprečno razliko 23,4 točk), vključno s Turčijo, ki je bila do finala brez poraza. V svojih vrstah imajo tudi najkoristnejšega igralca prvenstva Kevina Du-ranta, ki je prvenstvo zaključil s povprečjem 22,7 točk na tekmo. 22-letni in 206 centimetrov visoki član Oklahoma City Thunder je tako v letu 2010 osvojil dva prestižna naslova - prvo mesto med strelci v ligi NBA in naziv MVP svetovnega prvenstva v Turčiji. Kevin Durant je bil seveda izbran tudi v prvo peterko prvenstva, v kateri so bili še Linaz Kleiza (Litva), Luis Scola (Argentina), Miloš Teodosič (Srbija) in Hidayet Turkoglu (Turčija). Navkljub porazu so z razpletom prvenstva zadovoljni tudi gostitelji, saj so osvojili prvo medaljo na svetovnih prvenstvih. Izidi zadnjega dne: za 5. mesto: Argenitna - Španija 86:8, za 3. mesto: Litva - Srbija 99:88, za 1. mesto: ZDA -Turčija 81:64 NOGOMET - A-liga Če igralcu zaupaš Chievo presenečenje kroga, ki je bilo v znamenju neuspešnih nastopov vodilnih moštev Zdaj še nogometni sodniki. Po sodnikih na sodišču, novinarjih in še številnih drugih kategorijah so za predsednika vlade in Milana še nogometni sodniki proti milanskemu društvu iz političnih razlogov. Sindrom obkoljenosti Silvia Berlusconija je znova izbruhnil na dan, tako da so odgovorni za sobotni nepričakovan poraz Milana »levičarski sodniki«. Državna televizija Rai je pred prvenstvom povsem upravičeno odločila, da v svojih oddajah ne bo več kazala upočasnjenih posnetkov spornih dogodkov, a tudi brisanje t.i. »moviole« očitno ne zaleže. V Italiji ostajajo sodniki glavni izgovor ob neuspešnih nastopih ekip. A Milan ni edino društvo, v katerem si morajo po drugem krogu dajati obilico obliža na rane, saj so neuspehi favoritov bili skorajda zaščitni znak komaj minulega konca tedna. V soboto je ob Milanu padla še Roma, medtem ko se je Inter nekako le rešil proti Udineseju, čeprav Benitezova četa še zdaleč ne navdušuje. Na San Siru so črnomodri zmga-li izključno zaradi potez posameznikov, medtem ko je kvaliteta igre na še dokaj nizki ravni. Nekateri igralci so daleč od prave forme, saj jih je večina začela v zamudi s pripravami, a vsekakor trojica italijanskih ekip v ligi prvakov (Roma, Inter in Milan) se ni na najboljši način približala prvemu evropskemu nastopu. Bomo videli, če bo Benitezu, Ranieriju in Allegriju uspelo odpraviti vsaj nekaj težav v par dneh. V nedeljo so dokaj neuspešno igrali še Juventus, Fiorenti-na, Napoli in Palermo. Delneri je po domačem neodločenem izi- du proti Sampdorii (od treh Juventusovih golov sta bila kar dva neregularna zaradi nedovoljenega položaja kasnejšega strelca) odkkrito priznal, da Juventus ni med kandidati za naslov. Cas-sano in Pozzi sta obelodanila vse hibe, ki jih ima stara dama. Poigravala sta se z Juventusovo obrambo (najpomembnejši poletni nakup Bonucci je zelo spominjal na zadnjega Cannavara), morda pa je najzaslužnejši za pozitiven nastop Genovčanov vezni igralec Palombo, ki je poskrbel za nekaj vrhunskih podaj. Na vrhu lestvice se je tako znašel Chievo, ki edini mar-šira s polnimi jadri. Svoj delček k uspehom moštva iz veron-ske četrti prispevata tudi v Trstu dobro znana napadalca Mos-cardelli in Granoche. Za Chievo ostaja edini cilj obstanek, a predsedniku Campedelliju, navijačem in vsem igralcem tega simpatičnega moštva privoščimo, da bi se čim več časa obdržali tam pri vrhu, saj so dokaz, da lahko ustvariš solidno moštvo tudi brez milijonskih investicij. Treba »le« izbrati pravega trenerja (in izbire pri Chievu so bile v teh letih skoraj vedno pravilne) in take igralce, ki so pripravljeni pljuvati kri na igrišču. Svoje pripomore tudi motrivacija in okolje, ki psihološko nikogar ne obemenjuje. Če nekomu 100% zaupaš, potem ti to zaupanje na igrišču vrača s srčno igro. Če igralec vsako nedeljo stopi na zelenico v prepričanju, da se bo po enem samem slabem nastopu že selil na klop za rezerve, potem gotovo ne bo igral sproščeno. Ni slučaj, da je bil v prvih dveh nastopih Parme obakrat najboljši mož na igrišču Giovinco. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik KOLESARSTVO Casarotto: Znakov ob cesti ni bilo Zdravstveno stanje 19-letnega kolesarja Thomasa Casarotta, ki je silovito trčil v avtomobil med petkovo etapo dirke po FJK v Karniji ostaja nespremenjeno, čeprav brezupno. Pri življenju ga v videmski bol-noišnici ohranjajo le še aparature, saj so možganske poškodbe tako hude, da ni možna nobena operacija. Njegovi starši so že dovolili odvzem organov za presaditev. »Nekateri zdravniki pravijo, da še moramo upati, ker je Casarotto mlad in močan, čeprav zdaj upanj ni,« je povedal športni direktor Casarottovega moštva Arcobaleno Generali Roberto Zoccarato in dodal: »Ljudje se morajo zavedati, koliko truda vlagajo kolesarji v svoj šport, zato vabim av-tomobiliste, da ta trud spoštujejo tako med treningi kot med dirkami.« Vendar je še vedno vprašljivo, koliko je za smrt resnično odgovoren Tržičan Roberto Russi, ki je s svojim terenskim vozilom zbil kolesarja. Kaže namreč, da so karabinjerji ugotovili, da na cesti, s katere je voznik zapeljal na progo, ni bilo nobenega znaka, ki bi opozarjal na potek dirke. Državno pravdni-štvo iz Tolmeča je tudi zaseglo Casarottovo kolo in odredila analizo, ki naj bi pomagala razvozlati, kaj se je resnično zgodilo. Nova rdeča majica GIJON - Domačin Mikel Nieve (Eu-skaltel-Euskadi) je zmagovalec 16. etape kolesarske dirke po Španiji. Na zahtevni gorski preizkušnji od Gijona do Cotobella, dolgi 181 km, je za več kot minuto ugnal Luksembur-žana Franka Schlecka, tretji je bil Belgijec Kevin de Weert. Rdečo majico vodilnega pa ima zdaj Španec Joaquin Rodriguez (Katjuša). Doslej vodilni Italijan Vinzenzo Nibali je klonil v zadnjih dveh kilometrih, tako da je skupno vodstvo prevzel danes četrtouvščeni Rodriguez, ki ima 33 sekund naskoka. Černic protagonist MILAN - Matej Černic je bil protagonist nedeljske zmage Italije na pripravljalni tekmi za odbojkarsko SP proti Nemčiji. »Az-zurri« so zmagali s 3:1 (25:19, 29:25,25:22, 25:15), Goričan pa je dosegel 18 točk s 73% sprejemom in 58% napadom. Na katamaranih VALENCIA - Prireditelji pokala Amerike so sporočili, da bo naslednje tekmovanje leta 2013 potekalo na 22-metrskih katamaranih. V tem trenutku še ni znano prizorišče slovite jadralske preizkušnje, ki so jo prvič izpeljali davnega leta 1851. Odločitev o tem bo padla konec leta, najbolj resni kandidati pa so San Francisco, Valencia in Rim. Alonso bližji vrhu MONZA - Španec Fernando Alonso (Ferrari) se je zmago na VN Italije v Monzi približal vrhu skupnega seštevka, Ferrari pa prišel tik pod moštvo Red Bull v ekipni konkurenci. Trenutek odločitve so bili postanki v boksih, kjer je Alonso pridobil nekaj dragocenih sekund in se na stezo vrnil pred dotlej vodilnim Britancem Buttonom, prednost pa nato obdržal do konca. Po prevoženih 53 krogih je imel Alonso sicer le 2,9 sekunde prednosti, kar pa je bilo dovolj za zmago, tretjo v tej sezoni in že 24. v karieri. Tretji je bil Felipe Massa. Vodstvo v skupnem seštevku SP je s 187 točkami zdaj prevzel v nedeljo šesti Avstralec Mark Webber (Red Bull). Dež v New Yorku NEW YORK - Finalni dvoboj na letošnjem zadnjem teniškem turnirju za grand slam v New Yorku med Špancem Rafaelom Nadalom in Srbom Novakom Dokovičem je bil prestavljen zaradi dežja. Drugi in tretji nosilec turnirja z nagradnim skladom 23 milijonov dolarjev sta svoj dvoboj predvidoma igrala sinoči. Znani vsi udeleženci EP BRUSLEJ - Belgija, Estonija in Turčija so zadnje tri države, ki so si priborile nastop na odbojkarskem evropskem prvenstvu, ki ga bosta med 10. in 18. septembrom prihodnje leto gostili Avstrija in Češka. Udeleženci moškega odbojkarskega EP 2011: Avstrija, Češka, Bolgarija, Francija. Poljska, Rusija, Srbija, Slovenija, Finska, Slovaška, Nemčija, Italija, Portugalska, Estonija, Belgija, Turčija. 20 Torek, 14. septembra 2010 NOGOMET / D-LIGA - Po dveh krogih Kras Repen Koimpex s šestimi točkami na vrhu lestvice Celo v Repnu ne verjamejo, da je to sploh mogoče Častni predsednik Centrone: »Uživajmo ta trenutek«- Zdaj na vrsti Unione Venezia Kras Repen Koimpex je po dveh krogih na vrhu lestvice skupaj z glavnimi favoriti za napredovanje v poklicno drugo divizijo: SandonaJesolom, Trevisom in Venezio. Krasov častni predsednik Niko Centrone je po tekmi priznal, da ni pričakoval takega začetka v D-ligi. »Uživajmo ta trenutek,« je poudaril. Čeprav se je Krasova domača tekma »križala« s spominsko svečanostjo ob 80-letnici ustrelitve Bazoviških junakov, se je ob repen-skem pravokotniku zbralo lepo število gledalcev. Okrog 400. PRENOVLJENI CENTER - Re-penski športni center je Krasove in gostujoče navijače sprejel v prenovljeni preobleki. Nova zasilna vrata, nova ograjena tribuna za goste, obvezen rešilec ob igrišču in zdravnik na zelenici ter številni policaji, ki so skrbno pazili, da ne bi prišlo do izgredov. Iz Pordenona se je resda pripeljalo nekaj navijačev, ki pa so bili mirni in niso povzročili težav. Tudi poraz so sprejeli športno. TEKMA - V prvem delu nismo videli zadetkov. Pordenone je imel nekaj več posesti žoge, Kras pa se ni pustil presenetiti. Obrambna vrsta z Buco-vazem in Tizianijem na sredini je delovala brezhibno. Zvezna linija pa je dobro pokrivala najnevarnejše gostujoče igralce. Pred odmorom je moral vratar Contento prvič resneje posredovati. V drugem delu pa so prišli na svoj račun domači navijači, ki so kar trikrat slišali zvok priljubljene Avse-nikove viže Na Golici. Prvič po šestih minutah, ko je nasprotnikovo mrežo z lepim zadetkom zatresel Alen Carli. POVEDALI SO ... Srb prvi na nosilih Trener Alessandro Musolino se je veselil visoke zmage: »Nisem pričakoval, da bomo po dveh kkrogih imeli že šest točk na lestvici. Te točke so zelo pomembne v boju za obstanek. Treba jih bo zbrati čimprej 40.« Trener Pordenona Bosi je bil upravičeno razočaran: »Vedel sem, da ima Kras dobro ekipo in da naša naloga ne bo lahka. Kljub temu sem pričakoval, da bodofantje dali vse od sebe. Po Krasovem golu smo popustili na celotni črti,« je dejal trener por-denonske ekipe, ki ostaja po dveh krogih brez točk na lestvici. Junak srečanja Daniel Tom-izza je razkril, da je prvič v svoji karieri na eni sami tekmi dosegel dva gola. »Danes (v nedeljo op. ur.) sem se res razigral. Te tekme ne bom nikoli pozabil. Pri drugem golu sem pač videl, da me nasprotnikovi branilci ne jemljejo resno. Bržkone so mislili, da bom podal soigralcu. Odločil sem se, da grem do konca. In šlo je vse po načrtih.« Dejan Dragosavljevic je bil prvi Krasov igralec, ki se je na re-penskem igrišču, »ulegel« na nosila. »Bilo mi je malo nerodno. Poškodba ni bila tako huda. Taka pa so pač pravila in ob igrišču mora na vsaki tekmi biti prisoten zdravnik.« (jng) Tako so se Krasovi igralci veselili drugega gola Daniela Tomizze kroma Odtlej se gostje niso več uspeli zbrati in dejansko smo do konca tekme videli Krasov monolog. Najprej je 65. minuti drugi zadetek v polobratu dosegel Daniel Tomizza, ki se je nato veselil še v 80. minuti. Tomizza je pot do gola začel na sredini igrišča: preigral je pet igralcev in močno streljal naravnost v levi vratarjev kot. 3:0 in s tem je bilo tekme konec, čeprav bi lahko Kras še četrtič premagal vratarja Pordenona. Proti vratom so streljali Kneževič, Dragosavljevic in Latin. 4:0 pa bi bila prehuda kazen. NAJBOLJŠI - Najvišjo oceno nedvomno zasluži Daniel Tomizza, ki je dosegel dva zadetka in v obrambi igral brezhibno. V obrambi se je znova izkazal mladi Lorenzo Bucovaz, ki je trenerju Musolinu dokazal, da lahko igra na več igralnih pozicijah. Tudi mladi srbski nogometaš Dejan Drago-savljevic je pokazal nekaj atraktivnih potez na desni strani. ZDAJ V BENETKE - V prihodnjem krogu, v nedeljo, 19. septembra, bo Kras gostoval pri ekipi Unione Vene-zia, ki je še do pred nekaj letih igrala v poklicnih ligah. Repenski klub bo za navijače organiziral izlet v Benetke. Avtobus bo odpeljal z repenskega trga ob 10. uri. Za informacije in vpis pokličite na 3477313232 (Matteo). V ČETRTEK - Kras bo med tednom, v četrtek, igral še tekmo dvain-tridesetine finala državnega pokala za D-ligo. Varovance trenerja Alessandra Musolina čaka gostovanje v Chioggi. Tekma se bo začela ob 15. uri. Krasovci bodo na gostovanje v Veneto odpotovali že zjutraj. »Nekateri, kot na primer jaz, si bomo v službi vzeli prost dan,« pravi trener Musolino, ki je še dodal: »To bo predvsem odličen trening, saj bom dal priložnost, da se izkažejo tudi tisti, ki so doslej manj igrali. Prej ali slej bodo vsi dobili priložnost, tako da morajo biti vsi v stoodstotni pripravljenosti. Srčno upam, da bo na razpolago tudi Rok Božič. Že nekaj časa čakamo, da ga na zvezi registrirajo. Chioggia je zelo izkušena ekipa. Ta tekma bo odlična priprava na nedeljski dvoboj proti Venezii, ki je seveda absolutni favorit. Mi pa jim bomo skušali prekrižati račune.« (jng) D-liga Kras Repen Koimpex - Pordenone 3:0, Opitergina - Sanvitese 0:2, San Paolo PD - Belluno 1:1, SandonaJesolo - Montebelluna 2:1, Tamai - Chioggia Sottomarina 1:2, Torviscosa - Rovigo 0:1, Treviso - Montecchio Maggiore 3:0, Union Quinto - Concordia 2:0, Unione Venezia - Este 2:1 Kras Repen 2 2 0 0 4:0 6 Sandonajesolo 2 2 0 0 4:2 6 Treviso 2 2 0 0 5:1 6 Unione Venezia 2 2 0 0 4:2 6 Belluno 2 1 1 0 4:3 4 Chioggia 2 1 1 0 3:2 4 Rovigo 2 1 1 0 1:0 4 Union Quinto 2 1 1 0 3:1 4 Sanvitese 2 1 0 1 3:2 3 Torviscosa 2 1 0 1 3:1 3 San Paolo PD 2 0 2 0 1:1 2 Tamai 2 0 1 1 2:3 1 Montecchio M. 2 0 1 1 1:4 1 Este 2 0 0 2 1:3 0 C. Concordia 2 0 0 2 1:4 0 Opitergina 2 0 0 2 2:5 0 Montebelluna 2 0 0 2 1:5 0 Pordenone 2 0 0 2 1:5 0 PRIHODNJI KROG (19.9. Belluno - Treviso, Chioggia S. - Concordia, Este SandonaJesolo, Montebelluna - San Paolo PD, Montecchio - Union Quinto, Pordenone - Torviscosa, Rovigo - Opitergina, Sanvitese - Tamai, Unione Venezia - Kras Repen Strelci ekip naših društev 2 gola: Tomizza (Kras), Palermo (Juventina), Černe (Mladost) 1 gol: A. Carli, Cipracca (Kras), Ferluga (Sovodnje), Mania (Breg), P. Emili, Percich (Primorje), Ribezzi (Mladost) 2. AL - Brez zmage Polom Primorja, s točko le Zarja Gaja Prvi krog 2. AL je bil delno pozitiven le za Zarjo Gajo, ki se je iz Moša vrnila s točko (0:0). Primorje (2:6) in Breg (1:3) pa sta na domačem igrišču ostala praznih rok. Nogometaši Primorja so igrišče zapustili s sklonjenimi glavami. Gradese, na papirju starejša ekipa, jih je povsem nadigral, pa čeprav so rumeno-rdeči prvi povedli. Končni izid je bil 6:2. »V drugem polčasu smo se povsem sesuli. To je bila prava katastrofa, sploh nisem več vedel, kaj se dogaja mojim fantom. Naredili smo celo serijo nerodnih napak, ki so nam drago stale. Najslabše se je tokrat odrezala zvezna linija. Bili smo zmedeni in brez pravih idej. Tudi obramba ni delovala, kot bi bila morala. Skratka, treba bo ukrepati in nekaj spremeniti,« se je zgražal trener Bojan Gulič. Da je bil nasprotnik soliden in bolj izkušen, so priznali tudi pri Bregu. Spremljevalec Lorenzo Zupin je dejal, »da smo igrali premalo borbeno in premalo samozavestno. Če bi bili bolj pazljivi, ne bi prejeli takih golov. In če bi bili malo bolj natančni v napadu, bi lahko dosegli še kak zadetek, saj smo ustvarili tri ali štiri lepe priložnosti za gol,« je prepričan Zupin. Nohte pa si grizejo pri Zarji Gaji, ki so se z goriškega gostovanja vrnili s točko. »Za nas sta to dve izgubljeni točki. Mossa je zaradi izključitve igrala z desetimi igralci, kar bi bili morali izkoristiti. Kljub temu nismo igrali slabo, čeprav imamo tudi letos težave v napadu. S težavo pridemo do zaključka proti vratom,« je dejal podpredsednik Edvin Mil-kovic. Pri Zarji Gaji je tokrat zelo dobro igral branilec Ivo Križmančič. Ostali izidi: Fiumicello - Opici-na 0:1, Mont./DB - Piedimonte 1:0, Roianese - San Canzian 0:1, S. Andrea - Moraro 2:3, Sistiana - Mariano 0:0. 1. AMATERSKA LIGA in dodal: »Zvezna linija je bila predvsem v prvem polčasu v škripcih. Nasprotnik je bil bolj borben in to nas je precej zmedlo. Tudi obrambna vrsta ni bila vsakič na svojem mestu, kar bi lahko Pieris boljše izkoristil. Še dobro, da so tudi gostitelji veliko grešili. V prihodnjih dveh krogih nas čakata dva težka nasprotnika. V nedeljo igramo doma proti Domiu, nato pa v go-steh proti Primorcu. Pričakujem reakcijo in boljšo igro.« Ostali izidi: Azzurra - Ronchi 1:0, Centro Sedia - Muglia 2:2, Domio - Ison-tina 0:1, Esperia - Costalunga 0:2, Medea - San Giovanni 2:2, Staranzano -Turriaco 2:1. 12 Postave ekip naših društev Kras Repen Koimpex - Pordenone 3:0 (0:0) STRELCA: Carli v 51. in Tomizza v 65. in 80. min. KRAS: Contento, Bucovaz, Tomizza, Carli, Tiziani, Bagon, Dragosavljevic, Cipracca, Kneževič, Venturini, D'Agnolo (od 89. Latin). Trener: Musolino. Juventina - Villesse 3:1 (2:1) STRELCA: v 23. Palermo, 44. Stabile; 69. Palermo JUVENTINA: Mainardis, Petriccione, lansig (Rosolen), Trangoni, Masotti, Sellan, Radovac, Giannotta (Morsut), Palermo (Cadez), Favero, Stabile, trener Tomizza. Reanese - Vesna 2:0 (1:0) VESNA: E. Carli, Puric, Pin, Pipan, Dalle Aste, Debernardi, Kerpan (Marjanovic), Salice (A. Čok), Cano, Leone, Pernorio (P. Carli), trener Nikčevič. RDEČ KARTON: v 55. Debernardi, 59. Puric. Primorec - Isonzo 0:0 PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Ojo, Meola, Santoro, Mercandel (Sau), Antonacci, Bertocchi, Giorgi, Snidar (Lanza), Moscolin (Micor), trener Sciarrone. Pieris - Sovodnje 1:1 (0:0) STRELEC: v 49. Ferluga iz 11-m SOVODNJE: Burino, Tomšič, S. Kogoj, Pacor, Brockmann, Pohlen (Komic), Trampus, Ferluga, Peteani, Reščič, Nasser, trener Vitulič. Breg - Cormonese 1:3 (1:1) STRELEC: v 35. Mania BREG: Cresi, Bampi, Petranich, Stefani, Farra, Coppola (Cigui), Laghezza, Daris, Fazio, Bursich (Pastorino), Mania (Esposito), trener Macor. Primorje - Gradese 2:6 (1:2) STRELCA: v 18. Emili iz 11-m; 20. Percich PRIMORJE: Zuppin, Emili, Mihic, Zidarich (Aiello), Kovacic, Tommasi, Ferro, Siccardi (Makivič), Puzzer (Pauletic), Percich, Colasuonno, trener Gulič. Zarja Gaja - Mossa 0:0 ZARJA/GAJA: Valditara, Marchesi, Della Zotta, I. Križmančič, Missi, Mihelčič, Pezzato, Kariš, Bernobi, Bečaj, Franco (Milič), trener Lacalamita. Mladost - Union 3:1 (2:1) STRELCA: Černe 2, Ribezzi MLADOST: Bernardi, Bagon (Calabrese), Radetič, Kobal, Bensa (Gobbo), Zotti, Bressan, Ferletič, Ribezzi (Mutton), Černe, (Calabrese), Peric (Cristofaro), trener Cristofaro. Sovodenjci niso prepričali, Primorcu točka ni po godu Jutri ob 15.30 v Trebčah prijateljska tekma Primorec-Triestina Tako Sovodenjci kot nogometaši Primorca so v prvem krogu iztrgali točko. Če so v taboru belo-modrih z njo lahko zadovoljni, tega ne morejo reči v Trebčah, kjer je Primorec stalno držal vajeti igre v svojih rokah. Varovanci trenerja Mau-rizia Sciarroneja so pokazali dopadljivo igro, sodnik pa jim je razveljavil tudi gol, ki ga je dosegel Max Micor. »Zame je bil Micorjev zadetek povsem regularen. Res je, da je sodnik razveljavil tudi gol Ison-za. V tem primeru pa povsem upravičeno, saj je bil nasprotnikov igralec v prepovedanem položaju,« je dejal Primorčev trener Maurizio Sciarrone, ki je pohvalil igro in prizadevnost Antonaccija. Primorec bo v nedeljo gostoval v Šlovrencu. Rde-če-beli bodo igrali proti Isontini. Že jutri ob 15.30 pa bo v Trebčah na sporedu prijateljska tekma proti B-ligašu Triestini. Precej razočaran pa je bil predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. Nastop be-lo-modrih ga ni prepričal: »Na gostovanju v Pierisu je bila pozitivna le točka. Igrali smo zelo slabo. Kljub ofenzivni postavi, nismo ustvarili priložnosti za gol. Pie-ris je bil boljši, je treba priznati. Sprašujem se, zakaj smo igrali tako nezbrano. Upam, da je bil le slab dan in da bo že v nedeljo boljše.« Oba zadetka sta padla iz enajstih metrov. »Pri obeh enajstmetrovkah je bil sodnik zelo radodaren. Ampak še dobro, da nam jo je dosodil,« je priznal Kuštrin 3. AMATERSKA LIGA - Proti Unionu Doberdobska Mladost začela s pravo nogo Mladost je prvenstvo začela na najboljši način. Tri točke so dosegli na račun tržaškega Uniona, ki resnici na ljubo ni bil kos igralcem doberdobskega društva. Union se je letos po nekaj sezonah znova vpisal v 3. AL. »Union spada med slabše ekipe naše skupine, tako da je bila zmaga ta rekoč obvezna. Vsekakor sem bil s prikazano igro zadovoljen. Fantje so se potrudili in so ustva- Simone Bressan rili nekaj zanimivih akcij. Nismo igrali še v popolni postavi, saj so nekateri igralci poškodovani,« je dejal trener Mladosti Livio Cristofaro, ki je za uspeh pohvalil celotno ekipo. »Vsi so v enaki meri zaslužni za zmago. Strelca Rok Černe in Ribezzi, ki sta zadela v polno, ter vsi ostali, ki so sodelovali v akcijah. Pravo moč ekipe pa bomo videli v prihodnjem krogu, ko bomo gostovali pri tržaški ekipi CGS. Pravijo, da je tržaško moštvo solidno in da se bo potegovalo za vno- točk so zbrale ekipe naših društev v nedeljskem krogu (za Kras je sicer že drugi krog). Največ zadetkov, kar osem, so videli pri Briščikih, kjer je Primorje doživelo hud poraz. Domači vratar je iz svoje mreže pobral kar šest žog. Brez zadetkov pa so se razšli v Mošu, kjer je gostovala Zarja Gaja, in v Trebčah, kjer se je moral Primorec zadovoljiti s točko. kroma vično vrnitev v 2. AL. Ta bo lepa priložnost, da vidimo koliko je ura in da vidimo, ali se bomo letos lahko borili za zgornji del lestvice,« je še dodal trener Cristofaro. Ostali izidi: Aiello - Sagrado 3:2, Au-dax - Cgs 2:2, Campanelle - Begliano 1:1, Chiarbola - Lucinico 2:0, Poggio - Torre 0:1, Romana - Aurisina 2:2, Villa - Pro Farra 4:1. / ŠPORT Torek, 14. septembra 2010 21 SKIROLL - Mateja Bogatec v Cuneu sklenila mednarondo kariero »To je bil moj zadnji nastop za reprezentanco« Trikratna zmagovalka svetovnega pokala: »Odločitev sem sprejela z lahkim srcem« Mateja Bogatec je s 5. mestom v sprintu končala z nastopi na svetovnem pokalu FIS v skirollu in z reprezentančno kariero. Za vedno! Zadnje letošnje etape, ki bo konec meseca v grškem Solunu, se po lastni izbiri ne bo udeležila, ob po-vratku iz Cunea pa je povedala, da je prihodnje leto ne bo več na startu mednarodnih tekmovanj. »Svojo odločitev sem vodstvu reprezentance sporočila še pred zadnjim nastopom v Cuneu. Ze prej sem vedela, kako težko je obdržati se v samem mednarodnem vrhu. Za to so bile potrebne ogromne žrtve, ki jih zdaj, odkar sem začela tudi hoditi v službo, enostavno ne zmorem več. IV 14 letih, odkar nastopam za reprezentanco, sem imela ogromno zadoščenj, zato sem to odločitev resnično sprejela z lahkim srcem,« je ob povratku iz Piemonta povedala 28-letna Mateja in dodala: »Lahko bi se za ta korak odločila že lani, ko pa nisem natančno vedela, kaj me čaka, zato sem vseeno sprejela vabilo v reprezentanco. Lahko bi tudi počakala na prihodnje leto, ko bo svetovno prven- stvo in bi se na primer lahko posvetila izključno sprintu, vendar bi morala tudi za nastop samo v tej zvrsti ogromno trenirati. Na svetovno prvenstvo pa bi se podala le, če bi vedela, da lahko zmagam.« NOGOMET - Zmaga in poraz v promocijski ligi Juventina že v pravi formi Dva gola novega nakupa Palerma - Okrnjena Vesna izgubila v Furlaniji - Dve izključitvi V prvem krogu je Juventina opravičila vlogo favorita in zasluženo premagala Villesse, ki sicer na papirju spada med slabše ekipe skupine B. Vesna se je Reane del Rojale vrnila praznih rok in z dvema izključitvama. V Štandrežu so se prvi veselili gostje, ki so v 1. minuti poskrbeli za pravo hladno prho. Villesse je povedel, kar pa ni zmedlo Juventine. Ekipa štandreškega društva je odtlej prevzela pobudo v svoje roke in že pred koncem polčasa spreobrnila izid v svojo korist (2:1). »To je bržkone negativno učinkovalo na gostujoče igralce. Mi pa smo bili nabiti s pozitivno energijo. Prepričan sem bil, da te tekme ne moremo izgubiti. In tako je tudi bilo,« je komentiral športni vodja Gino Vinti in dodal: »V prvem polčasu smo tudi zgrešili enajstmetrovko s Trangonijem. Nasprotnikov gol je bila edina negativna epizoda na tekmi. Nato se nismo več pustili presenetiti in smo diktirali naš tempo igre. Zadovoljni smo tudi z novim nakupom Pa-lermom, ki je dosegel dva zadetka. Zanj je to lep začetek sezone v dresu novega kluba. Zelimo, da bi še naprej tako tresel nasprotnikove mreže.« Poleg dveh golov Pa-lerma se je med strelce vpisal še nekdanji Krasov igralec Stabile. V prihodnjem krogu čaka Juventino že goriški mestni derbi s Pro Gorizio. Rdeče-beli bodo igrali v go-steh. »Za nas je ta tekma še posebno pomembna. Treba se bo dobro pripraviti, saj ciljamo na osvojitev vseh treh točk,« je napovedal Vinti. Kaj pa se je zataknilo pri kriški Vesni? Trener Novica Nikčevič je že pred odhodom v Reano vedel, da ne bo imel lahkega dela, saj so bili zaradi kazni odsotni kar trije stebri ekipe: Degrassi, Bertocchi in Gulič. »Kljub temu smo bili večji del tekme enakovredni nasprotniku. V prvem polčasu smo tudi z Debernardijem zgrešili enajstmetrovko. Če bi bili natančni, bi to prav gotovo spremenilo potek srečanja,« je prepričan športni vodja Zarko Arandelo-vic. »Večji del tekme smo napadali, pred nasprotnikovimi vrati pa nismo bili uspešni. V drugem polčasu je sodnik zaradi dveh rumenih kartonov poslal predčasno z igrišča Debernardija in Purica, ki je s prekrškom v kazenskem prostoru zakrivil enajstmetrovko. Po tem dogodku je bila naša naloga še bolj težka,« je dodal Vesnin športni vodja. V prihodnjem krogu čaka Vesno težka tekma proti San Danieleju. Ostali izidi: Aquileia - Caporiacco 0:1, San Daniele - Pro Romans 4:1, Trieste Calcio - Valnatisone 0:2, Martignacco - Pro Gorizia 2:1, Union 91 - Ponziana 0:0, Zau-le - Lumignacco 0:2. Vesnin nogometaš Martin Cheber tokrat ni bil na razpolago trenerju Nikčeviču, saj je pred tekmo zbolel kroma ODBOJKA - Začetek Jadranskega pokala za ženske Kljub porazom nastop Sloge in Kontovela spodbuden Med novosti novega deželnega odbora FIPAV je prav gotovo dobrodošla zamisel o uvedbi Jadranskega pokala za moške in ženske, na katerega so se lahko vpisale odbojkarske ekipe iz naše dežele in bližnje Slovenije. Odziv je bil predvsem na ženskem področju več kot spodbuden, saj se je prijavilo kar 14 ekip, ki bodo moči merile ob nedeljah na posameznih trobojih. Slogašice so tokrat gostovale v Fari na Goriškem. Naše igralke so sicer izgubile obe tekmi, vendar je bil trener Maver vse prej kot razočaran. Ekipa je bila v primerjavi z lansko spremenjena in krepko pomlajena, štiri igralke so celo prvič zaigrale na deželni ravni in so se kar solidno odrezale. V prvi tekmi je bila Sloga Milleniu-mu (drugouvršeni v lanski C ligi) v prvih dveh setih povsem enakovredna, v drugem nizu je bila celo blizu zmage, v tretjem pa so nato goriške igralke le uveljavile svojo premoč. Na tekmi proti Virtusu se je našim igralkam začela poznati utrujenost (ekipa je seveda še zelo daleč od prave forme), če- mur gre pripisati nekoliko slabši nastop. Seti so bili sicer dokaj izenačeni, Virtus pa je v primerjavi z Milleniumum gotovo slabši nasprotnik. Prvi test v novi sezoni je bil, splošno gledano, kar spodbuden, predvsem glede mlajših igralk, med katerimi je prijetno presenetila predvsem libero Barbieri. Millenium - Sloga 3:0 (25:18, 25:23, 25:11) Virtus - Sloga 3:0 (25:14, 25:20, 25:20) SLOGA: Babudri 13 (7 v prvi tekmi, 6 v drugi), Cernich 5 (2+3), Cvelbar 11 (3+8), Gantar 6 (4+2), Pertot 0, Starec 10 (3+7), Valič 3 (2+1), Barbieri (libero). Trener Martin Maver Dva poraza so v prvem krogu Jadranskega pokala doživele tudi Konto-velke, ki so se v San Giorgiu di Nogaro pomerile z gostiteljicami in videmskim Volleybas. Oba nasprotnika sodita v višjo ligo, zato poraza s 3:0 ne gre jemati tragično, čeprav sta bila gladka. Konto-velke so nastopile brez dveh standardnih igralk, to sta Lisjak in Mucussi, igrala pa je Alenka Verša in to na zanjo neobičaj- □ Obvestila dana športu, da bi se mu lahko kar tako odpovedala. Imam toliko poznanstev v Italiji, da bom zagotovo rade volje še hodila na tekme,« je poudarila. Peto mesto v nedeljskem sprintu bo torej zadnji zabeležen mednarodni izid kriške šampionke. V kvalifikacijah je dosegla četrti čas, v četrtfinalu na izpadanje pa jo je izločila Rusinja Ektova, ki jo je Mateja v preteklih letih zlahka premagovala. Tekmo je osvojila Norve-žanka Solli pred Rusinjama Kuročniko-vo in Rodinovo. Sollijeva si je v Cuneu praktično že tekmo pred koncem zagotovila končno zmago in tako postala Matejina naslednica kot zmagovalka svetovnega pokala. Z državno reprezentanco sta v italijanski etapi svetovnega pokala med mladinci nastopila tudi Niki Hrovatin in Nicla Iona. V sprintu je imel Niki smolo, saj je na kvalifikacijah dosegel 17. čas in se ni uvrstil v sklepni del tekmovanja le za nekaj tisočink (!) sekunde. Nicola Iona je bil med 35 tekmovalci 23., kar je dober rezultat, če vemo, da ni sprinter. (ak) TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri AŠZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 3898003486 (Mara). AŠD SOKOL obvešča, da se od jutri v nabrežinski občinski telovadnici začenja otroška-mladinska dejavnost 2010/2011 z naslednjim urnikom: minimotorika - za letnike 2005-06-07: ob sredah od 16.15 do 17.15; motorika - za letnike 200203-04: ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00 in sredah od 17.15 do 18.15; minikošarka - za letnike 2000-01 -02: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ter ob sredah od 18.15 do 19.15; miniodbojka - za deklice letnik 1999 -00- 01 - 02: ob petkih v nabrežinski telov. od 16.15 do 17.15 ter od oktobra meseca dalje ob ponedeljkih v Sesljanu ( šola De Marchesetti) od 17.00 do 18.00; AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da bo v zgoniški telovadnici prvi trening za lanske atlete (otroci do 13. leta starosti) v petek, 17. septembra, od 17. do 18. ure. Začetnike vabimo v telovadnico ob torkih in petkih med 16. in 17. uro od 17. septembra dalje. Za mladince in odrasle bo prvi trening že jutri, 15. septembra, od 19. do 21. ure. Za informacije tel. št.: 347-4033343, 347-2533320 ali 340-3963534. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo vadba za dekleta letnikov od 1997 do 1999 potekala ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20. ure. Prvi trening bo danes, 14. septembra. PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Prva izmena od sobote 18. oz. nedelje 19.septembra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnosolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21.9.2010. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 328-2733390 (Petra). AŠZ SLOGA obvešča, da organizira od danes dalje Odbojkarsko šolo za fante in dekleta (letniki '00, '01, '02). Treningi bodo ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo za PREDŠOLSKE otroke od 1. do 6.leta starosti v sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prva vadba bo v soboto, 2. oktobra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo in uvajanje v atletiko za OSNOVNOŠOLSKE otroke od 6. do 10. leta starosti v ponedeljskih, sredah, četrtkih in sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Za informacije pokličite v urad SZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo atletike za SREDNJEŠOLCE ob torkih na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE obvešča, da bo prvi trening jutri, 15. septembra, ob 17.00 v telovadnici na Kontovelu. Vabljene deklice od 2. letnika vrtca do 3. razreda osnovne šole. Za dodatne informacije: 3498020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM - Plesna sezona se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo danes, 14. 9. Za informacije in vpis: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com nem položaju centra. Zaradi študiskih obveznosti v Ljubljani, je njen nastop v letošnji sezoni sicer še pod vprašajem, v društvu pa si prizadevajo najti zanjo ekipo, pri kateri bi trenirala in ob koncih tedna le se vrnila domov na prvenstveno tekmo. V tem primeru bi bila Konto-velova postava precej podobna lanski, ki se je v D-ligi zelo dobro odrezala. Medtem ko je bila tekma proti Vol-leybasu dokaj enosmerna, pa so Kontovelke nudile Sangiorgini dober odpor. Nasprotnik, ki je lani v C-ligi odigral vidno vlogo, je bil zelo dober, kljub temu sta bila prva dva seta dokaj enakovredna, v drugem pa so bile Kontovelke dolgo časa v vodstvu, na koncu pa jih je nasprotnik presenetil z resnično zelo ostrim servisom. Volleybas - Kontovel 3:0 (25:13, 25:17, 25:15), Sangiorgina - Kontovel 3:0 (25:21, 25:19, 25:14) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Bukavecv, Cassanelli, Ferluga, Gregori, Ver-ša, Zuzic, Kapun (L). Trener: Tanja Cerner. Ze jutri bo v Repnu derbi med Slogo in Kontovelom. Začetek tekme ob 20.30. AftGRflCA & i SOi-A. yj\ fctùj