PAZITE! na številko v okl*p*|u-ki n naht|a poleg va. šsga naslova, prilepil«, neg« »podalali na ovitku. Ako (I8A) |e «tevllka . 7 teda| vam s prihodnjo številko našega lieta po-t«6e naročnina. Proel-mo ponovite |o takoj. iV. (No.) 184. Chicago, IIL, 21. marca (March), 1911. Leto (Vol.) VL IALISTI OBSOJAJO VOJNO. 11 ekaekutlvnl odbor socialistična stranke v Zedlnjenlh driavah zahtevi delavskih unij in lokalnih socialističnih organizacij, da svasne čete odpoklicaU g mekslkanske meje. Uval odbor Je Udal sledeči Javni poslv: ^ * GLAVNI STAN SOCIALI8TIČNS STRANKE, % OHIO AGO, ILLINOIS. >:j. - • r ) POZIV ! ODPOKLIČITE ČETE i **1, marca Je ftvignlla veat po call dešeU, da je predsednik Tajft ukazal, "Sratt dvajset tiaoč vojakov, četrtino stalne ameriške armade ln Jih ia majo Meksik*. Obenem ja ukazal, da odrine več ameriških bojnih polno hitrostjo «roll lukam obeh makalkanskih obreiij. jo bil izdan takoj po zaključenju kongresa. Prišel je nenadoma, ¡evano in povzročil veliko razburjenja med ameriškim ljudstvom. namen ima ta milltarlsti*rl cirkus? Kaj pomanja tako naglo 6at proti prij tel Jaki sosednji driavi? pojasnila, da nameravajo prirediti lt vojaške vaje, so bila tako in bedasta, da zo jih takoj zanikali; pohtradno pojasnilo, ki je sledilo, glasi, da hočete naša armada in mornarica zabraniti vtihotapljanje orožja iMteiknake ustaio in v slučaju "potrebe", čuvati ameriške interes« Poje sploh tako, da mora vsak mir in svobodo ljubeči Amerikanec zardeli Ljudstvo v naši sestrski dztavl Maksi ki vodi odprto revolto zoper svojo Porfirio Diaz, predsednik Meksike, je po (lest in trldeeetletnem) viaja postal sli duh Évoje delele. Ustvaril je v republiki deepotizem bolj kot je v Rusiji; proglasil ze je za absolutnega zamodrftca nad ljud-Uničil je dokraja svobodo volilnega prava« govora, tiaka in sboro-izgnal, saprl v ječo ali pomoril Je vse rodoljube, kteri zo skutali, pri-ljudstvu njegove pravice. Rasdjal je deielo, izropal njeno bogatstvo zasužnjil je mllione prebivalcev. Poštenih in pravilnih volitev več ni bilo odkar je Dias leta 1876 postal mllitaristlčni diktator v Meksiki. Porfirio Dias je vsdrteval svoje infamno gospodstvo nad 15 milionl brez-podloinikov s pomočjo zvojsga vojaštva, policije, kamarile, a največ pomočjo mogočne podpore od strani kapitalistov v Zedinjenih driavah. Me s svojo veliko armado cenenega in molčetrpečega zasužnjenega delav. Mekslka s svojo sakonolomsko vlado dolarja — postala je paradii sa kapitaliste. Rudotopilniški trust, oljni trust, sladkorni trust, trust in lesni trust naiel je plodna tla v Mskzlkl .Wells Fargo Company je prisvojila monopol čez vse mekslkanske savojne pošlljatve; železnice, |a in rudniki so večidel v rokah amsrižklh kapitalistov. Rocke/ellerji, Ouggenheimi in J. Pierpont Morgsa imajo velikanska po-v Meksiki. Henry W. Taft, brat predsednika Zedinjenih držav, js ge konzul "National" Mesnice v Meksiki; stotine drugih ameriških lanskih m&gnatov je zainteresiranih v mekükansklh podjetjih. Skupna ameriških poeestev v Meksiki se po vsi pravici lahko ceni ns pol-millardo dolarjev. ' Ti ameriški "investorji" so vedno bili zvesti prijatelji Porfiria Diasa, partnerji pri ropu in zločinu, zavezniki v zaaužnjevanju meksikanake-IJSda.-ra. ■ - - . Takih krivic in nasilja, kakršnega je počenjal Dias z svojimi partnerji na Wall St, bi tako dolgo ne prenašal noben drugi narod. Mekslkansko ljudstvo je te leta v največji nezadovoljnosti. Potrpežljivost je pa prikipela do vrhunca pri zadnjih predzsdnižkih "volitvah", ko je Diaz vrgel v ječo svo-' jega edinega protikandidata Francisca L. Madera, edinega moža, kteri je imel pegum, kandidirati proti staremu tiranu; Diaz je vrgel v ječo Madera, češ, ia "ga je z svojo kandidaturo rasžalil" in volilcem so s orožjem grozili, ako \ bodo volili sanj, nakar je bil Diaz v osmič "zoglaano" izvoljen predzednikom. gTSkrat se je dvignilo ljudstvo v Meksiki. Na vsih krajih dežele zo ustali državljani z orožjem v roki, pripravljeni, i da si pribore svobodo ali umrjejo za njo, kakor so ustali naži dedje pred več f kot enim stoletjem. Moč ustašev je raala s vsakim dnevom; mekslkansko ljudstvo je bilo in je s revolucionarji, celó mekslkansko vojsžtvo se je tupatam edtujevalo despotu na predsednižkem stolu. Časniki, dasi pod strogo censuro, zs poročali o ponovnih zmagah uztažklh čet — izkratka: Diazev tron se je Hičel gugati, jssnilo se Je nad Mekslko. In tedaj je pa predsednik Tsft po gnal večjo silo vojaštva na mekslkansko mejo. Gibanje zvezne armade ob meksikanski meji in zveznih bojnih ladij ob obrežju ima namen, ohraniti tiranako vlado Diiza ln zadužiti ljudatva. Proti temu nezaaližanemu brezpravju javno in naogorčnejie protestira v Zedinjenih državah, ktera representira čes ieststotisoč in volileev. N V imenu ameriške revolucionarne preteklosti protestiramo naj odločnejše osramočenje ln ponižanje naše republike, da opravlja kossžko službo imenu svobode in napredka protestiramo proti vporabi armade naie republike v po tlačen je ln sasužnjenje ljudstva v sestrski republiki, ktero se *borl sa svobodo in človečanstvo. „ V imenu delavstva v Zedinjenih državah protestiramo proti vporabi a in denarja te republike v zaščito t. z v. "ameriških interesov'• v Meksi Izjavljamo, da ne vlada niti ljudztvo v Zedinjenih državah nima nobene posestva v Meksiki, a špekuliranje nekterih ameriških industrialnih zati-nam pa ie ne daje nikakršnega povoda za posredovanje v političnem tuje države, kterega vodijo ustaši na svojo lastno odgovornost. Posivljamo vse lokalne klube socialistične stranke in vse delavske unije oetals organizacije naprednih državljanov, da namah akllčejo javi» abode in dsmonatracije in da protestirajo proti temu najnovšfcmu vladnemu zločinu. Od snega pa do drugega konca republike naj zagrmi mogočni glaa ljudstva: ODPOKLIČITE VOJAÄKE ČETE PROČ Z MEKSIKANSKE MEJE!" Izvrševalni odbor socialistične stranke v Ameriki: Victor L Rerer, Jamea F. Carey, Geo. H. Goebel, Morria Hilquit, Robert Hunter, Lena Morrow Lewis, John Spar go. J. Mahlon Barnes, tajnik. AJ MORAJO DELAVCI BITI SOCIALISTI. ed Grccr ima tvomico v Chi-. Njegov oče jc socialist. Ko je oče nagovarjal, zakaj bi ne tudi on socialist, odgovoril mu um 'Oifl, jaz sem tvorničar. Imam leset do štirideset delavcev. H izmed njih ni socialist. Vsi avi<|ey.no videti zadovoljni. Na-ivijo mi vsako leto $.'»000 i-_K)0d<»i, čka. Ako torej moji d^ pd Biso socialisti, čemu bi .ifl/ o SO oni zadovoljni z raz-V merami kakršne so, čemu bi jaz Wie bil ie toliko zsdovoljent bi jih torej razbnrjsl s so ^slizmom fM Te besede tvornifcarja Orecra so rstna lekcija za vse lenomiale- če in zakrknjene delavce, Naravno, nobeden delodajalec, kteri naredi peitisoč dolarjev letnega dobička, ni tako' neumen, da bi svojim delavcem odpiral oči, ako so "zadovoljni" z vsem. Ali Greer je toliko odkritosrčen, da prizna, da on bi bil socialist, če bi ne bil zadovoljen z razmeram*,; tako pa, ker mu drugi naredijo $5000 dobička, je popolnoma zadovoljen. elavei, kaj porečete k temu? Ali nte res z vsem zadovoljni? Ali vsak izmed vas naredi $5000 dobička na leto t Ako ne, odkod to'-rej zadovoljnost? Pokonci zaspanci! Zmanite si oči in poglejte, kako brijejo norce i t vas. Pokažite kapitalistom, da zadovoljnost za vas ni, dokler so oni zadovoljni. Bodite socialisti! MODERNI CRUCEFIX Predsednik Diaz je upeljal izjemno stanje v Meksiki, da tako iztrebi v svoji deželi revolucijo. Puntarje, ki se nočejo pokoravati kapitalističnem^ izkoriščanju, ktero ščiti Diaz ,se enostavno obesi. — Casniška nota. — Chicago Daily Socialist. ZAKAJ SE ZBIRAJO VOJAŠKE ČETE NA MEKSIKANSKI MEJI? Zakaj je predsednik Taft poslal četrtino armade na meksi-kansko mejo? Zakaj ameriško vojaštvo pomaga Diazu, pogaziti revolucijo v Meksiki? Pojasnilo: S. Pierson & Son Incorporated je največja samostojna tvrdka, ktera ima podjetja v Meksiki, Henry W. Taft, predsednikov brat, je ravnatelj te tvrdke. Generalni zvezni pravdnik Wi-ekersham je bil, predno je postal član kabineta, ravnatelj pri American Hawaiian Company, ktera ima pogodbe za transport surovega sladkorja, ki prihaja iz Hawai in se steka v refinerije sladkornega trusta; sladkor transpor-tirajo čez kontinent od Tehaun-tepeca na Istimi. S. Pierson & Son poseduje tehauntepeško železnico. Generalni pravdnik Wickers-bam je bil poprej tudi generalni zastopnik Morgan & Companije, predno je stopil v Taftov kabinet. Morgan & Co. je fiskalna agencija za obveznice (bonde), ktere je izdala Diazeva vlada v Meksiki. Dalje je bil Wichersham sodru-žnik odvetniške firme Strong, Cadwallader & Co. v New Yorku, ktere član je bil tudi Henry W. Taft. Ta advokatska firm« repre-zentuje ogromne finančne interese v Meksiki. Wichersham je danes generalni zvezni pravdnik, Henry W. Taftov brat je pa predsednik Zedinjenih držav. S. Pierson & Son, Morgan Co. in ostali špekulantje z Wall streeta čutijo, da s padcem Diaza pade tudi vrednost meksi-kanskih državnih obveznic in njih podjetij v Meksiki. Profit je v veliki nevarnosti — zato se je pa brstec Taft drage volje udal in kapitalističnim špekulantom posodil vojaško armado in mornarico, da pomore Diazu, poklali me-ksikanske ustaše in da reši kup dolarjev — zlati kup profita v Meksiki. Tako nastajajo vojne 1 KAPITALISTI SE OROANIZU-JEJO. ZAKAJ SE NE BI DELAVCI? Iz Bostona poročajo, da se namerava devetero rudniških družb v bakrenem okolišu gornjega Michigana (Copper County) spojiti s Calumet & Heela Mining Co. v jedno samo družbo. Dotične družbe so: Allouez, Tamarack, Ahmeek, Seneca. Centenial, Lau-rium, La Salle, Superior in Osceola. Kapital spojene družbe naraste na 10 milionov dolarjev. Tako se organizujejo kapitalisti. Kapitalisti vidijo, da v združitvi je moč, da imajo veliko več dobička, «ko se združijo — sploh oni se prekleto dobro zavedajo svojega razredi.. Kaj pa delavci?! Ravno v Calumetu in okolici, kjer iina spojena Calumet & Heela svoje rudnike, so delavci tako zanemarjeni in izkoriščani, da je groza. Toda sami so si krivi. Takih pasje ponižnih sužnjev ni z lepa najti v celi Ameriki kakor je ravno ogromna večina ealumets-kih rudarjev. Kakor da so oka-ineneli na hudičevi 44gmajni"! l>a bi se organizirali ? Nak! kaj bi pa 4 4 boss je'* rekli! 4 4 Ross je" se pa le organizujejo, cele kom-panije se lepo združujejo, ne da bi se brigali, kaj bodo delavci 44rekli'M Ali so vas kaj vprašali kapitalisti če se smejo oni organizirati? O, rudarji calumetski, ke-daj se vam bo zabliskalo v glavi I Posnemajte svoje gospodarje, posnemajte! Organizirajte se! Organizirajte se! SOCIALISTI NA DELU. Mestni svet v Milwaukee je 14. t. m. sprejel načrt za hipno pomoč brezposelnim delavcem v mestu. Onovijo se zopet občinske veselice; kterih Čisti dobiček porabi mesto za direktno vposlevanje delavcev in na drugi strani se najine posojilo $200.000, ktera svota se porabi le za razna mestna dela. Ta dela bodo izvrševali izključno le brezposleci, kolikor se jih more porabiti. — Število brezposelnih delavcev v Milwaukee je letošnjo zimo zelo naraslo. Brez malega so pa vsi ti brezposleci prišli od drugod, ker so v svoji pripro-stosti mislili, da v Milwaukee je sedaj dela dovolj za vsakogar, ker vladajo socialisti. Mnogoteri ne pomisli, da fabrike so v privatnih rokah kapitalistov, kterim socialistična uprava ne more ukazovati. koliko delavcev naj vpo-slijo. Župan sodr. Seidel je obljubil, da se bo mesto kolikor mogoče zavzelo za brezposelne, toda za vsakega, kteri pride v Milwaukee dela iskat, pa ne more skrbeti. In to je v današnjih razmcaah kapitalističnega sistema samoobsebi umevno. ČEMU SO ZAKONI? Zakoni so danes zato, da obogatijo peščico ljudi. Ako ni to res, čemu potem kapitalisti pod-kupavajo zakonodajske poslance? Čemu tirage volje plačujejo tisoče in milione dolarjev za gotove zakone? Mislite-li, da kapitalisti mečejo denar kar tjevendan? Milione dolarjev izdajo kapitalisti vsako leto za kontrolo zakonodaj-skih zbornic; oni že prokleto dobro vedo, zakaj. Oni vedo, da je-den sam zakon lahko obogati celo armado kapitalistov, a na drugi strani ravno isti zakon lahko siromaši milione delavcev. In to Volitve! , Kandidatje socialistične stranke za mestno upravo v Chicago. WILLIAM L RODRIGUEZ unljskl berver za župana. JOHN CALVIN FLORA, unljêkl mizar za roestnego klerka JOHN M. COLLINS, unljekl meélnlnlet za mesteega blagajnika Polna aldermanska lista Volitve 4. aprila 1911. __ » . i i Slovenski delavci, glasujte za delavce! Nassjta "itraiffct Socialist tickst"! Chicago delavcem!!! je fakt. Kajti če bi tako ne bilo, potem je vseeno, ako imamo carja, kralja, cesarja ali predsednika in je vseeno, ako se sklene kak zakon ali sploh noben. Tako je in nič drugače. Toda ljudje so slepi. Delavci ne vedo, kje jih žuli čevelj. Proč s kapitalističnimi, delavce - rojpajočimi zakoni; MILIONI ZA KRONANE CIGANE. Kaj bi Amerikanci rekli ako bi kongres sklenil, da Amerika plača sto milionov dolarjev podpore .evropskim kraljem in cesarjem? Ali bi ne vpili in pre vpili 4 4 svetega Elijo"? Pa če bi kongres storil tako, ali bi ne bili dotični mi-lioni izpresani z ameriškega ljudstva? 4 4 Neumnost!" bi rekel marsikdo, govoriti kaj tacega je sploh bedastoča. T — a — k — o! Iz ameriškega ljudstva so pa le izpresaiii milioni in railioni dolarjev, ki gredo vsako leto v Evropo, da si ž njimi mastijo brade razni gnjili grofje, baroni, vojvode in ostala denarja lačna banda na kraljevski dvorih. To ni nič, kaj? Ameriški delavci ne pomislijo, da kopičijo milione, ki gredo z mnogimi bogatimi dedinjami v globoke žepe kronanih ciganov v Evropi. In to se ni vse. Milione in milione dolarjev gre v Evropo vsako leto v podobi najemnine in obresti. Evropski ari-stokratje — večinoma angleški — posedujejo velike palače v naših mestih, posedujejo dober del 4 4 naših" železnic, dober del 4'naših" rudnikov, zemlje in dragih "naših podjetij. Amerikantf so res lahki. Za ves svet ne bi-podpirali gnjile evropske rojalitetc! Nak! LISTU V PODPORO. Cleveland, Ohio: Krožek slov. socialistov ob prihodu sodr. J. Zavertnika v Cleveland $1.30. August Kužnik na hnendan Joe Zalokarja ,$1.00. Ker je sodrug A. Kužnik vbil 44Ameriko v Clevelandu" $1.00. Ker je urednik 41 Amerike v Clevelandu" pripoznal, da je neumen 25 ct. j V nedeljo dne 1!). marca nabral sodrug Zaletel v gostilni Frank Korčeta z faznimi izreki $1.01. Taft je dal povelje, da morajo vojaške čete odmaršjrati proti Meksiki, sam je pa šel z Ročke« fellerjVm v Georgijo 4'golf" igrat. Misli si Taft: "Koljite se zdaj kolikor hočete, jaz se zabavam" . . . Da. "snekerji", le ko-ljite se! koristi delav-itva. Delav- ravičsoi do kar produciralo. paper le devoted intersets of the class. Workers entitled to all they produce. f.'^T1 fc' ••«»•«■-•»»m »au*r, Dm. 1.1907. at lb* peel of floe 'ai Chte**o 111. uud»i tb« Act of CobgrvM of Marob »rd. ISTt Office: 2146 Blue Island Ave. 'Delavci vseh dežela, združite se". t* ROLET AREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia isdajstelj Jafoalovaaska delavska tiskovna dra/ba v Chkafo, III. Narotelaa: Za Anmco 11.90 sa calo lato. 7Sc aa yoi lata. Za Evropo 12 sa calo lato. H s* pol lata. __________Pri tprim—M bl—lli** 00 Uo 009*00 na**0nUi tudi il TAM J na»lo9. PROLETARIAN Owned sad published Ev aar Tuesday by iaath Slavic Workmen's Pnblishisf Company Chlcafo, JilinoU. Glasilo SiovenskS socialistične organizacije v Ameriki. rraiik l'odllpoc. l'rosldeot; John l'air loh. Secretary: Krank Jaueilô. Troasuror Frank Petri« I direktorii Joa. Bratkovift[dlrektor,J' ktfaacairTtoMJUTCS: United Ststas and Csosda. UJO a yoar, 75c lor half year. Foreign countrie» $2 s year, $1 for kali year. aavaaTistNO batbs on agreement. r NASLOV ' ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. SOCIALISTIČNA IZOBRAZBA. Z naraščanjem socialistične stranke postaja vprašanje socialistične izobrazbe organiziranega delavstva od dne do dne bolj pereče. Komurkoli je na bodočnosti stranke in delavskega gibanja sploh kaj ležeče, mora priznati, da brez temeljitega socialističnega znanja.ne dobimo podlage, na kateri bi bil mogoč trajen razvoj. Tako enostaven socializem vendar ni, da bi ga mogel delavec dovolj temeljito spoznati in razumeti brez nauka^aj objema socialno vprašanje vse panoge življenja in to polje je tako obsežno, da ga ne more nihče objeti s samim čutom. Nihče ne more biti prepričan socialist, če ne pozna sodislizma. In da nam zelo manjka takih prepričanih socialistov, da vsled tega tudi vsi naši vspehi niso taki, kakršni bi lahko bili in kakršni bi morali biti, je pač tako gotovo, da ni treba posebnih dokazov za to. Delavec, ki res pozna in razume socializem, bo vedel, da za njegov razred ni rešitve bres socialnega preobrata .Njemu bo jasno, da je razredni boj neizogiben, da se morajo za ta boj zbrati vse delavske moči. Jasno mu bo, da mora delavstvo zmagati, če le more dograditi svojo organizacijo na političnem, strokovnem in gospodarskem polju. In če bo imel to spoznanje, ga ne bo nič na svetu moglo odvrniti od edine prave poti. Nasprotno pa bo delavec brez d&brega socialističnega znanja vedno nezanesljiv. Vsaka demagogija mu lahko postane nevarna. Če mu more nasprotnik post reč i z lepšimi frazami kakor socialist — in to res ni težko — ga bo lahko premotil, ga bo lahko odve-del v drug tabor, tako razdejal delavsko enoto, uničil delavsko -bojno moč in tako z delavsko pomočjo oaleparil delavstvo. Lahko se pravi, da socialistov brez znanja sploh ni. Kdorkoli si domišlja, da je socialist, pa ne pozna socializma, se moti sam o sebi. Lahko je član strokovne ali gospodarske organizacije, lahko je prijatelj ali pristaš stranke, toda socialist še ni. Stranka se ne more nanj zanašati in nikdar se ne more vedeti, kteri veter ga odpihne. Kakor detroigogija nasprotnikov, tako tudi osebne simpatije ali antipatije ne bodo mogle premotiti resničnega socialisla. Kajti vedel bo, da so načela nekaj druzega kakor osebe. V organizaciji ne bo, ker so mu oči ali brki tega ali onega nodruga všeč, pa tudi ne bo uhajal iz organizacije, če mu obleka ali manire enega ali drugega sodruga ne ugajajo. Njegova disciplina bo utemeljena v spoznanju, ki ga bo varovalo vsake zmote temperamenta. A še le kadar bomo imeli dovolj takih sodnigov, bomo lahko napredovali. Kako naj jih pridobimo f To je vprašanje, kateremu se ne smemo na noben način več izogibati. Kajti čim v*č imamo pristašev. tem važnejše in aktualne j-še je to vprašanje. Težave so res velikanske. Zlo ni samo med delavstvom, ampak ima globoke korenine v slovenskem nSrodu sploh. Med bnržoazi-i f jo ni nič bolje. Ls da nas to ne khso popolnoma nepotrebni "ts ob-sme tolažiti, Delavstvo mora akr- stoj človeške družbe. Človeška beti zaae, ker ne bo nihče drus družba lahko obstane brez kapi-skrbel zanj. In posebno sociali- taliatov, ker ne producirá jo nič, stične izobrazbe mu ne bodo po-1 ne zvršujejo duševnega in ročne-dsjali ne liberalci, ne klerikalci, ga dela, marveč jemljejo aadove ne le zato, ker je sami nimajo, ampak tudi zato, ker niso tako na glavo padli, da bi ai aami vzgajali nasprotnike. Kakor ae mora delavstvo osamosvojiti na vaakera polju, tako tudi v izobrazbi. Kno aredstvo delavske izobrazbe, o katerem smo že neštetokrat govorili, je časopisje. Temu je pri nas trdno postlano in aicer največ zaradi tega, ker izpolnjuje svojo pravo nalogo in ker je med našim ljudstvom premalo socializma. Odtod tiste večne tožbe, da so socialistični časopisi pretežki. Bila bi pa vendar največja nesreča, če bi se socialistični list hotel ravnati po teh tožbah, kajti tedaj bi ne smel biti več socialističen. Za vsakovrstne mame in čenče bi bila škoda vseh" velikih žrtev. ki jih zahteva izdajanje socialističnega časopisja. To je itak že preobilno preskrbljeno v drugih časopisih. Socialističen list pa mora vzgajati socialiste. To je njegova naloga. Toda list je Je eno* sredstvo. Važen je, ker trajno vpliva na avoje čitatelje in ker je vedno pripravljen na boj z nasprotnikom. Enega pa ne more izpolnjevati: List ne more dajati delavstvu sistematičnega pouka. Tudi knjiga ne more tega, dasi je tudi ona ze-lp važen pripomoček. Za sistematičen pouk je treba šole. Poizkušalo se je tudi s tem. Uspehi so bili doslej nezadostni. Razlogi so zelo enostavni. Primanjkovalo je učnih moči, primernih prostorov' večinoma ni bilo, sredstev, brez katerih se nič ne opravi, še manj. Največje zlo pa je menda to, da ni bilo prave organizacije, ki bi skrbela, da se odpravijo nedostatki. Z vsestransko dobro voljo bi se pa gotovo prišlo tudi tem težavam v okom. Tudi za že obstajajoče organizacije, prav posebno za strokovne, je važno, da dobe njih člani boljšo izobrazbo, ker se brez nje nikdar ne bodo rešili onega zla, ki ga najbolj čutijo: Fluktuacije svojih članov. Če bi te organizacije resno .pomagale, bi se lahko ustanovila učna organizacija, katere uspehi bi desetero poplačali vsako žrtev. O tem poglavju bo torej treba resnih besed. "R. P." drugim, ki so jih ustvarili z delom svojega uma in rok. In delavci so tisti razred, ki v človeški družbi največ trpe valed razredne kapitalistične vlade. In valed tega ao delavci največ inte-resovani, da se spremeni obstoječi družabni red in način proizvodnje, da se podruŽabijo (socializirajo) vsa obratna, prometna in proizvajalna sredstva, rudniki, premogo-kopi in zemlja, sploh tikdi vsi naravni zakladi. Danes se proizvaja brez načrta, kar tje v en dan. To nam pričajo gospodarske krize z groznimi včinki in posledicami za delavce. Kapitalisti dovolijo delavcem pro-ducirati v svojih podjetjih vsled divje in breznačrtne konkurence, če tudi je trg že prenapolnjen z blagom, nadejajoč se, da vničijo svoje konkurente. Dela se s polnim parom po deset ali še več ur na dan, ne zmeneč se kaj bo z delavci, Če pride kriza. Ko prihrumi kriza, zapro tvornice, delavce spodijo na cesto, sami pa vživajo sadove, ki so jih vstvarili delavci. Za take razmere v Človeški družbi niso socialisti. Proti njim mora biti tudi vsaki delavec, ki nt še prišel ob pamet. Socialisti smo proti taki človeški družbi, v kateri se pr6izvaja divje. Socialisti smo proti temu, da bi eni delali po deset ur dnevno, drugi pa postopali in lenarili. Socialisti hočemo, da se delo razdeli med vse pravično. Kdor je zdrav in odrastel, naj dela, z možgani ali pa z rokami sebi in vsem drugim ljudem v korist, ako hoče živeti. Zdravih in močnih lenuhov ni treba v človeški d|*užbi. Iz srca pa privoščijo socialisti vsem lenuhom njih izdelke. Nihče jih ne bo zavidet Tadi njiir. Dajmo lenuhom, kar gre lenuhom, delavcem pa kar je njih! Dopisi. MIR PRED VIHARJEM. ZAKAJ SE BORIMO SOCIALI STI? Človek potrebuje za življenje hrano, obleko in stanovanje. Ako ima človek hrano, obleko in streho nad seboj, se je kaj lahko boriti za svobodo, sploh za najvišjo palmo kulture. Ako hočemo pro-ducirati hrano, obleko in stanovanja, moramo imeti stroje. Zemlja sama ne zadostuje za človeške 1 Evo, nekaj dokazov, ki nam zna-čijo sedanji in prihodnji položaj industrije. Trgovski potnik (za jeklo, železo in drugo), ki zastopa tvrdko vredno 35 milijonov dolarjev, je rekel osmim veletrgovcem: "Osem let delani za tvrdko, pa še nisem doživel tako slabega januarja kot letos." Pritrdili so mu vsi. In nadaljeval je: "V zalogi imamo še 33 in eho tretjinko odstotkov kupljenega blaga v zadnjem letu; približno 12 in ena polovica odstotka pa še ni plačanega, ki smo ga prodali v minolem letu." Neki drugi trgovec, ki je v trgovski zvezi s Standard Oil družbo je rekel: "Pet let sem v zvezi z družbo. Ali tako slabega leta še nisem doživel.'* Neki mormonec, ki obdeluje vinograd "svetnikov poslednjega potrebščine. Človeška delavna moč dne" He Je izrazil: " v New Yor-pridobiva surovine in živež iz zem- j ku 8em govoril s svojim prijatel-lje, s tem da ustvari stroje, kate-; ¿em> ki Je v tesn* zv«z» z največ-re rabi pri pridobivanju živeža in Jimi bankirji. Povedal mi je, da surovin. Kdor je gospodar zemlje denar postaja to leto redek na tr-in strojev, gospodari tudi s člo- i?11» (,a *>o<\o zapadne banke sko-veško delavno močjo, je gospodar raJ ostale brez njega." ljudske svobode in človeškemu 1 Železniški strojevodja D. R. O. življenju. | družbe je dejal: "V oktobru mi- Dandanes so pa stroji in zemlja nolega leta smo v Denveru imeli zasebna lastnina manjšine, ki se železniškega osobja za 32 vlakov; hitro krči z vsakim dnem. Dokler en mesec in pol kasneje pa le še s strojem lahko dela en sais človek, tedaj ni v stroju tiste veli- za enajst vlakov. Skoraj dva tisoč praznih hiš stoji sed j a v Den- kanske sile, ki spreminja ljudske veru." množice v tope sužnje. Ako pa strojni obrat postane konpliciran, Mir nastaja pred viharjem. Mir nastaja v industriji pred krizo — da je za njega treba večje število pred polomom. Nekateri kapitali izvežbanih delavcev, tedaj vpljiva »ti trdijo, da je kriza neizogibna, na življenje širših ljudskih kro-1 da že trka na duri, drugi zopet goj. Lastniki takih strojnih obra- pravijo, da pojde mimo nas. tov postanejo vladajoči razred. In čembolj se krči število laat-nikov strojnih obratov tolikor bolj raste njih moč. Ljudstvo postaja z vsakim dnem bolj odvisno od njih, nazadnje imenuje svoji Kdo ima prav, kdo govori resnico! Kdo naj ugane f Delavci ne morejo izreči pozitivno eno ali drugo, ker nismo gospodarji industrije in denarnega trga. Kapitalisti bodo prikrivali krizo do zad- lastnini le še svojo delavno moč t njega. Eni se bojijo, da jih kriza duševno in ročno, vse drugo je pa vrže zopet v proletarijat, drugi pa lastnina lastnikov strojnih obratov, ki jih nazivljemo kapitaliste. Socialisti sc ps ne strfinjamo, da bi peščica ljudi vladala ves vedo, da bo kriza odebelila njih denarni mošnjiček. Delavci bomo zvedeli za krizo, ko bodo kapitalisti drug za drugim zapirali tvor svet, odločevala in obsojala kar nice in bo banka bankrotirala za banko, na naše duri bodo pa trkali zopet beda, revščina in la- po cele narode na smrt vsled lakote, ako take odločbe koristijo kapitalistični manjšini. Socialisti pa kota. smatramo kapitaliste za trote v __» človeški družbi, za ljndi, ki ne se- Prijetna pesem življenja se da-j jejo in žanjejo, marveč le vživajo, nes poje po — banknotah. Cleveland, Ohio. Cenjeni sodrug! V nedeljo 12. marca smo imeli v Korčetovi dvorani javen ljud-sk iahod. Vzlic temu, da je bilo vreme alabo, se je shoda vdeležilo približno 300 oseb. Med poslušalci je bilo tudi mnogo žensk, kar dokazuje, da ae tudi ženske zanimajo za delavsko gibanje. Sodr. Jurman je s kratkim in jedrnatim nagovorom otvoril ta shod. Prvi je dqbil besedo sodr. ^avertnik iz Chicage. Govoril je o vzrokih izaeljevan-ja. Bičal je nerodno, hlapčevako in izdajalsko politiko narodno liberalnih in klerikalnih poslancev vseh avstrijskih poslancev, ki je največ kriva, da se avstrijski narodi selijo v tolikem številu v Ameriko. Narodno liberalni in klerikalni poslanci ne privolijo beliča za prepotrebne ljudske in strokovne šole. Hlapci habsburške rodovine so, ki pije življensko kri avstrijskim narodom. Kedar je pa treba glasovati o vojaškem proračunu, tedaj se pa stepejo v državnem zboru, da je vladi mogoče s pomočjo paragrafa 14 naložiti ljudstvu nove davke za vojaške potrebščine. Govornik se je pečal tudi s slovensko univerzo v Ljubljani in razkrinkal humbug klerikalne večine v kranjskem deželnem zboru. Prešel je taktno na ameriške razmere in socializem. Razobložil je, da je delavec v Ameriki isti suženj kapitalistov, kot je bil v stari domovini, potem je pa obračunal z nasprotniki socializma, ki lažejo, da so socialisti breznarodna in brezverska sodrga, ki hoče upeljati svobodno ljubezen in razdeliti premoženje med seboj. Končne besede je pa posvetil delavskemu časopisju. Že tekom govora so mu poslušalci burno pritrjevali. Ko je pa dejal: "Slovenske meščanske časnikarje, so še le delavski listi prisilili, da so pričeli spominjati štrajku-jočih bratov v Westmoreland Pa. Ako bi ne bilo "Proletarca" in "Glasila *, bi meščanski listi zopet beračili za napol podrte turne, zastave in trakove v stari domovini. Tako so pa primorani pisati za štrajkarje, ako nočejo zgubiti svojih naročnikov," je nastal v dvorani silen in buren aplavz. Govornik je končno opominjal navzoče, da se morajo organizirati politično in gospodarsko kot razred, ako hočejo, da padejo kapitalistične razmere in se uveljavi socializem. Za njim je govoril sodr. Ruten-berg, tajnik okrajne socialistične organizacije v Cujahoga okraju v angleškem jeziku. Govoril je o razrednem boju in pojasneval je, zakaj je ameriška vlada poslala svoje čete na mehikansko mejo in razmotrival je točke socialističnega občinskega programa. Besedo je dobil sodr. A. Kužnik. Priporočal je navzočim politično in gospodarsko razredno organizacijo. Vmes jg p« podal nekaj slik o trpljenju in mukah delavcev v današnji kapitalistični Človeški družbi. Za njim so nastopili trije dru-govi "S. L. P", ki imajo svojo zatočišče v "Radnički Borbi", ki rešuje socializem po svoje. Stavili so sodr. Zavertniku razna taktična vprašanja, ki s predmetom, o katerem je govoril sodrug Zavert-nik, niso bila v nobenem stiku. Zavertnik jim je najprvo odgovarjal stvarno. A ker so prihajali ponovno z eniministimi vprašanji, jih je prijel satirično, V dvorani je nastal splošen smeh; poslušalci so "drugove" pozdravljali z ironičnimi mejklici, ki so zopet rodili smeh. S tem pa "drug" Dži-gorski ni bil zadovoljen. Hotel je samega sebe blamirati do kosti. Vprašal je še enkrat z*t besedo in jo dobil. Zavertnikove potrpežljivosti je bilo pa tudi kotaec. Razkrinkal je 'druga' kot navadnega ^e veniča, komur niso znani gospodarski boji in zgodovina socialističnega gibanja v Ameriki, komur so volilni zakoni posameznih držav v ameriški republiki španska vas. Ko se je pa Zavertnik obrnil proti "drugu" in mu priporočil, da naj čita zgodovino socialističnega gibanja v Ameriki, naj pazno proučava volilni zakon posameznih držav, predno nastopi javno in obrekuje socialistično stranko, ker drugače je podoben porednemu dečku, ki pokaže odrešenemu človeku oala, da potem zbeži, je naatal po dvorani takšen smeh, kot če bi kdo zalučal med občinstvo bombo - smehljivko. "Drugu" so pa leteli klici v obraz: "Pojdi doli! Zakaj pa hodiš na oder ako nič ne veš t Uči ae! Ali hočeš slovenske delavce apre-meniti v skebef Pojdi ae solit!" Trem "drugom" od S. L. P. pa ne smemo zameriti. Zmožni so popolnoma le srbskega in hrvatskega jezika, iz česar zaključimo, da niso do piČice razumeli Zavertni-ka, saj drugače je skoraj nemogoče, da bi prihajali s takimi be-dastočami v javnost..Mi upamo, da se poboljšajo in da bojo kmalu Člani socialistične stranke. Jugoslovanski soc. klub je na tem shodu prvič stopil v javnost. Z vspehom smo lahko zadovoljni. Razpečali smo mnogo socialističnega čtiva, za štrajkujoče brate v Westmorelandu in je prebitka $12. Želeti je le, da bi se taki shodi prirejali večkrat in vselej menjal tudi predmet govora. Posebno mladim sodrugom, ki imajo dar govora, je priporočati, da se pridno vdeležujejo debat na klubo-* vih sejah, ker se tem potom vež-bajo za javen nastop na ljudskih shodih. Socialisti moramo v javnost, ako hočemo, da socialistična načela prodro v najširše kroge slovenskih delavcev v Ameriki. To se pa najlaglje doseže z razširjen-jeh soc. čtiva in javnimi shodi. J. M. Kenosha, Wis. Cenjeno uredništvo! Zopet sem se namenil poročati o tukajšnih razmerah. V tukajšnem mestu je 9 socialističnih klubov devetih različnih narodov. Ker smo glede organizacije trdni, smo sklenili, da združeni nabavimo svojo dvorano. U-speh posvetovanja je bil tü, da smo kupili privatno šolsko poslopje in sicer za svoto 5000 dolarjev. Gotovo se bo to komu čudno zdelo od kod smo dobili toliko svoto, pe da bi pošiljali v svet kake okrožnice ali prošnje za gradnjo doma, kakor je med nami v modi. Poslopje je že na polovico plačano, a nismo šli na posodo niti k Rockeffelerju. Poslopje se splaču-je s prodajo delnic, katere so po $10. Vsak od sodrugov ima po e-no teh delnic, in eni tudi več. Delnice se plačujejo tudi na obroke po 50 ct, ali en dolar na teden. Kadar je kdo nplačal svoto $10, pa dobi delnico. Dne 25. febr. je bila slavnostna otvoritev tega socialističnega doma. Slavnost je otvoril sodr. H. Denis s primirnim nagovorom, za njim je pa govoril o pomenu združenja sodrug Minkley, alderman v Milwaukee. Z dvorano za obdržavanje sej je združena tudi čitalnica. Marsikdo bo mislil, da je to mogoče le v Kenoshi, toda jaz mislim, da se da to povsod izvesti, le solidarnosti in organizacije je treba. Tudi ne rečem, da so tu vsi slo-, venski delavci zavedni in da so organizirani v socialističnem klubu; ne, še je precej taeih, ki niso ne tiČ ne miš, ali z drugimi besedami, ki imajo še mreno na očeh, ampak na te se ne gleda. Če bodo hoteli biti vpoštevani, bodo morali priti k nam; mi ne pojdemo k njim! Naša hala je odprta vsem, kdor se hoče izobraziti in da ima smisla za organizacijo. V hali je električna razsvetljava in vse moderne udobnosti, ktere se pri takih stavbah zahteva. Jaz bi svetoval našim ljudem, ki se drže še vstran od nas, da gredo malce v Halo, mogoče jim zna elektrika prisve-titi v možgane. Pozdrav na vse sodruge! Ig. Radovan. naprej bomo maršinji do ^jj popolne zmage. Rojaki, ki ao brez dela, naj kar ne hodijo semkaj, ker bi bili prisiljeni skebati in nam kviriti boj za boljšo bodočnost. Ko bal štrajk končan, pa lahko. Pred kratkem smo ustanovili J socijalističen klub. Ampak Slo.I vencev je tukaj še mnogo, ki ho trde glave, in ne vedo, da je to I edina stranka delavcev. Ti staro kop it neži «e boje, da bi I bili valed tega kvitani, če bi *p8. 3 dali h klubu. Ne vidijo pa ne, da i so jih kapitalisti kvitali vieeno jn I da so kvitani vseeno, če spadajo t kam ali nikamor. Ker je temu ta-1 ko, potem je bolje, da se ljudje! zavedajo tega in se organiznjejo.l Pred nekaj tedni je v tem okr&-! ju zgorel kompanijaki haua. Ka j ravno ja kompanija takoj sumrfa čila štrajk»rje in je dala vsl«d|M ga slediti zločince krvnim psom. Pse so prignali direktno pred hi šo štrajkarjev, kteri pa niso kaza. li nobenega razkritja in niša ho teli iti v vežo, vzlic temu, da s< jih šerifi nabijali s pasovi. Koneč no so porušili vrata s silo in u<1r li v hišo, a psi so jo takoj ubral ven, naravnost k mesarju, kjei je uhajal duh suhih klobas in pt šunk. Sumnja je vsled tega od padla od štrajkarjev. Revščina in beda je v tem kraj ju velika in vse to radi tega, kei nam preobjestni premogarski ba roni — lenuhi ne privolijo našil zahtev. Želeč Proletarcu mnogo vspe ha, ter pozdravljam vse zave^ ne delavce. \ John Košir. Adamsburg, Pa. Cenj. sodrug urednik 1 Premogarski baroni v Westmo-reland, so še vedno trdovratni; niti ne zmenijo se, da bi nam dali naše pravice do življenja. Eno stvar smo pač dobili, to je, da i-mamo unijske policaje, kateri nas vsaj ne gonijo, kakor so nas de-putij šerifi. Preje nismo smeli niti skupaj korakati, sedaj se to pa že lahko zgodi, Tak demonstrativni marš smo imeli dne 27. febr. Od zdaj v Oregon City, Oregon Cenj. sodr. ured. "Proletarca!' Če se z delom ne začne, tudi more biti o njem govora. Tak smo mislili tudi tu glede ustan vitve socialističnega kluba. Gt vorilo se je sicer dosti semtertje jaz sem socialist itd, a zagrabit se le ni hotelo, da bi se organizi ral soe. klub. Konečno smo šli a delo in 22. jan. ustanovili zažel-jeni klub, katerega smo priključili Jugosl. Soc. Zvezi v Chicagu. Lahko si mislite, da je to vznemirilo klerikalne šlape, za kterih dejanje pa se zavecUu.delavci.v klo-i bu toliko zmenijo, kot za lanskih sneg. Klub dobro obstoji in bo še bolje, ker smo na zadnji seji za-| ključili, da naj vsak član pridobi za prihodnjo sejo vsaj po enega' novega Člana. Naš napredek je odvisen najpreje od dobre orga.J nizacije. Če bi se delavci bolje j družili, bi kapitalisti že davna« spoznali, da jim bije zadnja ural Toda delavci se nečejo politično* družiti,oni raje glasujejo za kal pitaliste. Tako se dogaja danew še v veliki večini. Tako je bilo tudi v jeseni tukaj. Zmagali so de-mokratje in časopisje poroča, da] si delavci niso še jiikdar zb'-ali slabejo vlado nego li v jeseni. N| noben nafti} hočejo delavci sq dobro. Tukaj je kandidiral state senatorja W. E Dimick, ^ je pred volitvami obljubil, da \ zastopal osemurni delavnik za žavo Oregon, in da bo vse najbo še za delavce. Res, Dimick j izvoljen, ampak ostalo je vse starem. Kapitalisti in njih dtn so zmagali, gromenje Diiniekl utihnilo, po fabrikih se dela jj 14 —18 ur, kakor preje. Sploši se pa govori, da tacih lumpai se sploh še ni godilo v Oregon] zbornici kot sedaj. Vse-to jasno priča, da je trell da se delavstvo organizuje na svojo pest v političnih klubid kajti le na ta način bo koa svo| nalogi in gospodar svojih razmei. Socialističen pozdrav! Organizator soc. kluba št. 40g Virden, 111.1 Sodrug urednik! Premogarske razmere • v tent kraju in kakor se Čujc po celenl lllinoisu, niso take, kakor se je^ pričakovalo v jeseni, ko so začeli premogarji po večmesečnem štraj^ ku zopet delati. . Tistikrat se je1 splošno mislilo,' da bodo premog garji po štrajku gotovo delj ¿jas« delali s polno paro, kar j^e pa ni" zgodilo. V mnogih premogokopik so v zadnjih dveh mesecih s po^ slovanjem popolnoma prenehali; v druzih je pa komaj polovico dl4 lavnih dni. To je: eni delajo rm štiri, drugi po tri, eni pa ci/ dva ali eden dan v tednu. Tnkaj sta dva premogokopa.U enem se dela po tri ali štiri dni v drugem pa so « pošlo- nekaj tedni popolno-i. Iz tega lahko vsak na kakšnem stališču se premogarji. Nekateri fr celo tako zaslepljeni ji, da pripisujejo to sla-vanje zadnjemu štrajku. I nataree. da ao družbo zgu- i o leto vsa večja naročila štrajk a. Ne vejo pa, da so rji v lndiani, Ohio, Pen-!iji, West Virginiji ali po th državah, na ravno tako atslišču, kakor mi tukaj liuoisu. IVavi vzrok slabega anja je, da mi več premo-topljemo, kakor ga različne e, železnice in druga raz-tna podjetja porabijo. Go-precej velik kupček bi ga delavci porabili, ako bi ga ime-8 čim plačati. Tako smo pa pri-ni večkrat v hudem mrazu bivati v mrzlih sobah, v kate-i, nimamo niti peči. Na splošno pa nam premogarjem odzvoni-da bi še kedaj delali s polno ro, to je, da bi še kedaj delali vseh rovih celi delavni čas, po ur na teden. Nasprotno pa nam pričakovati še bolj slabih in kritičnih časov. Omenil sem, da mi nakopljemo že sedaj lahko s temi stroji veliko več premoga, kakor ga potrebujemo. Sedaj se pa zopet poroča, da je eden delavec iznašel tak stroj, s katerim dva premogarja lahko naložita v osmih urah petdeset do stopetde-set ton premoga. Ako je to resnične, potem bo najmanj, iz med deset premogarjev, osem vrženih na ulico, med njihove brezposelne tovariše. Resnica je, kar je rekel sodr. Warren: "Naša preteklost je žalostna krvava, bodočnost je temna in nepoznana, polna bojev za obstanek življenja." Naša "United W<>rkers of America" organizacija ima več težkih problemov pred aeboj^med temi je brezdvomno najvažnejši ta: Kaj naj se stori za naše brezpo se I ne tovariše. Ako želi naša organizacija v resnici kaj storiti za brezposelne tovariše, se mora brezpogojno prijeti druge takti ke. Nase delovanje se mora popolnoma predrugačiti, ako hoče mo. da ne izginemo s površja. Kakor rečeno, brezposelnost je ie sedaj velika in dela precej skrbi nekaterim organizacijam in poli-tikarjem, v resnici je pa še večja, kakor se jo nekteri predstavljajo. Namreč, ako bi mi premogarji delali s polno paro, to* je po 48 ur na teden, nakopljemo že sedaj s temi stroji v štirih mesecih toliko premoga, kolikor ga potrebujemo celo leto. Tovariš premogar, to niso sanje. To je žalosten a resničen položaj v katerem se sexlaj nahajamo in kateri bo gotovo še slabši, ako ne storimo kakega revolucionarnega koraka, kateri bo popolnoma predrugačil naše stališče in naš položaj. Z veseljem poročam, da so se zadnji čas premogarji začeli precej zanimati za že skoro ni več naselbine, v kateri bi ne bilo socialističnega kluba. Za socializem, Frank Podboj. JUNOITIS IN TELEOITIS. Tretji stadij. Deževalo je. Vreme je bilo kislo, kot je bil čmeren obraz Cripo-vega Lojzeta, urednika 41 Amerike v Clevelandu", ko je stopal preko St. Clair ceate v svoje svetišče, Izjava. _ Ker me je Tone Prešeren napadel v javnemu lokalu s priimki i "skeb", ne da bi dokazal, da sem 1 kje kedaj skebal, smatram nje-1 gove besede kot zlobno laž in blatenje mojega značaja vedoraa. I-l menujem ga torej lažnikom in o-brekovalcem tako dolgo, dokler ne dokaže oziroma ne prekliče dotične trditve V javnosti. ™ " Gabriel Vouk. krojaški pomočnik. VPRAŠANJE IN ODGOVORI. Koliko je soc5ravljsl, da bodo poslušalci dela-i debele oči, ko jim za zajuterk irinese fijakarskega konja na trožniku. 44Junc v veliki družinski skledi bp» pa napravil tak vči-nek, da se bodo socialistični govorniki poskrili pod mizami, sto-i, klopmi in «odrom. Za zadnjo zabeljo — nekakšne ocvirke' iz pasje masti, si pa prihranim nem ške vojake," je modroval Lojze, ko je vstopil v dvorano, v kateri st» je imel vršiti shod. Prostorna dvorana je bila zasedena. Ob straneh so pa stali de lavci v skupinah in čakali, da sklicatelji otvorijo shod. Lojze se je srečno preril skozi skupino, ki je stala ob vhodu. Čelo mu je postajalo vroče, srce je gibalo tako močn6, da je čul njegove udarce, ko je z izbuljenimi očmi iskal sko zi velike naočnike sedeža, da se izogne vprašajočim očem velike množice, ki ga je s prodrljivimi pogledi vprašala: kaj hočeš t 4 4 Prinašam vam . fijakarskega konja, nemške vojake in junca, je tiho in bojazno nekdo govoril v njegovi duši; njegove oči so pa plaho iskale odgovora v vpraša joči množici, ki je kot ogromna pošast s stoterimi rokami stezala svoje roke po njemu, da mu vzame fijakarskega konja, nemške vojake in toliko mu priljubljenega junca. Odleglo mu je, ko je sedel na stol. Čutil je, kot bi se mu odvalil težak kamen od srca, ko so se vprašajoče oči množice obrnile proti odru, kjer je pričel govoriti prvi govornik. Poslušal je. Najprvo nepazno, nekam nervozno, »pa boječe. Neki notranji glas mu je pripovedoval, da se mora nekaj zgoditi, kar on ne pričakuje. In zabolelo ga je v srcu, kot bi ga kdo sunil z nožem. Občutil jeT da se bolečina širi navzgor proti glavi, da se hoče za jesti v njegove možgane, v katerih kraljuje trojica: fijakarski konj, nemški vojak in junc. "Nočem v norišnico", se je zo pet nekdo oglasil v njegovi duši. Nočem, nočem--- Na Čelo mu je stopil mrzel znoj, noge in roke so odrvenele, kot bi mravljinci lezli po njih, telo se je pa treslo v vročinski mrzlici, oči so se širile in iztopale iz lobanje in slednjič obvisele na govorniku, ki je neusmiljeno mrcvaril fijakarskega konja in nemškega vijaka. 44Ne boš, ne bes," je nekdo ta ko močno zakričal v njegovi duši, da se je ustrašil. 4 4 Le ožigosaj izdajalsko delo liberalnih in klerikalnih poslancev; dokazi stokrat, ako hočeš, da liberalni in klerikalni poslanci vlečejo narod za nos in da so krivi vse nesreče slo venskega naroda; le vzemi mi fi jakarskega konja in nemškega vojaka, saj imam še junca, s katerim ti posvetim v dno duše, da boš osramočen odhajal iz dvora ne," je zarajalo v njegovem srcu s tako silo, da so se pričele zopet zgubljati mračne gube na njego vem nizkem čelu. Govornik na odru je neusmiljen človek. Smeji se poredno, ko občinstvo z burnim ploskanjem pokopava fijakarskega kofija in nemškega vojaka — ideal Lojze ta. Lojzetu prihaja slabo, neka taj na bolest kljnje v njegovih mo žganih in mu kot črv razjeda dušo, ko zapazi, da se je po pogrebu fijakarskega konja in nemškega vojaka lotil njegovega svetega junca, katerega je vedno po božje častil, kedar je sameval v uredni ški sobi. Takrat je svojemu svete mu juncu delal globoke priklone, kot nekdaj stari Egipčani biku Apisu. Sprva mu je neki notranji glas veleval, naj protestira proti govorniku, ki počasi reže svetega junca, ker je tako delo v proti-1 slovju z hiimaniteto. Ali takoj se 1 je oglasil nekdo drugi v njsmu in ga opozoril, da se bo blamiral, če le odpre svoja usts. Stisnil je ust^ niči in se zaklel, da ne bo govoril in protestiral, uiagari, če govornik še pol ure reže in mrcvari junca, da ga le ne ubije. Govornik je poreden in muči Lojzeta. Juncu sleče kožo, loči počasi meso od kosti, izreze mu drob in ga vrže Lojzetu, kr se tako prestraši, da skorsj zleze pod stol in ne vidi in ne sliši nič, kaj se vrši okoli njega. * Nakrat zagrmi po dvorani buren aplavz, ki pokliče Lojzeta zopet v realno življenje. Množica ploska, močno grmenje vdarja ob stene, da se zopet takoj vrača na Lojzetova ušesa, ki bolestno zre preti se, kjer sveti junc leži mrtev in se ne gane. , - V Lojzetovi duši nekaj poči. Udarec je prišel prehitro za njegovo dušo. Pričakoval je vse, le o junčevi smrti se mu sanjalo ni. A zdaj leži njegov najsvetejši ideal mrtev pred njim. Solze so zalile njčgove velike, malce kalne oči, na naočnike je pa legla lahka meglena plast, ki mu je jemala vid, Najrajše bi zajokal pa glas, a sram ga je pokazati svojo globoko bol občinstvu, ki se mu reži, smeji in krohota. Lojze nehote stisne pest v žepu. Najrajše bi vdaril prvega, 44Ali kaj hoče!" Kdo mu naj pomaga, ko je sveti junc mrtev?" zablisne v njegovih možganih. Ali nekaj se mora zvršiti," ga opomni notranji glas. Lojze pograbi klobuk in plane iz dvorane, kot bi stopal peklenšček za njim, v njegovih možganih pa kroži misel, da se krvavo maščuje nad socialisti, ki so mu vbili trojico: fijakarskega konja, nemškega vojaka in junca. HMMMIMHMMMIMM; > ; Stran Ka H MMM»MM Pozor 1 Indianapolis, Ind. 3.-13. Sodrugi jugosl. soc. kluba št. 25 so vabljeni, da se vdeleže bodoče klubove seje vsi do zadnjega člana. Na programu bo volitev delegata, kateri ima zastopati sporazumno v County Socialist Party od Iudiane. Te seje se bo udeležil tudi državni organizator sodr. F. J. Dillon in sodr. John Petrovič, srbski sodrug, ki je prišel iz Milwaukee. Pridite toraj vsi in pripeljite tudi prijatelje seboj. Socialistični pozdrav! Filip Godina, taj. Proslava pariške komuns, ki jo jo priredil jugosl. socialistični klub št. I je, kakor vsako leto, tudi letos dobro izpadla. Veselica je bila dobro obiskana in se je završila z gmotnega in duševnega stališča v popolno zadovolj-nost občinstva in članov kluba. Dvorana je bila lepo in primir-no okinčana, jugosl. tambura&ki zbor 'Sloga" je udarjal izvrstno in pevska zbora 'Sloboda" in "Orel" sta pela lepe komade z dobrim vspehom. Najbolj zanimiva točka na programu je bila brezdvomno igra enodejanka: 44V boju za vsakdanji kruh", ki je, povedano odkrito, izpadla bolje, nego se je pričakovalo. Če br se igralo večkrat bi šlo brezdvomno vse bolj gladno. Občinstvo je bilo s proslavo zadovoljno. Čistega dobička bo o-krog $45. Sodrugi I Naš list js naše najmočnejša orožje 1 Njegujmo ga t Podpirajmo in širimo gal Agiti-¡rajmo, da bo 44PROLETAREC" ie večji in močnejši! Delavstvo brej svojega časopisja js kakor {življenje brss solnca. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1226 W. 18th St. Chicago, HL POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229-lit kn., Milwaukee, «it. Itn» n»|bo)]c pljafe in vedao pripravljen prt-grlzek, po imsrnih oeo*h.—Lokalni la potujoči ro tak i -Oobrodoiii 1 Sodrugi! Priporočaj* te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, ni Im* voljo zalogo ar, v«rifti«, no▼ in dragih drzgotin. Izvrta )e fcUf ▼aakovrataa popravila ▼ wj stroki f telo Bilki Ob UMU gz! Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranja bol—nI ln rasoeatnlk. IzdraraiAka preiskava brespJzčoo—plačati jo la «davila, 1 »24-26 Blua IaianS At»., Chicago. Za doe ore: Od 1 da I pol. Od T do 9 «večer. Isvea Okioafa iveči bolniki naj pitalo aioTMaki. K Velika prodaja! Za $86.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za molke, moramo razprodati po tvornitkih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor ta spomladansko zalogo. Nikar ne zamudite.velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te naiboljie blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. NS&S prodajalca je unijsk*. 1853-55 Blue Island Ave. Ust 1886 Chicago, 111. Zdaj sedi Lojze v uredniški sobi. V levici drži cigareto in gleda kolobarje dima. ki se širijo preiti stropu, dokler se ne zgubijo v megli dims, ki visi kot tanjka in prozorna meglena plaat pod stropom. Satanski usmev mu leži okoli usten, ki sc navadno razliva po obrazih oseb, ki so zrele za bla znieo. "Ha, ha, ha," se zakrohoče na glas, da glas. hiti po vseh kotih, okolo stolov in pisalne mize in se vrača zopet k Lojzetu, da Lojze misli, da je še nekdo drugi v sobi. 44 Ne bodete--ne — fijakarski konj, nemški vojak in jnnc so še živi," govori na glas z nekom, katerega ni v sobi. 44 0bndim jih v 44Ameriki v Clevelandu". Lumpje. povem vam javno, da ste lnmpje —--ha, ha — dasi niste bili poleg, ko sem premaknil blagajno slov. čitalnice v Clevelandu kar v New York. Nesel sem jo „am--vi —- vi ste pa lnmpjf lnmpje ste socialisti, ker ste mi vbili fijakafskega konja, nemškega vojaka in junca, da ne mo-rčm ž njim slepariti slovenske delavce v Ameriki. Lnmpje ste —" Pero jo zaškripalo. Lojze je prošel iz drugega Stadija nevarne možganske bolezni juncitis in te-letHs v tretji. POZOR! Proda se dobrourejeni saloon, radi odhoda v drog kraj. Oglasiti se je pismeno pri Joe Omahen, 1153 Main St., La Salle, III. Priporočajte in širito jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: 44Proletarec", "Radni-čka Straža", 44Svjetlo", "Narodni Glas". Breezy Hill, marc 16 Sodrug urednik! Prosim priobčite v "Proletar-cu" to le: Dne 26. marca t. 1. priredimo tukaj veliko mladeniško veselico, na ktero vabimo vse slovenske delavce iz sosednih naselbin, da se udeleže v velikem številu. Kakor nam je znano iz 4 4 Proletarea", se mudi sedaj v Kansas tudi sodr. J. Bratkovič, ki je na potu za list in bo pri tej priliki prav gotovo prisustoval veselici. Ob tej priliki bo gotovo kaj govoril o političnemu položaju in delavskem boju. Vsled tega pa naj nikdo ne pozabi te veselice. Veselico ne prirejamo radi dobička, ampak, da se malo pozabavamo, da bo kaj duševnega užitka in razvedrila. Saj to je edino, kar za moremo delavci imeti dane«, ko imamo na vseh koncih in krajih izkoriščevalce. Po eni strani nas izkoriščajo popi, po drugi pa kapitalisti. Vse to se godi pa le zato, ker je v ljudstvu še premalo izobrazbe. Delavcu je treba samo izobrazbe in spet izobrazbe; treba je da izobrazi sebe, ženo in otroke. Kako pat S čitanjem socijalistične-ga časopisja in pripadanjem v socijalističen klub. S temi sred% stvi si lahko vsak, kdor in\a malo dobre volje, pridobi znatna z malimi stroški. Zato pa delavci tu in v okolici, združimo se v socialistično organizacijo in bo-jujmo boj proti kapitalizmu potom izobrazbe. Samo z izobraževanjem nam bo mogoče premagati in streti ta krivični družabni sistem in na njegovo mesto postaviti sistem, ki bo omogočeval bratstvo in raj na tem svetu. Pozdrav vsem zavednim delavcem v Ameriki! John Lekše. Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne in najfinejše slike: otroke, druiine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. > VA VOGALU 14. PLACB. TELEFON O AN AL 287. USTANOVLJENO 1SSS. Izdelujemo Prodajano ^otovc oblckc po ♦ mm...........s..........s........s..............h obleke po meri po $20. $22, $25. fotove obleki r _ 10, $12, $14, 115. ImaiflA veliko zalogo modernih klo-UlldlllU bukov v najraznovrstnih bojah. V7«i|f|ffj imamo tudi veliko zalogo srajc, kra-/><11 Ulji vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča |||T>| M/I A/11?If PRVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI l?I/iI*IEiIlf 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Skladišče čevl|ev • za dame, možke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obit a naročila se priporoča >1. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Ctiicato. III. NAJBOLJŠA KUHINJA! Bllllards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jtdl pripravljen« pe domač«. Odprl« po dnoil In po Mil, * » . , P. PeriČ, 1412 W. 18. SI., Chicago. III. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ES*""" Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Vzrieoesli, Strieturi. Dalj» ozdravim nalezljivo sastruy'enje, tivčne u «zmotnosti, vato» nieo hi bolezni tičočih a« motkih Ta prilika je dana tistim, ki ao izdali i« velik« sva* zdravnikom ne da bi bUi ozdravljeni in moj aamea j«, p» kazati vsem, ki so. bili zdravljeni od tueatov sdrsvmrkea breznapeftno, da poaedvjem Is jas edino sredstve, s kteri» | zdravim vapefoo. Za nevspetoo zdravljenje nI treba plačati—le ta vipSM Ozdravim pozitivno ielodečne bolezni, pljačaa, aa jetrih in ledvieah ne glede kako stara je bolezen. Tajna molka bolsaal zdravim hitro, za stalno in tajno, ftirčeme onemoglo«*, slabo*, zgubi kreposti, napor, aaatrnpleoje in zgnba vode. Pijača, aadnL^ Bronehitis, srčne bolezni in pljnčne zdravim z mojo najnovejfto metodo. . .ženske bolezni v ozadja, bali tok in druge zdravim za stalno. - Hsstrupljs^ja in va« drug« kotne boUzni kakor priUe, tare, garje, otekline.—Močni to* la druge bolezni. Preiič« in sv«tnj« zastonj. Govorimo slovansko. DR. ZINS, 41 between Randolph an I Lake Sts. CHICAGO Uradu je: od 8 ure zjut. do S. are zvečer. V ne*»l>» »d 9 ore zjnt. do 4 are pa^ ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlcc, mineralne vodHnrai-nlb neopojnfh pijač. 1887 8o. Flak 81 Tel. Canal 1406 Jako važno vpra*ao|e? "Ali sem It poslal zaostalo ročnino na M Proletarea "f ns! — PROLKTABEC Splošen pregled. monarhije, uatanovitev republike ostane, dokler ga strokovno orgar časno stanovanje, pasje in mačje ___ na podlagi sploiae, enske in di- aiziraai delavci ne bodo prisilili pojedine in drugi luksus._Nek- rektne volilne pravice za moike in da se izjavi za socializem ali pa danji Amerikanci so z orožjem — Japonska vlada nadaljuje z ¿,,n>u n,uia I je naj se volijo vsi zahvali za Jredsednisko mesto' pognali angleškega kralja, ker ni- bojem proti socializma. Vlada ni ^ekutivni uradniki: predsednik strokovno organiziranih ameriških so marali njegove vlade po "mi- zadovoljna, da so Kotoku in so- j ^ in uraciniki socialne ia delavcev. In ta aut — aut ni več losti božji"; sedanji Amerikauci drugi umrli na vislicah, ajih prt- j centralne vlade Po*iv jc podpisal tako daleč. Morda je bližje, kot *i jatelji pa bili obsojeni v večletno I mni kitajllki socialistični agita- domišlja Gompers. ječo. Beseda aodalizem razdrsži ¡ %at in orKanizator| Aoánig Sun japonsko vlado kot rdeča cunja neumnega bika. Japonski biriči Ven. O predsedniku ameriške delavske federacije je pričakovati, da bi malo natančneje poznal revolu- divjajo proti vsakemu, ki le količ- _ Tadl nem4^ ceHar ima vgft. cionami značaj socialistične stran kaj diši po socializmu. Da pa ta- j gi trenutke. Iz Berlina po- ke. Socialistična stranka ne pro- ročajo, da je nemški cesar pomilo- pagira revolucije z gnojnimi vila-stil nekega častnika, katerega je mi, cepci, sekirami ali kakim dra-vojno sodišče radi poskušenega gim orožjem. Take revolucije pod-samomora izključila iz armade, tikajo socialistični stranki le na-Viljem je vteraeljil pomiloščenje sprotniki socializma, ki lažejo ve-s tem. da je rekel, da je omenjeni doma, tla bi stranko pred celim častnik za svoje dejanje odgovo- svetom ogrdili, da stremi za krvo-ren le Bogu in sebi. litjem. Socialiatična stranka je pa Boga prepustimo Viljemu. V revolucijo (preobrat v človeški drugem je pa Viljem govoril resni- družbi) potom stopnjevalnega raz-co. Samomorilec je odgovoren za voja, svoje dejanje le sebi. Ljudje ni- Gomperseva govoranca na sho-majo pravice soditi ga. du v Indianapolisu je bila navad- • * • ' no demagogstvo, kaker&nega za- — Politični pregnanci so poslali more izumiti le še dr. Šuaterčič, socialistični frakciji ruske dume vodja klerikalne stranke v Lju-list, v katerem slikajo svoj strašni ljani na Kranjskem. položaj. I .- Pregnanci živijo v vasi Bogo- , rodskoje (gubernija Vjstka). f Ti stradajo že tedne. Dne 29. septembra je pričela zima, pritisnil je ko besno in brezmiselno divjanje rodi zaželjene vspehe, pa troeijo govorico, da socialisti nameravajo umoriti Mikada. Mikado velja še danes pri Japoncih za svéto oeebo. Take lažnjive, popolnoma neo-saovsae govorice pa ne morejo imeti trajnega vspeha. Končno bo zmagala le socialistična misel. Tudi na Japonskem maršira kapitalizem. Množijo se tvorniški delavci, kmetje prihajajo na boben in odhajajo v mesta, kjer množijo delavsko rezervno armado, induatri-elni podjetniki pa bogatijo in oare-dotočujejo narodno premoženje v svojih rokah. In ta naravni kapitalistični razvoj bo provzročil, da bodo japonski delavci preje prepojeni s socialističnimi idejami kot se sanja japonski vladi. • • • — O. pl. Bnck, ki je bil trideset let glavni tajnik centralne zveze nemških industrielcev je potrdil staro resnico, da so delavci nepremagljivi, ako so složni. Buck je se-daj, ko je vsled starosti odložil tajništvo, podal tudi odkritosrčno izjavo. On pravi: "Še lansko leto sem izjavil na shodu delodajalskih društev, da se najmočnejša delavska strokovna društva ne morejo upirati združenim delodajalskim zvezam in njenemu kapitalu. Danes nisem tega prepričanja. Kajti stremljenje socialne demokracije (socialistične stranke) je danes izgubilo svoj utopistični značaj v mojih očeh ii^-se čimdalje bolj bliža ti-resničenju. Trije veliki gospodarski boji v zadnjem letu so tako včinkovali na me." Delavci zapomnite si besede, ki jih je izustil tajnik močne kapitalistične gospodarske organizacije. V organizirani delavski masi je *taka sila, ob kateri se razbije vsaki kapitalistični naval. • • • — Skoraj polovica ameriških gozdov je danes lastnina peščice kapitalistov, ki si nikdar ne nasprotujejo, če gre za profit. To ni dognal kak prekucuški socialist, marveč komisar Spencer Knock Smith. ki je dobil nalog od predsednika Tafta, da preišče, kdo la-stuje ameriške gozde. Odkar so gozdi prešli iz rok strica Sama v last zasebnih lastnikov in delniških družb, je poskočila njjh vrednost. Kapitalisti so v zvezi med seboj. Določijo cene za neobdelan les. Potem pa že ženejo te cene kviško, kot se jim zljubi. Smith .pravi, da je vzrok temu pojavu iskati v načinu, v smislu katerega so Zdr. države darovale in prodajale gozdove. Med tistimi, ki so gospodarili razkošno z državnimi gozdi, je tudi državni tajnik BaNinger, o katerem ao poročali minoli teden, da je podal ostavko. O tem gospodu, ki ni gledal pazno na prste tatovom, ki so kradli kar cele gozdove, smo poročali že večkrat. Komisija v kongresu ga je oprala. In tudi Taft se joka za njim. Ne joka se pa ameriško ljudstvo. Pač čas, da je šel in se zahvalil za tajniško mesto. « • * — Ôe le pred kratkim organizirana sociadistična stranka ua Kitajskem je izdala svoj prvi poziv na ljudstvo. Po živem opisu sedanjega položaja na Kitajskem se glasi v pozivu: "Kitajska je v slabšem položaju kst navadna vla-euga. Vlačuga prodaja svojo ljubezen, mi .moramo pa še plačati za posiljevanje. Naši tlačitelji, Mandžuji so uvedli pri nas popolnoma absolutno vlado. Ta vlada mora zginiti a površja." Nadalje opisujejo v pozivu položaj delavcev," katere prodajajo in ekspor-tirajo kot/sužnje, mejtem ko imajo delavci v dmzih deželah pravi- se pa tepejo ruff° revolucijo fca vodi-bo dobrih časov, dokler delavci znani svobodoljubi Magon. Rine dovolijo znižati svojih bornih -Villarell, De Lara in dragi. | ca zaštrajkalo 10,000 premogar* jev. Štrajk je proglašen iz simpatij do premogarjev v Tuscarawas Sherrodsville distriktu, O-hio, kteri so odložili orodje, ker so operatorji prelomili pogodbo. Na štrajk 'so pozvani tudi premogarji v ostalih okoliših Ohie in v štrajkovnemn pozivu neče ostavi-ti dela. plač. To se ne vferjame tje v en dan, da bodo delavci meli dobre čase, če bodo v dobi neznosne draginje dobivali še nižje plače. kteri se borijo proti Diazu in 0-1 |q stališče benem na jasno začrtanem pro- ¡ kakšno Pa da se ne giblje! Odkar se je newvorxki župan Gavnor krepko^ 'vw potegnil za socialiste in prepovedal tamošnjim policajem, da ne smejo motiti socialistov, kadar korakajo z rdečo zastavo po ulicah, zavzel je tudi "Glas Naroda" Zdajpazdaj prinese poročilo ali članek na-gramu za temeljito preosnovo u-jklonjen socializmu, ali pa kaj postavnih pravic, ki določajo naj- j natisne naravnost iz socialističnih 8^0u0t!°,:V, Mekiiki' D.axie8 fotov. To je dobro. Zlomek je le, da taki listi radi pozabijo, kaj so včeraj pisali in da jutri socializem zopet pobijajo. '' NATUBALIZACIJSKI ZA-KON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki že. le postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so Čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjiiica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Tr. Petri-6u, 1830. So. Center Ave., Chicago, Hl. Sodrng Josip Bratkovič potuje za "Proletarc^" po državi Kansas Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase za "Proletarea" ter ustanavljati socialistične klube. Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo na roke. Odbor J. D. T. D. Po nsvodilu slovenska angleško tlov. aieo, tolmač* ia sagi. tlov. ilov«^ „ lahko vsaki preprosti ilovek asfl«^. ne, kakor jo v navadnem tivljesj* rabi priuči, kar je v tej deieli nujae t», trebno ako hoče ksk boljši pose) u a* odvisno iiveti. Knjiga v platno vssaaa •tsne samo SM>0 in je dobiti pri J. KUBELKA, 638 W. 146th St., New York. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železaici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavaik postal za-koa ia se maože brezžičae postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbeacev. Začetni-ki dobivajo $70 do $90 mesečao. NaSa šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji, National Telegraph Institute, Cincin-aati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Teaa., Columbia, S. C., Da-veaport, Ia., Portlaad, Ore. Stara aavada je zdraviti rev-matizem, trgaaje po udih, aeural-gijo, zviajenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expelíer". ' Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice ia se spozaa po varstveai znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba aa to paziti. Ai AiÉ àiÉiéiÉiÉ Sloveacem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORN J A K, , 1837 So. Centre ye., Chicago, III t'f'f't'f'ffif» AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. se ti svobodoljubi naravno bori- - Državna zbornica države Main f roka V°ki 8 Pristaii Madere' je sprejela zakon, ki vsebuje še ««J^.P^em gre za to, da pa-strožje določbe za prohibicijo. kot de I),az;iToda Ma*°n in tovariši so bile v veljavi do sedaj. » 80 P® o<1Io^o proti vsakemu spo- No, pijančevanje bo' imelo še ™UIDU f Diazevo vlado> ^ več žrtev, kot jih je tirjalo do se- da t,ran«tva Še ne bo ¿aj konec ce prevzame predsedništvo s s • | Diazev privrženec kakor je Gompers in "delavska stranka." ^"pl°h ^ —— Samuel Gompei* je v teku svo- [.e*a P P0™"0 amemkl kaPlta zdravljenju živčnih neredno- jega govora v Indianapolisu dejal, h) 1 stl* trdl ni>mipfl " da se republikanska in demokratična stranka ne ozirate na zahteve delavstva. Dobesedno je izrazil: Samo delo zamore ustvariti bogastvo. Denar pa delajo tudi s sleparijo. Nevrastenija. Neki zdravniški časopis, posve- sti, trdi, da pomira za takimi bo Po vsi Meksiki vlada izjemno Jeznimi v Združenih Dr/.avah pet-stanje. Diaz jc po svoji stari na- insedemdeset tisoč ljudi vsako le-vadi ukazal, kratkomalo ustreli-j to. Vendar nahajamo prav malo Kmalu bo treba postaviti na bo- !i brez vsakega procesa vsakogar, Jjndi» ki jih smatrajo za tako re-jišče gr^dečo, napredno in radi- ki se *a ^oti na strani ustašev. »ne, kakor nekatere manj resne kalno delavsko stranko proti de- Zadnio sredo so ustaši z dinami-, bolezni. Zdravljenje je v neka-mokratom in republikancem. Sred- tom razdejali baroke v Juraezu,; terih slučajih popolnoma krivo, nji stan, obrtnik in navadni dela-|kjer taborijo federalistične ali, ker se uživajo za oslabele in o-vec so pripravljeni bojevati se za Diazeve čete pod vodstvom gene- j nemogle živce namesto dobrih to-svoje." Takoj je pa previdno de-j ra,a Navarro. Zadnji taji, da bi nik. tešil na zdravila. Svetujemb jal: — "mi verjamemo v razvoj razstrelha usmrtila kterega voja-' uživati Trinerjevo ameriško ver.iamemo v razvoj in ae v revolucijo^ Jiila je zopet Gompersova šaho-va poteza. Gompers vidi ia čita, kako se socialisti maožijo v ameriških delavskih uaijah proti njegovi volji. In Gompers je moral nekaj reči, da delavci ne vidijo v njemu nazadnjaka, cokljo, ki ovira delavsko gibanje. Da si pa o-hrani dobro ime pri svojih republikanskih in demokratičnih prijateljih jo pa previdno dejal, da verjame v razvoj in ne v revolucijo. Gompers se noče zameriti ni- ka, dasi je to zelo nevrjetno. V | zdravilno grenko vino, ki je za-bitki pri Casas Grandes pred par nesljiva živčna tonika. V prvi dnevi so federalisti vjeli petnajst j VT8ti vam uravna delovaaje pre-Amerikancev, kteri so se borili bavnih organov, kar povzroči Najpriprsvnejia in najcenejša psro-brodna ¿rta sa Slovence in Hrvate. Regularna vožnja meOew Yqrkom, Trstom in Rtkx Drsi poštni in novi parobrodi ns dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vosili 10 milj na uro, gradijo.—Par ni ki odplu jejo ir New Yorka ob sredih ob 1 po poldan in is Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo breziični brsojav, električno razavetjavo in so moderno nrejoni. —Hrana je domača. — Morn arij i in sdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše astopnike ali pa aa: PHELPS BROS. & C0. 6m'I Agt's. 2 Washington St., Ne« York. Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih in barvah 87.50 do S25.00 "PRESTO" najnovejši patentovanovrataik. po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.SO do 830.00 IA^^ino^USI SWCorner26* ¿Central ParU*. Rudolph Layer, lastnik. PUVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kjer m tott dobra vin« in inportirano pilMntko pivo. Prodaja vina na rakm« ia na drobno. Ant Schnabl, cor. Trumbull avt. ia 26. Str., Chiea(a. Iti. Najboljše in najfinejie obleke so po niild ceni na prodaj pri H. 8CHWAETZ, 16—18 Nt Halsted St„ Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila ia kovcekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN / j 1643 Blue Island Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drvaTn* . drugo Oglaaite se pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do « pisnico. Angleščina v ustaskih vrstah; najbrž so že usmrČeni. Ameriška armada, ktere glavni stan je San Antonio, Tex., jd dobila zadnji teden veliko zalogo streljiva in živeža. General-major Carter izjavlja, da bo vojaštvo tamkaj ostalo najmanj šest mesecev. komur. Vsled tega so vsi njegovi BLAZNI SISTEM govori prikrojeni tako, da bi se Bogataš Otto H. Kahn iz New jih ne sramoval noben jezuit.. Yorka se je zadnji teden odpeljal Gompers se dela, kot bi bil za naj- v London, kjer bo navzoč pri naj- radikalnejšo delavako politično večjem blaznem cirkusu, ki »o v stranko, in če bi pra izpraaeval kak navadi v Evropi: kronanja kral- ... , , _ , v kakšnem kotu, kjer ni ja. Kahn je izdal za transport eo razgovanat, ini pisati o svojih j pri? bi s« dejal, da je socialist, svoje rodbine, alužiačadi in avto- potrebah, ustanavljati druitva in Ali kedar Gompers »ovori javno, mobilov. čez morje $13.000. Sedež tedaj ima dvojno lice, je nož na v Londonu, odkoder bo prodajal dve strani. Z enim očesom sleda zijals, ko se bo vlekla procesija na delavsko stranko, z druarim pa raznih kraljev in cesarskih ma- mezika ropubl»kancem in. demo- Skar, ara bo stal $3200. Razen tega krstom. Tak je Gompers in tak bo še izdal tisoče dolarjev za za- veliko delavsko zvezo vsega sve-ta." V pozivu poživljajo vse delavce na Kitajskem, da vodijo e-aergičea boj za ideale socializma. Nadalje zahtevajo t Odstraaitev tvorbo nove, obilne krvi. Ta kri bo hranila živčevje in mu dajala nove moči. Dokler je vaša prebava popolna, jie boste trpeli vsled nervoznosti ali onemoglosti. Pri vseh prebavnih neredno-sti se lahko zanašate na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 —1339 So. Ashland Ave.,' Chicago, 111. Ako želite dobre čevlje po zmerni ceni, se oglasite pri Frank Dedek-u 3840 W. 26th St., Chicseo. III, Največja trgovina vinom in nmodknmi na t fttfAnjem, debelo. Vse blago prve vrstet Dve prodafalne: JOSEPH H. MILLER et Comp. 917 Woodland in 6030—6032 8t Clair ave Cleveland, Ohio. TVlefon: Cujahofla C. 4254 R Princenton 2002. poftiljamo tudi ROJAKI \ I ( „ Ce kečete piti dobre pijače in ae zabavi ti po domače pojdite k Bo Mahnich-ii, 714 Market Street, Haukegan. Tri njemu jc vse najbolje. Kdor ne vtjame, naj se prepiča. brez učitelja! Slovensko An-^ w gleška Slovni- ca, Tolmač m Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. a. KUBELKA, 538 W. US St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljl&en 8vek» pivo v sodčkih ia boUljka* i« druga raanorrstae pijač« tor aai>k* «aodks. Potniki dobo Mbo prao «iMe sa nizko e«o. Postrežba točna ta lzborna. < Vsem (Slovencem ia drugim Slovana« es toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1636 So. Centra Ave. Chlcafo Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. U Salle. Ill To« IM, gostilni podrti«*« pájaéa Ismc priporoča rojak»« m obte M. A. Weisskopf, M, D. likalen sdravnik. Uradnje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Caaal 476 Chicago, III in Blago landa. Piiite izven Clevc- ilovpnsko! Cene nizke. Potreftba tonnai dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALA^JU 6120 St. Clalrave toil vino. pivo In Iran j* prr» vrst* Smodk* prr* kvalitete ao na pmd«J. Za mnomhmlm pomt ar priporoma rojakom v Oevalandu, p« potnikom Laatnik. J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in ^ popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. CtHcago« LOUIS moderno urejen salun là 113 MILWAUKEE AVE., lEROSNA, VIS. Telefon 1199.