Katolišk cerkven Ust. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velji po pošti za celo leto 3 elte vse svoje premoženje, hišo, živino, — vse, kar ste imeli. Moja dolžnost je, da vam to škodo vsaj nekoliko po vernem. Tu sem vam prinesel 20.<"*) frankov. Kdiua moja prošnja je, da jih vzemite brez vprašanja, kje sem jih dobil. Pošteno so dobljeni, nobenega krivičnega vinarja ui vmes. To naj vam bo zadosti, Razdelite si jih med seboj in vživajte jih v miru. Jaz grem .-> temi gospodi nazaj, ki so me semkaj pripeljali. Kdaj se bomo zopet vidili in kje, to je v rokah tistega, brez čigar volje še vrabec s strehe ne pade. Bog vas tedaj ohrani , vas in vaše otroke! Deržitc se zmiraj lepih navad svojih prednikov, bodite pridni, delavni, pošteni, Usmiljenji do svojega bližnjega, prijazni in edini med seboj, posebno pa Boga nikdar ne pozabite in potem tudi Bog vas pozabil ne bo. Ohranite vedno lepo nedolžnost, ktero ste pri svetem kerstu dobili, in nikdar ne pozabite, da ste tempelj Božji in da sv. Duh v vas prebiva. Izrejajte otroke v strahu Božjem. Učite jih keršanskib resnic in varujte jih kužnih vednost, ktere se posebno zdaj trosijo po svetu. Priganjajte jih k molitvi in tudi sami • radi molite. Spominjajte se pri molitvi tudi svojega starega fajmoštra, kteri je bil toliko časa pri vas, kteri si je zmiraj prizadeval, da vam pomaga v dušnih in telesnih potrebah. Molite zanj, ker vaše molitve zelo potrebuje. Se nekaj vas posebno prosim. Odpustite svojim sovražnikom in molite za tiste, kteri vas preganjajo, da bote otroci enega nebeškega očeta, kteri daje solueu vzhajati nad dobrim in hudobnim, da bote pravi učenci tistega, kteri je na križu za svoje sovražnike molil. Radi odpušajte razžaljen ja, ker le tako za-morete priti za Jezusom. Zdaj pa, dragi moji, pokleknite in prejmite morebiti zadnji moj blagoslov!" Vse se je jokalo pri teh besedah častitega duhovna, celo vojaki so .->i oči brisali in vsi pokleknili okoli njega. Starček pa je molil goreče nad njimi in prosil Boga za svoje oveiee, za nesrečno domovino, za sv. Cerkev. Tudi za svoje preganjavce je molil in slednjič blagoslovil ljudstvo. Ko je to opravil, je rekel vojakom: „/daj pa storite z menoj, kar vam je ukazano." Peljali so ga v mesto in vsi vaščani so šli jokaje za njim. Uradnik, kteremu se je bil prodal, dasiravno sirov in nečlovešk, si vendar ni upal tako pobožnega človeka umoriti. Poslal ga je v mesto Nant tNantes), kjer je v valovih reke Loare ^Loire) ko mučeuec umeri. Sv. Agate sela pa niso več zidali; prebivavci so sc naselili po sosednjih vaseh. Se le čez dolgo so zvedili, od kod je njih nepozabljivi fajmošter tisto pomoč dobil, s ktero so m sozidali nove domovja. ( Po nemškem.) Krivica se sama tepe. Od kod je to, da dan današnji beseda nič več no velja, da s<• slovesne medderžavne pogodbe ne spolnujejo, da namesto njih velja tolikrat le zvijača, srova oblast in nasilstvo : od kod izvira, da je nas denar tako malo vreden, da so ljudstva tako močno obožalc, da jih toliko noče spoznati više oblasti in moči nad seboj, in da so ljudje tako omahljivi ali brezznačajni? Marsikteri dan današnji to premišljuje, redko kdo najde temu pravi vzrok. — Kdor bi pisal zgodovino izraelskega ljudstva pred prihodom in po prihodu Odrešcnikovem. pa bi sc ne oziral na to , da je bilo to ljudstvo odločeno, da sprejme Odrešenika, po temi bi taval in marsikaj bi si ne mogel razjasniti. Ravno tako se pa godi temu, kdor piše zgodovino narodov, zlasti keršanskih, pa ne pomisli, ila je sveta cerkev postavljena v blagor in zveličanje narodov, in da sc vsaka krivica, ktero terpi cerkev, o primernem času vse zverstoma mašu j c nad keršanskimi poglavarji in njih 11 a r o d i. 1 )a bi se deželam pomagalo, pride vstava za vstavo, zbor za zborom, posvetovanje za posvetovanjem, postave se kujejo, stranka za stranko vlada. In kaj jc nasledek tega? Dostikrat ves up splava po vodi, svet spozna, da zopet le ni bolje. Iz stajališča in prepričanja, da le v keršanski veri je zveličanje za narode, presojujmo sedanji čas. „Vede so mogočne, ali, veda je moč." Tako je govoril pred nekoliko časom znan gospod. „Vede so svobodne," to je resnično, pa te besede ne smejo zakrivati svojih spodkopovavnih namer. Ko bi vsi vladni možje imeli pravo učenost tako, da bi spoznali svoj čas, imeli bi dosti moči in df.sti svobode, da bi celili rane svojega časa: svetu bi gospodarili, nc pa štrene še huje mčdli. Ce je tedaj učenje svobodno, zahtevamo tudi to svobodo za se ter rečemo, da današnji svet terpi, ker je v preteč enem stoletju katoliški cerkvi krivico delal. Ker je katoliški cerkvi kerčil njeno svobodo, njene pravice, zato pa sedaj terpe kralji in njih narodi. Prepnčajmo se! Da bi se cerkev ločila od središa edinosti, je hotla imeti marsiktera dežela svojo lastno narodno (Rima prosto) cerkev. Občenje z Rimom je bilo prepovedano, — redkokterikrat je premogel kak škof ali mašnik iti v Rim skazat sv. Očetu svoje spoštovanje. V nasprotji tega pa zdaj vidimo, da ljudstva vstajajo zoper ljudstva pod pretvezo narodnosti iu podložni dostikrat nočejo pokorni biti svojemu postavnemu vladarju. — Pisma ali pastirski listi sv. Očeta se niso smeli razglasiti, če vlada, ktero je dostikrat zastopal protestant ali frajmavrar, ni privolila. Dan današnji pa po nekterih deželah vstava kraljem piše, kaj da smejo, kaj da ne smejo storiti. Pa naj že bo, kar je postavno, in včasih koristno. — Vlada je tako preljubeznjivo skerbela za cerkev, da je bilo zapisano, koliko sveč da sme v cerkvi goreti, bratovšine so ji bile nevarne, zato jih je odpravljala; določevala je, koliko novincev smejo jemati v samostane. — Dan danes pa nekdo drugi vse vladine ukaze kaj vestno pretehtuje in presoja, ji dostikrat še ljudstvo bega, ter naj večkrat vse hoče bolje vediti in znati, kakor vlada. To pa je časnikarstvo, ktero je tako narastlo, da ga imenujejo „veliko moč" in ono dela očitno mnenje; pred tem očitnim mnenjem pa se mora umikati zgodovina, mednarodno pravo, deželna in nravna pravica. Kakor cerkev, tako je pa postala človeška družba brez pomoči: sila in občno mnenje razsojuje. — Ktera deržava ali deržavica derži še pogodbe, ktere je sklenila z Rimom. — Med kralji in cesarji tudi dostikrat ne veljajo več naj bolj očitne in slovesne pogodbe; namesti njih pa kraljuje laž, hinavšina in nasilstvo. Cerkev je bila zgubila svoje pravice in postala vla-dina dekla; niso je več čislali za Božjo napravo v zve-ličevanje narodov, temuč želeli so jo imeti za policijo, da bi ljudi strahovala. Vidimo pa tudi, da so marsiktere vlade postale služabnice političnih strank, njih glas morajo poslušati, njih povelja spolnovati. ,,Cerkev je deržava v deržavi," tako so klicali in razdirali in terli zlogo med deržavo in cerkvijo, ktera je bila ljudem v blagor. Namesto tega se je zares v deržavi deržava napravila. To jc tako imenovana liberalna stranka. Združila se jc zoper vlado in ljudstvo, povsod hoče gospodariti, vse v svojo oblast spraviti. Ta stranka ne pozna pravice, ne pozna mej svoje moči; tako se godi na Laškem, Badenskem, Belgijanskem. Vse katoliške družbe in bratovšine so prepovedali. .. Katoliška cerkev spoznd, kako koristne so družbe, v kterih sc več enakomislečih združuje v dosego svojih svetih namenov; zato je gojila take društva in jih napeljevala v blage namene. Namesto teh bratovŠin se pa toliko bolj razširjajo politične stranke in skrivne — cerkvi in deržavi sovražne društva. Njih poslednji namen je prekucija in splošnje raz-djanje. Vstaje v Evropi so njih delo, in prepregli so Evropo z mrežami, tako da jih naj močnejši vlada ne more raztergati in razdjati. (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Letos je bilo 20 gg. bogoslovcev za mašnike posvečenih, 16 iz IV in 4 iz III leta. Dobili so subdijakonat 25. p. m., dijakonat 29. in prezbiterat včeraj. Nove maše bodo peli gg. iz IV leta: Abzec Matija 12. avg. v Semiču; Bernard Val. 5. avg. v Ternovem v Ljublj.; CuberErnest 1. avg. v stolni cerk. v Ljublj., GerjolLovre 5. avg. pri nunah v Ljublj.; Juvan Jak. 12. avg. v Zagorji; Kebec Fr. 2. avg. pri nunah v Ljublj.; Koželj M. 5. avg. v Mengšu; Kutnarlgn. 12. avg. vBoštanji; MoharPet. 5. avg. v stari Loki; Pečnik Val. 12. avg. v Kranji; Pogorel ec And. 12. avg. v Soderšici; Ramovš Jernej 19. avg.v Smledniku; Urančič Franc 5. avg. v Mo- ravčah; Zarnik Matija 12. avg. pri sv. Petru v Ljiiblj.; Žagar Fr. lo. avg. v Mirni peči; ZužekSim. 12. avg. v Laščah. Gg. iz III. leta: Gerčar Jan. 12. avg. na Berdu pri Podp.; K u m e r Alojzi 5. avg. v Kranj i; Novak Jan. 12. avg. v Kočevji; Poč Dav. 12. avg. v Semiču. — G. Kurent Karol iz IV leta je premlad in bode pozneje posvečen. — Zastran Knobleharjevega spominka. Naznanovala je Danica že nekekrati, kaj in koliko se je storilo za ohranjenje spomina ranjcega provikarja in rojaka našega dr. Ignacija Knobleharja iz tistega denara, ki so ga pred nekaj leti njegovi prijatli zložili po preč. dekanijah in drugač. Kavno v tej reči imamo nadaljno prošnjo do vsih blažili darovavcev za ta spominek. — Ko je bil pred nekaj časom gosp. kamnosek in umetnik Toman po opravilih v Škocijanu, sta z on-dotnim gospod fajm. Kunsteljnom ogledala tudi prostor v cerkvi, kjer bi se dal spodoben spominek ranjc. pro-vikarju lahko in primerno v steno vdelati. Rila bi černa ploša iz domačega marmorja s stebrovjem ob krajih, v sredi bi se vdelala bela plošica z zlatim primernim napisom, in na verhu bi bila ranjcega glava iz belega marmorja, ki bi se zmenili z g. Zajcem, da bi jo lepo izdelal. Višava bi bila kaka dva čevlja. Zanašamo se, da bodo s tem zadovoljni blagi darovavci, ter smemo gosp. Tomanu naročiti, da delo berž prične. Med tem pa je še čas, da zamore svetvati, ako bi kdo kaj pri-mernišega mislil ali vedil. Vstreženo bi bilo posebno, ako bi kdo gospodov, ki uterpi kaj časa, oskerbel primeren napis, v kterem bi bile veči čertice življenja ranjcega prav ob kratkem zaznamnjane, — se ve v slovenskem jeziku. Morebiti bi se zraven podal tudi čverst „kronografikum," ali nektere pesemske verstice. Želimo v ta namen, da bi bila bela marmorna tablica za napis prostorna , kolikor se da. — Obletnica v Škocijanu je vstanovljena , in tako bode zdaj tudi ta spominek , ako Bog da. — Prosimo pa v ravno ta namen, da bi se obilno kupovale prelepe bukvice „Abuna Solim an," od gosp. Okiškega s poezijami in življenjepisom ranjc. Knobleharja, v kterih je veči del nabranih darov za ohranjenje spomina ranjc. provikarja. Za šolske darila, za berilo na gimnazijah, za čitavniške in šolske knjižnice itd. so te bukvice s podobo Knobleharjevo kaj pripravne. Dobivajo se pri Gerberji, Lerherji in drugod. — Velika nesreča se je zgodila po noči od 24.— 2/3. avg. v našem samostanu oo. Frančiškanov. Po samostanu namreč je po ceveh napeljan plin za svečavo in že dan poprej je kazal zoperni duh, da plin nekje iz cevi puhti in ker se ni koj pomagalo, nabiralo se je več in več plina po doljnem mostovžu in rinilo tudi v bližnje sobe. Ko zjutraj 25. avg. odpro celico br. Teo-balda Kozinca, najdejo ga — mertvega, udušil ga jc bil morivni plin. Tudi hlapca v sosednji sobi sta bila vsa omamljena, rešilo ju je smerti menda le to, ker sta imela po noči okno odperto. — Ta nesreča nam jasno kaže, kako blizo groba človek stoji in nas opominja, da naj bomo vedno na smert pripravljeni, — kakor tudi nagla smert gosp. Ant. Kotnika pravdo-znanca, ki je zapustivši dunajsko vseučilišče hitel na svoj dom (Verhniko). Vesel in zdrav je prišel v Ljublj., vesel in zdrav se je sprehajal v nedeljo popoldne (22.), pa v malo četert urah pozneje je bil — raerlie! — Mestni odbor je v poslednjih sejah sklenil zastran naprave mertvaških vozov za ljubljansko mesto: 1) da je prav, da se začnejo mertvaški vozovi, toda brez siljenja; tedaj naj se merliči na pokopališe ali nosijo, kakor do zdaj, ali pa vozijo, kakor je mestjanom drago; 2) magistrat naj naznani knezoškof. konzistorii, da mestna gosposka mertvaških vozov ne vzame na svoj prištev, da pa hoče plačnino vstanoviti, ako jih Doberlet pre- vzame. — t i g. drr. Vurcbah in Zupan, ki sta bila šla v imenu deželnega odbora na Dunaj svitlemu cesarju naznanit misli naše dežele zastran čeme vojske , sta so line dni vernila in g. Zupan je naznanil v seji mestnega odbora, da se je poslanstvo dobro izteklo, ter nc bo černe vojske po sili, — nabirali se bodo le prostovoljci, za ktere se utegne iz vojaške kaše (V» do SO.tN h i vzeti. Ta nabira se je pričela že 2"). u. m. in zapisalo se jih je prav veliko. Ti prostovojci sc imenujejo deželni strele i in morajo biti močni ljudje, da so kos stražam po hribih. Strelci dobe po 8 gl. na roko in po 54 kr. na dan; dosluženi vojaki pa na roko po 1<> gold. t desetniki in višji po 1") gld. . Tudi tabaka dobivajo. ('astniki imajo po 50, 60 in 70, zdravniki po 5<» in • » gld. na mesec. Pričakujemo, da se bodo deželni strelci povsod modro in moško obnašali in deželi poštenje in čast delali. Naj tedaj pomnijo, da svet bode na nje gledal iu gotovo se bode po cesarstvu razglašalo, kako deželni strelci deželo varujejo in kako je ljudstvo z njimi zadovoljno. — ,,Novice" tudi slišijo} da so svitli cesar poterdili sklop deželnega zbora , da po novi osnovi bode razun Ljubljane 11 cesarskih okrajnih poglavarstev < !lezirk*haupt-mauuschatten , namesti sedanjih •'»'» okrajnih predstojnikov. — Zavoljo slane v mescu majniku je c. kr. mi nisterstvo denarstva prizadetim dovolilo nenavadne odpustke davkov. (Nov.) • — Zavoljo vojskinega hruma so letos povsod nekaj bolj hiteli s šolami. Naša gimnazija je končala 21. julija, in sicer, ker je letos odpadlo očitno razdelovanje daril, s prav slovesno sv. mašo, ktero so brali p. g. stolni dekan v škofovi opravi. 2.*». je*končala tudi s slovesno Božjo službo mestna normalka |^ri sv. Jakopu, in ravno tisti dan tudi nunska dekliška tšola, leta brez očitnih skušenj, pri kakoršnih sedeti in poslušati malokoga ve seli v tacih časih. (\ k. normalka je 25. končala svoje drugo polletje z očitnimi skušnjami. — Prav podučile, mične in za Šolski' darila pripravne bukvice — Zlati orehi — za slovensko mladost je ravnokar g. Milic dal na svitlo, spisal pa gosp. Ivan Tomšič, učitelj v Terš^ču. Iz njih se mladina tudi lahko uči uglajene in olikane slovenščine. Na čelu jih lepša okusna podoba, v obsegu pa čez 4'» povest, pesmic in sploh podučnih spisov. Strani jc 12d v bolj majhni obliki. : — G. dr. Mitteis, vodja ljubljanske gimnazije, gre v kratkem na Dunaj za 2. vodja v Tercziino. Rog daj gimnazii modrega in ravnopr;{vnega naslednika, ka-koršen je potreben vselej, še zlasti pa za sedanji čas. — Tc dni se je imel v št.. Kupert odpeljati prelepi gotiški tabernakelj za ondotno duhovnijsko cerkev, kterega je zlatar Zadnikar iz ne|tcvilnih koscev umetno skoz in skoz sam vlil, pozlatil in izdelal. Tenka ravno-mernost v soglasnih razdelkih ,J ličnost in vglajenost v pozlačevanji, natančnost v droRnih delih, natornost obrazov (Melkisedckovo, Abrahamovo darovanje itd. na predaltarnici i gledavca razveselujc pri tem prch pem delu. — Enako hvale vredna je poftoba za altar ravno imenovane cerkve, ki dodelana str>ji in je viditi pri umetnem malarji Volfu v stanovanji zraven deželne hiše. Cas titlj ivost presv. Trojice, pobožnost sv. Kuperta, zamakn jenost angelov, vsesblošnja dostojnost odlikuje sliko! — Upajmo, da domači umetnosti, ki je nekaj let, kar se tako prijazni raze vita, se bliža naj veseiši doba. Treba je samo upietnikora priložnost dati, in pa gledati, da bode njih triid dostojno obdarovan. — Od vsih stani slišimo hvaliti društvo sv. Hermogora in Fortunata, da je za tako malo) letno plačilo toliko podučnih in mičnih knjig deležnikom dalo. To vse pohvale vredno društvo že ob koncu slovenske dežele v nas budi misel, da naj bi se tudi na drugem koncu, v Terstu, (»orici, naši goreči in sposobni domorodci bolj živo dela poprijeli. Kažejo se časi, da bode ondi delo tečno in rodovitno, brez marsikterih zaderžkov, ki so dosihdob ovirali, ako se ne motimo. V Ljubljani je ,,matica," v Celovcu „družba sv. Mohorja;'* — v Terstu, v Gorici že nič enacega. Kaj ko bi se kje društvo osnovalo, ki bi med drugim prav kratke spise ali knjižnice pa pogosto na svitlo dajalo za poduk in oblaževanje ter oli-kovanje ljudstva? — — Omeniti moramo lepe slovesnosti patronske, ki je bila pretečeno nedeljo pri sv. Jakopu v Ljubljani. Pri včliki sv. maši so čitavniški pevci po navadi kaj izverstno peli: verli slovesni govor je imel gosp. šolski vodja J. Rozman; darovanje za cerkev se je prav dobro obneslo. Serčna hvala od ondotnoga gospod fajmoštra vsih , ki so k slovesnosti pripomogli. Iz Šmartnega pri Kranji, 2'J. mal. serp. V ponedeljek, 1 t. m. naznanijo malo čez poldan doneči glasovi velikega zvona, da je nekaj nenavadnega; in resnično, bil je ogenj, ki je v kratkem času pokončal trinaj steri m gospodarjem pohištva vse. O pravem času so dospeli prebivavci kranjskega mesta in oteli z dvema gasilnieama z veliko ročnostjo in trudom sosednje hiše; očitna hvala tedaj verlim Kranjcem, ki so kakor že m-kdaj. tako tudi zdaj tako izverstne se skazali. Kako je ogenj nastal, sc nc ve; zavarovani niso bili trije. Kakor pri vsaki potrebi, tako je tudi v tej nesreči ska-zaia rodovi na Jugovic svoje blago sercc; šc tisti dan jc poklala dobroserčna, časti in hvale vredna gospa Ju-govičeva vsem pogorelcem potrebnih reči, in jim je pomagala na vse strani. Vsaki dan jim pošilja miloserčna rodovina jedil, denara, klaje, desk, lesa, in sploh vsega, kar reveži potrebujejo. Preserčna hvala preblagi gospej! Vsemogočni Rog naj ji poverne brezštevilne dobrote, ki jih je žc skazala revnim ljudem, — in še posebej, ki jih tako visokodušno skazujc zdaj pogorelcem; naj bo v blagem spominu vsem vaščanom predobra, miloserčna rodovina! Fr. R. Praga. (Konec.) Kaj je začeti pridigarju, ki je tudi pri naj veči pridnosti mogel v svojih študijah pridobiti si le malo izurjenosti v slogu, v retoriki pa skoraj nič ne? Ali sc ne bo imel boriti v svojem poklicu z vodnimi težavami in ali njegov pošteni trud ne ostane dostikrat brez vspeha, ker ne ume vestno in s premisli-kom porabiti tega, kar je samo po sebi pripravno za vpljiv na duha in serce, na voljo in nagnjenja človeška. Ako pa že reči vsakdanje tirjajo od onega, ki se z njimi peča, znanje nekterih izrazov, brez kterih bi se delo brez potrebe množilo, kaj brez prida pričeti ali pa celo skaziti utegnilo: kako bi znanje gotovih izrazov in oblik ne bilo koristno in potrebno, kjer imamo opraviti z duhom, sercem, s strastmi in nagnjenji človeškimi? Pot, po kteri je mogoče pristopiti k duhu in sercu človeškemu, ga nagibati in vneti za reči plemenite in svete, nam pa kaže ravno poduk v govorništvu. Kako škod-Ijivo jc opuščanje tega nauka vidimo na eni strani >ko ro na vsi noveji literaturi pridigarski, v kteri tega ni, in z druge strani na delih velikih pridigarjev, kjer priča vsak list o globoceni znanstvu retoričnem. Toda bilo bi derva v les nositi, ko bi še nadalje razkladati hotli. kako bi zlasti bogosloven in pridigarju bilo potrebno obraženje tilosotično in retorično; menimo da to spozna vsakdo, komur materijalni zmer našega veka Še oči ni zaslepil, in kdor — sam enostranski iz-obrazen — ni pripraven razumeti reči jasnih in neoverž-ljivih. Kjer koli so potrobe bogoslovske vede in duhovnega stanu bolje razumeli in bolj vestno gledali na to, tam tudi ni bila pozabljena ta potreba in marljivo učenje tilosotije in retorike. Tako škotje bavarski še zdaj tirjajo od kandidatov teologije dobra spričevala a) iz filosotije v celem njenem obsegu , zlasti iz prope-deutike, logike, metafisike in zgodovine modroslovske; b) iz klasične literature gerške in latinske: c) iz občne povestnice ; d) iz tisike, kemije, matematično - fisikalne geografije, prirodopisja in matematike. V predmetih teh se podučuje na bavarskih licejah, ktere stoje pod posebnim protektoratom škofov in so oddelek bogoslovskih šol in študij. Te liceje vživajo na Bavarskem veliko zaupanje in obiskujejo jih tudi mladenči visokih rodovin, ki se ne mislijo podati v duhovski stan. Drugač je s tem, se ve da pri nas, kjer ne vlada, ne velike zaloge ne pripustč škofom, da bi si omislili enakih vstavov. Razun tega pa so pri nas cele trume tacih ljudi, ki kričč „križajte ga" na vsaeega, kdor ne povzdiguje do nebes naše šolske osnove, in kteri ima-joči sebe za samovladarje učenosti in zdravih misel, vsak njim neprijazen glas razglašujejo za glas nepoklicanih in nevednih. Ne čudimo se temu, ker vselej je bilo in je malo ljudi, kterih bi reka časova ne potegnila za sebo brez njih zavednosti, ali pa kteri bi se sami vanjo ne vergli iz sebičnosti. Nečemo tajiti, kako težko smo se pripravili k premišljevanju temu o naših gimnazijah in potrebni popravi; kajti tje, kjer edino se zdaj tc stvari določujejo, naš glas segel ne bo, in ko bi tudi segel, ne premore. Vendar pa nas tolaži ta misel, da ni brez koristi in ne nepotrebno, govoriti o grozovitem pomanjkanji, če tudi ni viditi, kedaj in kako bo temu pomagano. Znabiti se ozro tudi drugi znalei šolskih reči na naš glas in bodo o tem premišljevali in govorili; in tako bi se utegnilo zgoditi, da se predsodki iztrebijo in reč ustanovi do one dobe, ktera bi želenim spremembam bila bolj prijazna, kakor doba sedanja. Ako dočakamo, kar Bog skoro daj, da bi zadeve šolske spadale v gospodarstvo deželno in ne zgolj deržavno, po tem gotovo genij našega naroda oberne oči onih mož, ki bodo imeli to v rokah, na potrebe splošnje in ne dopusti, da bi zavolj vednosti in zmerov materijalnih se zanemarjale vednosti in potrebe čisto duhovne in humanitne. Iz Požege, 18. m. serp. Bote prašali, kaj je novega v našem mestu? Pretečenega mesca smo praznovali novega našega blaženca Janeza Berhmansa svetičnost. Sedem let kar smo tukaj ni bilo še nikoli toliko ljudi v naši cerkvi, ko tretji zadnji dan slovesnosti. — Pred drugimi se je sosebno tridnevne pobožnosti vdeleževala šolska mladež, ki je v njem dobila nov izgled in novega pomočnika pri Bogu. Berhmans je zares tretje sprenježno, sijajno-čisto peresee v zlati deteljici angelj-skih mladenčev Alojzija in Stanislava, zato se ga je tudi mladež rada ko Alojzija prijela. Iz serca se veselimo, da so se dišave limbarske nedolžnosti njegove vendar le izlile, čeravno po dolgem dolgem času, iz raja na zemljo. Blagor mladini, ki si Berhmansa v izgled vzame: angeljsko čisto bo njč življenje, srečna presrečna jc, ker ji bo blaženi Janez gotov pomočnik. Da blaženi naš je zares pomočnik mladosti: to bi nam celo naša hiša poterditi mogla; kajti se nam je tudi tu prijatla skazal. Želim mu tedaj iz serca srečo, da bi se kmalo za svetega obglasil, kterega čudeži in pomoč so sosebno zaupanje vanj zbudili; tako da se je v Rimu že storila stopinja od beatitikacje h kanonizacii. Pri nas jc šc dozdaj naj lepši mir, smo tukaj kakor na koncu sveta; mislim da bo celo berzim Prusom predaleč do nas. Pa kakor sc dandanes hitro reči gode in nenadoma spreminjajo, je vse mogoče. Moj Bog, kam smo prišli v Avstrii; glejte, tudi Požega dobi ranjene: ubogi mučeniki, kaj bodo na poti k nam v toliki vročini že terpeli! — Je kej novega po siroketn svetu ? Avstrija. Prusi po spodnjem in gornjem avstri-janskem stoje tako blizo Dunaja, da jih naši častniki z zvonika dunajske stolne cerkve opazujejo. Tudi na Ogerskem so prederli tje do Požuna. Na Parskem Prusi zmiraj dalje gredo, akoravno so se jim zadnje dni serčno ustavljali; — vsi nemški zavezniki do malega so potol-čeni, in po Brankobrodu Prus kaj goropadno gospodari ter veleva bogatušem, kaj in koliko naj mu plačujejo. »Se veliko hujše se godi ubogim Cehom in Moravanom. K vsemu temu so pa terdili, da je rekel pruski minister Bizmark sam, da Prus noče od Avstrije nič druzega, kakor da stopi iz bunda, pa bo koj mir. Se ve da pri taki novici Slovanje, pa tudi trezni Nemci kličejo: mir, mir: če ne, nas pripravi sovražnik vse na beraško palico in postreli še tisuče in tisuče ljudi! Kes je neki na vse zadnje, ko se vidi, da ni drugač, že skorej vse ene misli: da mir in le mir! Kaže torej, da tistim ne bode obveljala, ki bi raji vidili do zadnjega moža se biti, kakor pa nemški bund zapustiti. Županu dunajskemu so svitli cesar sami rekli, „da ne morejo gledati samo na vošila dunajskega mestnega zbora, ampak na korist celokupne Avstrije." — Kes se visoka vlada zdaj trudi, da se vstanovi mir, kajti ravno so se 22. p. t. pri Požunu s Prusi precej srečno bili, ko ustavi kervavi boj naznanilo, da se ima za pet dni (22—27) orožje odložiti. Sliši sc pa, da je obrok podaljšan in da se poganjajo tudi za stanoviten mir z neprehudiuii pogojami: Avstrija bi namreč razun oddane Benečije cela ostala, nemškemu bundu slovo dala in nekaj vojskinih stroškov Prusii plačala, ravno toliko vojskinih stroškov pa tudi sama sprejela od Italijanov. Lahi neki tirjajo mir s pri-stavkom, da naj se Avstrija ne meša v rimske zadeve. — Veselših novic imamo pa povedati |z južnega bojišča. P.), julija napadejo laške barke dalmantinski otok Vis (Lisa)), ko pa to zvejo naše barke, jo naglo naglo veslajo proti otoku in kar zgrabijo laške barke, kterih je bilo 50 in večidel z železom okovanih. Huda vojska se začne na morji in slednjič zmagajo naše barke, kterih jo bilo manj in inanjih. Eno okovano veliko barko naši Lahom prebodejo, da se v malo trenutkih pogrezne z vsim kar je bilo na nji, — neko drugo jim zažgo, da se cela v zrak razleti, — v vsem so Italijani 4 velike barko zgubili, — še druge jim zelo poškodvajo, tako da se vse laško brodovje naglo verne in beži. Naši niso zgubili nobene barke in samo ena je zelo poškodvana. Sovražnik ima menda kacih 1200 ubitih. Poveljnik našim barkam je bil Tegethof, po rodu Štajerec in šc le 39 let star. — En dan pozneje pa so Tirolci Garibal-dovce gerdo natepli in jim vjeli razun veliko oficirjev 1100 mož. In štiri dni pozneje (25. p. m.) so jih nabili na drugem kraji in jih precej vjeli, pa tudi eno ban-dero vzeli. Tudi ob Viškom pri Palmi so bili 26. u. m. Lahi zapodeni, nekaj vikših suličarjev vjetih in več sto pobitih. Za nekaj dni bo pa tudi na Laškem orožje počivalo, ker so tudi Lahi premirju pristopili, toliko raji kjer nimajo nikjer prave sreče: mislimo, da izobčeni kralj in roparska vlada je tudi imeti ne more, — grešili so Lahi že vse preveč zoper Cerkev in pravico. — Pri vsem tem se bere, da so Lahi prišli z velikimi kardeli ter južno Tirolsko posedli in veliko poveljstvo naše je svoj stan premaknilo v nemške Tirole. — Da bi nam Bog pač kmalo mir dal, ker kaže in bliža sc še drugi sovražnik našim deželam — kolera, ktera so je pokazala v Bukovini, Galiciji, na Ceskem, kjer je nek zrak od pobitih in pokopanih vojakov tako okužen, da ni živeti, in po veliko druzih krajih. — Zavoljo mnogoterega natoleljivega osebstva, ki ga jo zlasti ob vojskinem času težko ločiti od poštenega prebivavstva, je nadvojvodina spodnje-avstrijanska djana m O v vojskini stan; torej so tudi časniki v veliko to^neji meji, kakor druge krati. Avstriei grenko plačuje gostoljubnost, ktero je tako velikosirčno skazovala Prusom, ker časniki so vsi polni naznanil, kako tu pa tam ogle-duhe zasačujejo. Ali ni gerdo deželo izdajati, ktere kruh človek je? — • Mnogo se tožijo, kako Prifsi žulijo uboge Slovane, v kterih deželo jih je pes prjnesel. Neki češki kmet je pruskim globcžcin usul vrečo podzemljic na mizo z britkimi besedami: „Tu imate yso moje premoženj«', kar ste mi ga še pustili!" Taki, meni „Zukunft," so pač še bolj milovanja vredni, kakor pa bogati Frank«>bro«h"ani. V lglavji so „bumanitetni" Prusi katoličanom «-or-kevzaperli, ker je g. dekan v nji molil Avstrii za zmago. Jiled in petin. Papeži pa Kini. Kakor števili jo zgodovinarji, je letos nastopilo 2»»2<>, leto kar je Romul perve začetk«* postavil mestu Kimu. 2<>2<> leto! Lepo števil«« in pomenljivo zlasti tistim, ki menijo, da bodo ta starodavni sedež sv. Očeta kar meni nič tebi nič z zemlje odpihali. Kje jo najti inesto imcnitncjšega imena, kakor jc Rim. ktero je po starosti njemu enak««? Zginile so mogočne mesta nekdanjih ošabnih naro«lov in naši učeni iščejo prostorov, kjer so stalo ošabne Ninive, prenm-gočni Babilon, kjer sta se razprostirala Memtis in Tcben. In Rim? kteri je nekdaj gospodoval z orožjem in s vojo politiko vesoljni svet, kterega je zaljšal Avgust in zapustil Konstantin, kterega so pokončevali požari in rušili potresi, po kterem so rojile divjo čete Alarikove in Atilovc, — ta Rim še stoji, mogočni orjak sred mogočnih razvalin. Ko je mesto zapustilo malike ter sprejelo vero Sinu Božjega, takrat so se pokazali na strani mogočnih paganskih zidin umotvori keršanski, in komaj s«' j« smola Cerkev iz-pod zemlje pokazati na dan, žc so stale po prizadevanji papežev na strani amfiteatrov in palač nekdanjih cesarjev krasne svetišča edino pravega Boga. Papeži so ohranili poganske tempeljne, pa posa«lili s«» jim znamnje sv. križa na čelo, in obvarovavši stebre Antoninove in Trajanovc pa velikanske obeliske, pr«'-nesenc iz daljnega Egipta, zidali so cerkve sv. Janeza, sv. Petra, sv. Pavla itd., — obvarovali so razpada K«>-losejo in grobe 1 ladrijanove, pa prcnaredili Pantcm v katoliško svetišče. Papežem sc imamo zahvaliti, da v versti pervih umetnikov imenujemo Rafaela, Mihael Angela id. In kaka sc je godila v Rimu, ko so bili od 1309--1378 papeži svoj sedež prestavili v Avinj«>n — to jc znano. Bog jc takrat kaj očitno pokazal, kak«« potrebna je papežem Rim, kako potrebna jim je tudi posvetim oblast, kar zlasti dan današnji nektere v oči kolje. -Komaj so sc pa papeži povernili na svoj pravi dom, že se je začelo prejšnje vsestransko marljivo delanje, kraljica keršanskih mest sc je jela bogatiti z novimi čudi in iz temnih tla so so na dan spravljali ostanki nekdanje umetnosti. Ves svet se čudi umetnijskiin izdelkom, s kterimi papeži od Martina V pa do Pija IX napolnujejo muzeje, s kterimi sc ponaša Riin pr«*d vscini drugimi mesti. Kaglira nikoli dnlira ni. Ni rlolgo tega, kar je bilo v nekem mestu na Slovenskem vse po koncu. Zakaj neki? So li pruski konjiki že blizo? Ne; neki šolar-ček je kriv velicega hrupa po mestu. Fantiču je namreč v šoli kerv iz nosa tekla, in neporednež se po vsem licu ž njo namaže, da smeh nastane po vsej šoli. BerZ tedaj učitelj fanta k štepihu zažene, da naj se omije, kar je bilo gotovo naj bolj pametno. Pri vodnjaku pa vidi fanta nekdo mestnih odbornikov, kteremu se dečko v serce sinili, ker misli, da so v šoli otroka tako strašno razbili. Fantič vodo vleče in se umiva, ljudomilec pa ga na vse strani izprašuje, kako in zakaj in od koga je tako prehudo zdelan? Deček se ne meni za sama-rijana, temuč se umiva naprej. —To je pač res nemilo, si misli odbornik, otrok se boji še hujega, in zato noče razodeti, kaj se je z njim dogodilo. Brez pomude gre k županu, in mu živo popisuje, kako učitelj z otroci dela, in da se to dalj terpeti ne sme. Zupan hiti svoj pot na kraj hudega djanja, in najde — otroke lepo v miru, učitelja med njimi in tudi onega dečka, ki se je bil med tem lepo uinil in ohladil, zopet na svojem mestu sedeti. Lahko se misli, kako je učitelj stermel, ko vidi v šoli nenavadnega nadzornika, še bolj pa, ko čuje iz lastnih županovih ust, zakaj da je tukaj. Dokazi opirajoči sc na očividne čine so naj krepkeji; in tako si tudi župan ne more kaj, da ne bi spoznal pomote, in pa tudi stare resnice, da: naglica nikoli dobra ni. O tej priliki bi pa tudi mi srenjskemu predstojništvu radi nekaj svetvali: Naj bi pogledalo na tlak po mestu, kteri se jim je po nekterih ulicah popolnoma zdrobil, tako da se človeku dozdeva, da hodi po kolovozu med vinogradi, in ne po mestu; po drugih ulicah je pa še stari tlak iz okroglih, navzgor nasajenih kamnov, po kterih hoditi je za coklje z lesenimi podplati, ne pa za usnjato obuvalo. Tukaj je tudi usmiljenega očesa treba. Tudi nekaj za sedanji čas. 1. Zadnje nedelje so epominjevali naj imenitnejši pridigarji na Dunaji zastran naših zgub pri severni annadi ljudstvo, da naj v Boga zaupa in ga tolažili s pomočjo Božjo. Eden pridigarjev je rekel, da so naše pregrehe krive, če nas tepe šiba Božja, kar mu je pa dunajsko frajmavrarsko časnikarstvo kaj za zelo vzelo: nek drug, o. Kohman, je med drugim rekel: „ko smo zvedili o naših zgubah, zagnal se je krik: goljufija! izdajavstvo! Jaz sicer ne vem, pravi pridigar, če je to res ali ne, če je izdajavstvo krivo naše nesreče; ali to vem, da tam kjer ljudstvo živi po postavah naše Cerkve, izdajavstva najti ni. Le poglejte naše verle, skoz in skoz katoliške in pobožne Tirolee, kako hrabro pa tudi srečno se bijejo z rovarjem Garibaldom, ravno kakor 1. 1809 zoper Francoza! In zakaj? Leta 1809 so potrosili in ponujali Fran-cozje na tisuče godinarjev, ali ne enega izdajavca niso dobili v deželi, kteri bi jim bil pota pokazal po hribih." 'J. Piše se, da jc vsa pruska armada prejela pred vojsko sveto večerjo (se ve, po protestanški misli) in eelo šc tisto malo katoličanov, kar jih je v pruski armadi, je šlo poterjenih s svetimi zakramenti v boj. Kako pa pri nas? Sem ter tje se je tudi od naše južne vojske kaj tacega slišalo, kako je pa bilo na severu ne vemo; to pa vemo, da to žele starši in sorodniki doma, pa tudi vsi boljši vojaki sami. — Vam preklinjavcem! Ko so zadnje dni prevažali in tirali ,,bundove" armade sem ter tje, se je peljal z nekim vlakom tudi vojak, ki jc svoje tovarše z ved-nim preklinjevanjem nadlegoval. „Naj me smert zadene!" je bila vedno njegova govorica, hodil je ob vozeh gori iu doli, kukal v ta ali uni voz, in ko je ravno zarentačil „naj me smert zadene —" spodersne se mu na malih stopnicah -- in ko na ropot pogledajo tovarši iz vozov, vidijo — o groza! — kako preklinjevavca železne kolesa na kosce tergajo. To se je zgodilo pri mestu Hamu. Pijančevanje in kletev tudi sicer hrabremu vojaku vse poštenje vzame, stori ga Bogu nagnjusnega in vsakemu poštenemu človeku ostudnega. V sili je vse dobro — po teh besedah se svet pač rad ravna. Koliko vpitja je bilo povsod nad ka- toliške mnihe in nune! Mislili bi, da jih mislijo kar cele pogoltniti, tako so pisarili mnogi listi in vlade so molčale k temu; in sedaj — kličejo jezuite pa usmiljene sestre v pruske vojaške bolnišnice, kakor v naše. Poslednje novice. Tudi na večeru je storjeno pri-mirje; — sovražljivosti zoper Frankobrod so vstavljene. Med Avstrijo in Italijo se primerje dela, pravijo poslednje, pa malo zanesljive naznanila. Previsoka slovensčina. Na neki glavni šoli in gimnaziji na Slovenskem se šolska mladost uči I ob koncu, kakor tudi pred soglasniki čisto izgovarjati. Tako je nek šolarček bral: ,,šel, prišel, tolkel, volk itd." Torej dijaci one gimnazije I tako v ustih prebav-1 jajo, kakor se tudi igralci in igralke v igrah čitalniških davijo z nabivanjem „ela" ob koncih in pred soglasniki v sredi besed, da se človeku, ki pozna narodni slovenski jezik, želodec obrača in ušesa stiskuje pred takim kvarjenjem lepega jezika slovenskega. — Mislil sem si, gospodje učitelji slovenščine so visoko učeni in že vedo, zakaj da hočejo „elu" njegovo gluho pravico oteti. Da se tudi sam neverni Tomaž prepričam in tudi potem resno spreobernem, pogledam in preberem vse slovenske naj novejši slovnice, tudi Levstikovo, da razvem, kako je kaj z „elom'' v omenjenih primerljejih; ali ni-jedna nima pravila, da bi se moral I drugače izgovarjati, kakor ga sploh Slovenci izgovarjajo! Kaj tedaj? Jaz se deržim pravilnosti in narodnega jezika; vi pa, premili gospodje, pustite nepravilnost! Nikar Slovencev v jeziku ne motite! Tega napčnega izgovarjanja se narod nikoli prijel ne bo; če pa prost Slovenec tako nenavadno, ne lepo govoriti Čuje, se kar prestraši in lahko bo vsled tega rogat, če mu slovenščino priporočaš, kajti nepristnost dela nevoljo. Jomoi prisega. V spomin sv. Ignacija Loj. Luna bleda tiho plava, Zvezdice jo spremljajo , V hladni noči mirno .spava Božja stvar že radostno; Le junak v gradu čuje, V sobi lučica berli, Se kleče Bogu daruje , In nebeški Materi. Se o zori bo začela Bitva nad sovražnika ? Al sovražna moč zajela Je junaka Lojola? — Pokajo zidovi grada, Stebri se potresajo: Al serčnost junaku upada. Ko se meči bliskajo ? Saj mu slavo meč obeta, Več Ignaci ne poznd, Za deželo , dom , očeta , Kad življenje drago da. — Moč sovražna ga ne bega, Za junaštvo ves pori; Živa k nebu le prisega Večnemu se tu glasi. Drugo zdaj velj4 orožje. — Da se svetu odpove, Razodeva čudo božje, Ko zidovi zastermč. O Ignaci ne vojskuje Se za trohlo zemljo več; Prostovoljno gre, daruje, Na altarji škit in meč. V mili noči se predrami, Pena mu je celi svet; Hoče le svetosti sami, Duši , in Bogu živet'. Njega Milost je zvolila, Zmagala ljubezni moč, In junaka prerodila Za nebo je ena noč. Lovro Mencinger. Duhovske spremembe. V lavautinski škofii. Umeri je gosp. Fr. Kosan. kaplan v Mozirjem. R. I. P. Dobrotni darovi• Za s v. Očeta. V dosego neke milosti 2 gold. Gosp. kor. M. Sv. 2 gold. Za Slomšekov spominek. G. Fr. Jereb 1 gold.