"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Rttan PoiUf« GMTMlttd. The largeat Slorenian Weekly ia the United State« of America. Issned erer? Wednesday Subacription rate: for nembcri y»arhr $I20 Fo. mmi mabm.......$2.00 Foreitn Coantri«..... (3 00 Telephone 1048 /—;--n ■ Naj reč j i slovenski tednik v Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLJC UNION Enteted as Second-Class Matter December 9, 1920 at the Post Office at Joliet, Illinoi«, Under the Act of Angnst 24, 1912 Za £la»a. aa fete Za mIIim...... Za Ibma večni mir in pokoj! Poročevalec. Chisholm, Minn. Letos smrt kruto . pobira ned čkini društva "Friderik 3araga" št. 93, K.S.K.J.Dne 29. oktobra nam je že četrtega •lana pobrala in sicer sobrata lohn Košir;pokojni je bolehal ie dolgo časa za srčno bolez-lijo katero si je nakopal v rudniku; lansko spomlad se je ireselil na kakih 5 milj od Dhisholma oddaljeno farmo, kjer je živel s svojo , družino. ?red 14 dnevi je šel pa zopet Lokalne vesti. — Kot že poročano, se bo prihodnjo soboto pričel v " Sloveli ia" dvorani veliki cerkveni "fair" v korist naše cerkve sv. Jožefa. Fair bo trajal en teden in sicer dne 10. 11. 15. 17. in 18. novembra. Prav in umestno bi bilo, da si sleherni faran izbere en dan in se vdeleži tega cerkvenega bazarja Razvedrila bo pri tej priliki za vsakega obiskovalca dosti; in pa tako krasni dobitki na štan-tih! Torej prvič na svidenje prihodnjo soboto zvečer v cerkveni "Slovenia" dvorani! — Dne 29. oktobra sta bila poročena v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa g. J o ha Cerno-vič in gdč. Mary Videticli. Ženin je sin g. Roka černoviča 1312 Elizabeth St., in znan šlovenskti tenorist, a nevesta pa je hčerka g. Jos. Videtiča, 904 N. Ilickorv St. Bilo srečno na mnoga leta! — Novo hišo na 128 "VVood-ward Ave. za trgovino z mesom in grocerijo si je te dni zgradil rojak Jakob Sega, biv ši trgovec na Ruby St. Rojakom v bližini se toplo priporoča za naklonjenost. Svoji k svojim! — Minulo nedeljo dopoldne je umrl v bolnišnici sv. Jožefa 16 letni John Zugel, sin soro-jaka Martin Zugel, stanujoč na 1201 Oakland Ave. Pred 1 tednom je bil operiran na slepi ču, koja operacija pa ni dobro uspela. Hudo prizadeti družini sobr. Zugla roaŠe iskreno sožalje! — Dne 30. oktobra se je s sVojim motornim kolesom (motoreikljem) v Joliet pripeljal rojak Feliks Zavrl rodom iz Vandling, Pa blizu Forest Uity, kamor je šel iz Portland, >)reg. obiskat svojo mater in brate. Mr. Za veri živi v Portlandu že tri in pol leta, kjer ima svojo družino; po poklicu je mehanik motorcikljev. Iz Port ianda, Oreg. se je z motocik Ijem podal dne 1. avg. Prevozil je od tam do New Yorka 1400 milj in sicer je šel čez Co-lorado, Kanado in druge države čez Penna, do New Yorka; poprečno prevozil do 300 milj dnevno. Nazaj grede se je ustavil v našem mestu, da o-bišče in vidi svojega znanca, bivšega Forestcitijiaaui Mr. los. Zalarja, gl. tajnika K. S. I\. J. Iz New Yorka do Jolieta se je vozil 4 dni. Mr. Feliks Zaverl je bil rojen pred 33 let v Vaudiing, Pa. Oče mu je bil pok. Alojz Zaverl, bivši gl. predsednik dr. Barbase in večkratni predsednik dr. sv. Jožefa št. 12 K. 3. Iv. J. Dagiravno živi v za-padnem Oregonu in je poročen z neko Američanko, "ljudsko" učiteljico, govori še vseeno lepo in čisto slovenščino, kakor-šno ga je učila njegova mati. ZAHVALA. Ker je moja dolžnost da priobčim imena glavnih uradnikov, delegatov in delegatinj minule XV. konvencije K. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ki so kaj darovali za našo novo slovensko cerkev v Leadville, Colo., — prinašam imena teh darovalcev še le danes na tem mestu. Poslal bi jih bil že po-pred, pa sem vedel da bo takoj po konvenciji uredniku primanjkovalo prostora v listu, v-sled drugega važnega uradnega gradiva. »Imena darovalcev so: Anton Grdina, novoizvoljeni predsednik K. S. K. J. je daroval $50.00. — Po $5.00 so darovali: Dr. J. M. Seliškar, Mrs. M. Ferlic, Ralph F. Kompare, Frank O-peka, Josip Ogrin, Josip Sitar, Josip Zalar, Kev. Fr. J. Ažbe, Rev. Luka Gladek in Josip Rus iz Pueblo, Colo. Po $3.00: Jakob Šega, Anton F. Kozlevčar in John Zobetz ml. Po$2.00: Rev. Jakob Cerne, Anton Nemanio st., Mike Koc-hevar, Geo Stonich, Rev. Ciril Zupan, Martin Muchich in I-van Zupan. Po $1.00: Frank First, Frank Stiglitz, Jos. Russ, Kansas; Frank Laurich, John Filak, M. J. Sestrich, Anton Krašovec, Marv Marčes, Katy Mauser, Martin Hrvat, Frank Duša, Justina Lokar, Paul J. Laurich, Ana Salomon, Josip Klepec, Karol Prelesnik, Josipina Menart, Jakob Stergar, Frank Kerzich, John Gregorich, Josip G rožnik, Frank "Erznožuik, John Mravintz, Rudolf G Rudman, John Tekautz, John Butkovich, Anton Nemanich ml., Jos. M. Sasek, Matt Bro-zenich, Rev. C. Orendac, Rev. J. J. Oman, John R. Sterbentz, Josip Russ, Cleveland; John Lekan, l)r. J. V. Grahek, Martin Težak, John Grahek, Anteni Fritz, John Germ, Peter Cliulig, Terezija Bisal, John Murn, Mary Bombač, Mike t hernich, Gaibriel Tasotti, Geo. VVeselicli in Geo Pavlakovich. John Makovec 0.75c.; Po 50c: N. JankOvlch, John Deržaj, John Piškur, John Bajuk, Katv Cvitešič, Matt Kamin, Fr. Jerina, John Ursich, Anton Beuc, John Jevnikar, M. F. Kobe, Antonia Koss, John Kuzma, Frank Selile rs, \lary Gregorrich, Geo Kroteč in Louis Arko. Neimenovani darovalci so prispevali $8,75. Skupna svota $189.00. Poleg gorioznačenih so darovali izven konvencije še sle deči: Frank Drobnik $5.—, Josip Ponikvar $2.—, Fr. Debelak $2.—, Anton Papesli $1.-Frank Zobec $1.— Skupaj $11.00 • Tem potom se še enkrat v i menu naše fare §v. Jožefa najlepše zahvaljujem vsem skupaj. Vaši darovi ne bodo zapisani samo na papirju, ampak bodo zapisani tudi v naših srcih, dokler bo obstojala tukajšnja slovenska fara. Ker se še vedno rad spominjam mi minulo redno (15.) konvencijo K. S. K. J. v Cleve-ta-.ulu, Ohio, se tudi jaz v prvi vrsti prav lepo zahvaljujem cenj. pripravlj. odboru konvencije za tako lep sprejem, za tako požrtvovalnost in gostoljubnost, katere se bom ve-ino, .spominjal. Dalje lepa iviala Mr. in Mrs. Ponikvar za tako prijazno in obilno postrežbo. Najbolj sem bil vesel ko sem poslušal lepo pesem Mr. Jamnika in Mr. Ponikvar ja vsako jutro pred kosilom. Lepo hvalo, izrekam tudi Mr. in Mrs. Drobnik za razkazovanje in gostoljubnost. Lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Debelak za ravno isti način. Dalje lepa hvala Mr. in Mrs. Josip Štanjel za avtomobilsko vožnjo, ko nas je vozil skoro po celi "be-ameriški Ljubljani (poCle- velandu). Še enega ne smem pozabiti, to je Mr. Ludvig Ra-dell za isto postrežbo. K sklepu se lepo zahvalim tudi vsem onim, ki so na9 povabili na svoje domove in nam izvrstno postregli. Živeli prijazni Clc velandČani! Kar se pa tiče agitacije za K. S. K. J., hočem povzeti svoje najboljše moči za njen napredek. Sedaj, v teh kritičnih Časih je bil še precej dober; upam, da zanaprej bo pa 4e boljši! Sobratski pozdrav . vsem članstvu K. S. K. J. Frank Klan, bivši delegat; tajnik dr. št. 56. V Leadville, Colo., dne 27. oktobra 1923. Hindenburg napoveduje maščevanje.! Angleški listi posnemajo po nemških izjavo maršala Hin-denburga, podano pred kratkim napram ameriškemu kapitanu Mac Mahon-u. Rekel je: Mi se bomo maščevali nad Francozi, pa če imamo čakati sto let. Moja najiskrenejša želja je, prijeti zopet za orožje ter vdariti na Francoze. Vi A-merikanci ste zasedli Porenje, ne da bi kazali sovraštva in jejse na nas. To je, kar karak-tizira pravega vojaka. Francozi pa se je jo sovraštvo, katero bo od roda do roda strašno naraščalo. Otroška prisega v Italiji. Italijani so mojstri v iznaj-denju sredstev, kako vcepiti drugorodnim otrokom ljubezen do nove države in do ita-lijanstva. Sedaj prirejajo romanje šolskih otrok v Rim na grob domovine,kjer počiva neznani vojak.— Otroci morajo zbirati v šoli denarne prispevke in potem srečkajo, kateri u-čenci ali učenke pojdejo« v Rim. Prispevajo pa tudi zasebniki, občina itd. Otroci iz nekaterih krajev so še odšli v Rim. Drugim otrokom, ki ostanejo doma, bodo morali učitelji govoriti o patriotizmu, vojski, junakih in junaških činih vojakov itd. Slednjič bodo .norali otroci priseči. Prisega ie glasi: "V pričo Boga Vse-nogočenga in njegovega svetega imena, vpričo vseh onih, ki -so zvesti trikolori živeli in imirali za domovino, prisežem večno svestobo Italiji, družeč io s spoštovanjem do kralja in lo ustanov, ki jo vladajo, z na-ančno pokorščino njenim postavam, z neomadeževanostjo življenja in z vodnim trudom :a intelektualno, moralno in materijalno povzdigo, z učenjem in delom. Njej posvetim samega sebe vsega in vse, kar mam za življenje in za smrt." -Ali bodo razumeli sedem do osemletni slovenski otroci,kar '>odo prisegali na italijanskem jeziku? Ali je pedagogično si-iti nedoletne otroke k tako mesnemu aktu kakor je prisega? Mednarodna razstava znamk. V Ijondonu se je vrši la med-larodna razstava znamk. Filatelisti iz vseh delov zemlje io se tam zbirali, ogledovali redke znamke pod povečalni-ni stokli ter z grozo občudova-i sloveči 1 in 2 penija Mavri-tius znamki cenjeni na 11,000 •iov kron. Sloveča 1 cent znamka iz Britske Guineje, katero je nedavno tega zliticiral v Pa-izu neki Hind za 7000 funtov, je bila zavarovana v prozorni kuverti. Stekleno streho razta-višča so pobarvali zeleno. Mr. Hind je svojo zbirko zavaroval za 200,000 funitov ter imel zastaraženo noč in dan. Ameriška vlada je poslala zbirko, cenjeno „na 25,000 funtov, last teljstva. Toraj se splava pos-gcneralnega poštnega ravna-tati filatelist. J. M. Tmnk: "V delavnico sem Tvojo zrl..." (Nadaljevanje.) PREMI 6NICE. # Saturn. Učenjaki pravijo, da bi se sestav ne mogel držati v ravnotežju, . če bi bil kolobar iz kake trde snovi. Sicer si težko tak most mislimo, a vsakdo s-pozna, da bi se vsa stavba razletela takoj na kosce, ako bi se ravnotežje tudi le najmanje motilo. Kaj, ko bi bil kolobar iz kake tekočine? V tem slučaju bi bilo sicer mogoče ravnotežje ohraniti, ker se posamezni deli tekočine lahko prilagodijo raznim močem. A zgodilo bi se nakj drugega. Kakor je namreč dokazal učenjak Hirn, bi nastala med tekočino toplota, in konec bi bil, da bi Sedan> matere pa pri vzgoji hčera. Ce n t u i i • • , . je oče veren, priden, marljiv in Gotovo bo kak izmed teh krajev znan tudi našim hrabrim pošten in če te lene lastnosti ameriškim slovenskim fantom, ki so se borili na francoskem * 'i • i • • bojnem pol;u. ' ize zgodaj vceplja svojemu sinu n „ L: : i- . . . v srce, bo tudi njegov sin tak; Ban premirja velja v prvi vrst, spomin padlih vojnih žr- kako bo vege ko st ; ; tov, tuko tudi vsem veteranom svetovne vojne. Na lepše se! 1, -1 , , , , pokojnih junakov spominjamo 2 molitvijo za mir in pokoj niih n,lademsko. d.ob°: kak" bo l'0" duš. Baš letos je sv. Je Pij XI. proglasil mesec Sir ^ fflZala^aS da naj vcrn,k. molijo za padle vojake minule svetovne žrtve, £ ^ ^ kajti sveta in blaga je molitev za pokoinike. i i , . v .J . J . Povodom pete obletnice premirja sc na ta način spominjaj-1 d^V sal'nam"Z HfT 10 vseli, za domovino padlih junakov, preostalim bojevnikom , • J ° "'T ažurno: S.ava Vam za ^e junX delo, JSST"; krogu, ni skrben oče. Kaj po inaga to družini, če hodiš o prostem času okoli, otroke iu ženo pa doma pustiš f Razvedrilo na prostem bo koristilo tudi tvojim dragim, ne pa samo tebi. O zabavah in o-biskovanju gostiln tukaj sploh ne moremo govoriti, ker tjakaj otroci ne spadajo^ pač bi bilo pa za vse boljše, če bi oče isti čas ostal lepo doma, in se pogovarjal z otroci, jih kaj lepega učil in jim delal druščiuo. Kako te bodo otroci veseli, če bi se celo ž njimi igral! Dandanes je v resnici pre malo harmonije med stariši pri vzgoji otrok. Mož (oče,) vse prerad prepušča stvar svoji ženi (materi), ki je *že itak preobložena z delom. Ti delaš morda samo za eno osebo, ali gospodarja, tvoja žena pa os krbuje hišno delo zate, zase in 111 še celo kopico otrok. Ti delaš po 8—10 ur dnevno; zvečer si prost in ob nedeljah; za skrbno ženo in mater pa ni nikdar počitka osobito še pri malih otrocih. Prva je ma nogah in zadnja gre počivat. Koliko noči prebdi pri kakem bo-ianem otroku, ti pa med tem že sladko spiš. Ali ji nočeš v-saj za male olajšati njenega bremena f Ko prideš domov, pazi malo na otroke kaj delajo, da ženo ne bo preveč skrbelo. Pogovarjaj pe ž mjo in deco; daj sinu potrebne nasvete kako naj živi, kako naj ravna, da postane dober član človeške družbe. Reci mu, kako boš ponosen nanj, če bo pošten, ubogljiv in priden; to bo v prvi koristilo sinu, potem pa tudi tebi. Sodniki mladinskih sodišč pripisujejo dandanes glavno krivdo starišem, če so in jih o-troci ]>okvarjeni in hudobni. Sin ko zagazi že v šolskih letih na slaba pota, bo po istih tudi hodil kasneje; pripeti se lahko, da pade in ne more nikdar več iz blata vstati. Plačilo za greli je kaznilnica. Svo Koliko dobrega so te šolske sestre za blagor Združenih držav že storile je nemogoče natančno opisati. Ta velika armada požrtvovalnih šolskih sester je že vcepila v srca mili jonov otrok pravi čut patrio tiama (domoljubja) in čut junaštva. V minuli svetovni vojni je bila velika večina naših katoliških fantov, ki so dobili prvi poduk za življenje v farnih šolah pod vodstvom teh sester. Noben drug državljan nase republike se ne more bolj navduševati s pravim amerikan-skian duhom naše ustave, kakor baš katoličan; in vendar se ta ustava ne naslanja na ka-toličanstvo, ampak na krščan-ii: na etiko nravoslovje. Ustava Združenih držav je narodna in človeška. Ako se morda komu godi kaka krivica vsled naše vlade, se krivica ne godi na podlagi ustave, ampak v-sletl napačnega tolmačenja i-ste in vsled neizpolnjevanja njenih bistvenih naičel. si.:i v zaporu, ali pa celo na vislicah f Ni na svetu tako obširnih in strogih postav, ki bi zamogle mladino do cela od hudega odvračati. Več kot postava pa lahko storijo v tej zadevi stariši, če jim dajejo zlate nauke in tudi lepe izglede. Če oče roti in preklinja, če se ne boji ne božjih ne posvetnih postav, .mo pa DOLŽNOST OČETA PRI VZGOJI OTROK. .. Po naravni, božji in po svetni postavi imajo glavno odgovornost pri vzgoji otrok, — stariši, tem še le sledijo učitelji in šole. Če omenjamo sta-riše, mislimo s tem očeta in mater, ali pa varuha otrok. Žal, da v tem oziru mnogi oče- ."'i T Ne Pri.jatelj! TemBi PLEMENITO DELO ŠOL-ni tako! Ti nisi samo hišni, SKIH SESTER ozir. družinski gospodar, ti si (pG N.CUV.C. Nows Service.) tudi oče svojih otrok. Med i- Pred nekaj tedni se. je vrnila gospodarjem in očetom je veli- ^v Wa=hingtonu, D. C. konven-ka razlika. Ali hočeš res vse cija Narodne katoliške ženske delo vzgoje svoje ženi na rame zveze. Na tej kon venci jije sle-naložiti 1 Ali .ni za mater že deee omenil Rec. Mihael Stri-veliko breme, ko otroka rodi, teh, S. J., profesor državne u-zatem ga mora toliko časa ne- nivorze v St Louis, Mo.: "Katje ne ravnajo pravilno, ker se &ovati da shodi; in tudi po- toliško ženstvo v Ameriki lali-preradi ogibajo dolžnosti pri tem ga hrani, oblači in čuvajko rešuje najbolj važen prob-vzgoji otrok. Da je kak sin ves čas, ko je doma. ; lem naroda s tem, če ostane z- zašel na kriva pota, je temu v' Nikakor ni prav, ker nočeš vesto naukom sv. vere in na- da skrbim zanje, jih oblačim, brigaš se za svojo 'žejio in tudi sester, ki pedučujejo nad dva ozir. donašam vsak teden do- -e za svoje otroke, kakor bi bil; milijona otrok Po farnih šolah mov denar, katerega zaslu-'tujec pri hiši. In vendar so,Te sestre vzgajajo mladino ne ČITANJE SV. PISMA V LJUDSKIH ŠOLAH. Računa se, da živi 83 odstotkov šolskih otrok v Združenih državah ameriških, ki i-majo priliko, da se tekom pouka vadijo tudi o veronauku potom čitanje Sv. pisma v ljudskih šolah. Ostalih 17 odstot-kot otrok pa nima te prilike, ker v gotovih državah oblasti kaj takega no dovoljujejo; te države so: Illinois; California, Wa-h in g ton, Arizona, Missou-ri, Minnesota, Montana in Lou-siana. Glede tega imajo najlepše urejeno ljudske šole v Pennsv-Ivaniji; niti protestantje in niti judje ne nasprotujejo temu načinu. Ondi so je moralo doslej v vsaki ljudski šoli preči-tati dnevno najmanj deset vrst iz Sv. pisma, to pa brez vsakega pojasnila ali opombe. Če se je kak učitelj branil temu, je bil odstavljen iz službe. Po novem načinu ima vsak otrok ljudske šole tri ure na teden prostega časa, da hodi lahko v cerkev h krščanskem nauku. V mestu Nc\v Vork, morajo že od 1. 1898 učitelji ljudskih šol vsako jutro pričeti pouk s čitanjem Sv. pisma, in sicer vsled določbe šolskega odbora. Pri nedavno se vršeči ustavni konvenciji države Missouri je bila poselbna točka glede čitanje Sv. Pisma v šoli črtana z epombo, ozir. resolucijo, da i-majo razne šole to pravico že od popred. Učitelji in vzgojevalci, tako tudi ljudstvo, je pričelo spoznavati veliko vrednost čitanje Sv. pisma v šolah, ki največ vpliva na moralnost otrok. Nikjer drugje ni najti bolj pojasnjeno, kar je prav in kaj ni prav, — kakor ravno v Sv. pismu. Božja beseda vzbuja v otroških srcih vest, kako morajo pravilno živeti m kot pravi kristjani. javnost je bila razburjena radi te nepričakovane smrti. Dečka so raztelesili in pokazalo se je zastrupljenje z nikoti-ker je deček pokadil preveč cigaret. Kadil je seveda na skrivnem. Sedaj so pričeli celo akcijo, da bi se preprečilo kadenje tobaka pri nedoraslih. Kaj vzdrže nekimi. Angleški katoliški misijonar kapucin Jakob Kollmann poroča naslednji dogodek, ki priča o neverjetni vztrajnosti Eskimov. Trinajst mož se je odpravilo po ledu na lov na severne medvede in ker so se hoteli še isti dan vrniti, niso vzeli a seboj ne hrane ne svojih gorkih kožuhov. Ko pa so bili že sedem milj od brega, je eačel od •severa, t. j. od brega, pihati veter in ko sa «e hoteli kar najhitreje vrniti proti domu, je bilo že prepozno. Veter jih je gnal na velikanski ledeni plasti proti jugu in človek bi mislil, da bodo morali lakote umreti. Samo eno nado so se imeli. Južno od tam je ležal Kraljevski otok. Če bi jih veter tja zagnal, pa bi ee mogli oteti, a omenjeni otok je bila le pičica v morju in malo malo je bilo upanja, da jih bo baš tja zaneslo. Kmalu nato je legla gosta megla na morje,da niso nikamor videli. Z lovskimi noži in smučmi so si postavili kočico in v njej prebili noč sedeč ali ležeč na snegu. Podnevi so iskali hrane, ali u-lovili so saimo enega tulnja, čigar meso so morali eavžiti surovo in sicer v prav majhna koscih. Tako so vzdržali 19 dni. Dvajseti datn je zjutraj straža opazila, ko se je megla razpršila, da so pri Kraljevskem otoku. Vsi so hiteli na južni rob ledene plasti, ki se je otoku polagoma bližala. O-poldne je s silnim pokom treščila ob skalo in plula dalje proti jugu. A v odločilnem trenutku se je Eskimom posrečilo skočiti na breg, kjer so jih njih rojaki z veseljem sprejeli in poživili. Konečno je podjetnik, ki je videl, kako škodo um prizanaša slonova trmoglavost, pisal v Indijo po nekega znanega kro-titelja slouiov. Ta je prišel, pričel se zelo lepo gibati okoli slona, krmiti ga s posebno hrano in prepeval in sviral mu je indijske domorodne pesmi. Slon se je izpreminjal dan za dnevom, in kmalu je bil zopet izborno razpoložen v veliko veselje malih obiskovalcev, ki so zopet plezali po njegovem hrbtu in zbijali tam svoje šale* 3500 ljudi in 2500 psov. V kraju Midleton na Angleškem se je pri ljudskem štetju pokazalo, da šteje kraj prebivalstva 3500 in da je v občini nič več in nič manj kakor 2500 psov. V glavni ulici je 400 psov, v drugih pa 2100. Po nekaterih hišah imajo kar 10 do 15 psov. Tako je le malo ljudi v Midletnu brez psa. RAZNOTEROSTI. Verski fondi v Ameriki. "Oatholic Register" prinaša številke o verskih fondih. Me-todisti, med katerimi je mnogo milijarderjev (Rockefeller, Morgan, Baker) so zbrali 85,930.000 dolarjev, katoličani 75,368.294, episkopalci samo 34,873.221, dasi so bogatejši od katoličanov. Teh 75 milijonov sestavljajo večinoma iz prinosov delavstva, ki tvori o-gromno večino ameriških katoličanov. Vino v ameriških sinagogah. Ameriška javnost je začela vedno strožje nastopati proti koncesiji, ki jo uživajo židovske sinagoge, ker si smejo nabavljati vino za evoje verske obrede. Javnost je naimr&č presodila, da gre v isinagoge ze lo mnogo vina, najbrže več, nego ga rabijo Žid je za svoje obrede. Ker so židje povsod enaki, se ameriška javnost gotovo ne moti, ko sluti, da izve-sftni židovski trgovci zlorabljajo koncesijo in delajo z vinom dobre kupčije. O tem je bilo govora tudi na zadnjem židovskem sestanku v Novem Yor-ku, kjer je nekdo predlagal, da naj se opusti vino v sinagogah in nadomesti za verske obrede s tekočino, iztisnjeno iz grozdja, ki pa menda ni nič drugega nego vino. S takim predlogom se razburjena ameriška javnost ne zadovoljuje, ker sluti novo židovsko zvijačo za dobre kupčije' z vinom. Prohibicija je lepa reč, ne drži pa prav nič. 15-letni deček umrl radi tobaka. V Sunderla»ndu na Angleškem je umrl nedavno nanaglo-ma neki 15-letni deček. Vsa Stavkujoči slon. Slon je na dobrem glasu, da je v zverjnjakih in cirkusih napram občinstvu zelo ulju-den. Toda včasih ga primejo posebn^ muhe, da postane nedostopen vdfkernu prigovarjanju in noče vršiti svoje naloge na noben način. V zverin-jaku v Londonu so imeli obiskovalci veliko veselje z nekim izredom lepim in visokim indijskim slonom, na katerega hrbet so plezali otroci in uganjali na njem svoje burke. Neki dan pa je bil indijski slon odklonil poset otrok na svojem hrbtu in od takrat dalje se je držal čmerno in na noben način ga ni bilo mogoče spraviti v prejšnjo dobro voljo. VILJEM PENNOVI IZREKI. • Drži se dela. Z delom se sa mo ne preživljaš, ampak krepiš tudi svoje telo. Premisli stvar predno enkrat izpregovoriš. Boljše je molčati, kakor biti osramočen vsled kake nepremišljene besede. Pri vseh debatih zasleduj samo resnico ne pa zmage, če se hočeš izogniti nasprotovanju. Knauje je bogastvo, razsodnost pa blagajnik tega zaklada. Potrpežljivost, marljivost in upanje prestavljajo gore. Ne stremi za boga>tvoih,Tmi-pak zadovoljstvom. BREZŽIČNI TELEFON NA AMERIŠIH FARMAH. Malokatera nova iznajdba je tako hitro postala popularna kot je brezžični telefon, ki ga tu zovemo skratka "radio". V mestih je videti že vsepovso-di na strehah karakteristične žice, nategnjene med dvema drogoma, takozvane antene, ki lovijo električne valove v zraku, prihajajoče iz raznih bližnjih in oddaljenih postaj. Vsak . dan prinašajo časopisi program teh postaj, dolgost njihovih valov in uro oddaje, tako da si lastnik brezžičnega telefona doma lahko izbere, kaka poročila, predavanja ali koncerte se mu zljubi poslušati. In ker so stroški za nabavo takega aparata razmeroma majhni, se raba radio-telefona širi čim dalje bolj z neverjetno naglico. Zlasti popularen je postal radio-telefon mod farmarji. Ni čuda. Farmerju, ki živi daleč od vsake večje naselbine, se mu ni treba več bati samote. Kadar hoče, je v zvezi z zunanjim svetom. Radiotelefon mu ne nudi pa le zabave, marveč je postal za njega tudi jako praktična in koristna naprava. Dandanes 150 radij postaj po vseli Združenih državah razpošilja dnevna poročila o vremenu, stanju usevov in tržnih cenah poljedelskih pridelkov. Razun tega 250 postaj redno oddaje predavanja poljedelskega departmenta o raznih poljedelskih vprašanjih. Poljedelski department je izračunal na podlagi poročil svojih zastopnikov iz 780 okra «jev, da je v tem približno 40,-000 radio aparatov. To bi bilo, povprečno 51 aparatov za vsak okraj. Ker imamo 2850 poljedelskih counties v Združenih državah, bi se lahko cenilo, da je po istem razmerju že 145,000 brezžičnih telefonov na farmah. "•tanovjjei* t Joliet«, 111., dne 2. aprila 1«M. Inkorporiraa« » Joli«t«,^ državi Illinoi«, dne 12. januarja. 1898 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGd ST. JOLIET ILL Telefon 1048. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.36%. ..M Od ustanovitve do 1. oktobra 1. 1923 znaša skupna izplanana • podpora $2,243.451.00 J.-n GLAVNI URADNIKI: GUmi predsednik:.Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. ' II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar. 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Martye St.. Joliet, IIL Blagajnilp John Grahek, .1012 N. Broadway, Joliet, IIL .i Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—lOth St., Waukegan, J1L Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 60") Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. 44A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. • • John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. • " Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet. IIL , , POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, 111. Frank Trempush, 42-48th St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL # Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj ti' pošiljalo ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL, aopise, društvene Testi, razna naznanila, oglase in naročnino pa aa "GLASILO" K S. K JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet I»L Uradno naznanilo. Zapisniki minule konvencije razposlani Tekom pretečenega tedna odposlal sem zapisnik minule konvencije vsem članom glavnega odbora, .delegatom in dele-gatinjam petnajste konvencije ter tajnikom in tajnicam krajevnih društev. * - Članom glavnega odbora, bivšim delegatom in delegati-njam je bil poslan po en iztis, društvenim tajnikom in tajnicam pa po pet iztisov zapisnika. Slučajno, da bi kateri odposlanega zapisnika ne prejel, naj mi blagovoli sporočiti, nakar se bo odpremila nova pošiljatev. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, gl. tajnik. IMENA IN IZVOR AMERIŠKIH MEST. Nič ne kaže bplj jasno različnost izvira ameriškega ljudstva kot imena ameriških mest. Vsak pritok priseljencev je zapustil svoj sled na zemljevidu Amerike. Nekatere izmed teh sledi, posebno zadnjih let, niso še tako globoke, da bi se opazile toliko bolj globoko pa so utisnjene sledi prvih naseljencev in raziskovalcev, zlasti Spancev, Angležev in Francozov. Ti prvi naseljenci so zasledili svoje zastave v naravnih lukah ameriške obale in na važnih strategičnih točkah notranjosti. A ravno na teh mestih so nastala velike mesta Združenih držav. Pri imenovanju mest si je Amerika pridno izposodila imena mest po vsem ostalem svetu. Dasi novodoš-lec v Ameriko dostikrat osupne, ko pride v ameriške Aetno, Trojo, Rim, Pariz ali Berlin, vendar se človek takoj čuti bolj doma med staroznanimi imeni. Najstarejše mesto v Združe- V nih državah je St. Augustine. Nahaja se v Floridi, ki je bila do leta 1819 španska kolonija ter šele omenjenega leta prišla pod okrilje Združenih držav. St. Augustine je bilo ustanovljeno leta 1605. Mesto šteje sedaj 6,192 prebivalcev. To mesto je dobilo ime po sv. Avguštinu radi tega ker je na dan sv. Avguština, to je 28. avgusta 1565, tam vodja naseljencev Pedro Mennendez de Avilis prvič zagledal suho zemljo. Drugo staro mesto v Združenih državah je Richmond v Vir giniji. Leta 1607 se je peljal oddelek raziskovalcev pod vodstvom kapitana John Smit-ha po James reki ter je 3. julija postavil mal križ na otokih, ki leže ravno nasproti sedanjemu Richmondu. L. 1609 so prišli v ta kraj prvi naseljenci, ko je kapitan Smith kupil od Indijancev kos zemlje,ki ga je omenoval Nonesuch. Leta 1645 so postavili tam Fort Charles. Septetmbra meseca leta 1733 je olbiskal tiste kraje kapitan Byrd, ter se je odločil sezidati mesto Richmond. Ime izvira najbrže od angleškega od angleškega mesta Richmond ob reki Thames. Boston je bil naseljen 1. 1630 po članih trgovske družbe Massacliusetts Bay Company. Večinoma so to bili Puritanci iz okraja Lincolnsshire na Angleškem. Imenovali so ga tako po malem mestech v tem okraju, kjer so bili rojeni nekateri izmed prvakov aned naseljenci. Buffalo v Yorku spo- minja na Indijance. Leta 1764 je postavil polkovnik Brad-street na drugi strani reke pri svojem pohodu proti Indijancem trdnjave Fort Erie. Leta 1770 so se naselili Seneca Indijanci, katere so prepodili belci iz njih starih domovališč, ob mali reki tam blizu. Prihodnjo zimo je čula neka angleška rodbina, ki je bila v indijanskem jetništvu kako so dajali Indijanci reki neko ime, ki so ga Angleži prestavili v Buffalo (bivol). Če je bila ta prestava pravilna, je seveda vprašanje. Najbrže so videli črede bivolov na vzhodu. Indijansko naselbino so imenovali vas ob Buffa-lu, kratko vas Buffalo, a nazadnje Buffalo. Denver so ustanovili lota 1858 zlatokopi. Prihodnje leto je postal mesto ter je dobil me po generalu J. W. J)enverju,ki je bil kansaški governor. • Hartford v državi Connoef-i-cut je bil 1. 1633 prvič naseljeft od Holandcev, ki so tu zgradili trdnjavico, kateri so dali ime "hiša nade". Naselbina sama se je najprej imenovala New-ton in je bila potem prekrščena v čast enakoimnemu angleškega mosta. San Francisco v Californiji so ustanovili Španci; mesto je do 1. 1848 pripadalo Mehiki. L: 1776 sta dva frančiškana u-stanovila prvo naselbino na polotoku, na katerem mestu sedaj leži. Naselbina se je najprej imenovala Yerba (meta). Še le kasneje je dobila ime San Francisco, in sicer po imenu zaliva, ki je bil tako imenovan na čast Sv. Frančiška, ko so ga španski raziskovatelji odkrili 1,1769. Španiski pijonir-ji, ki so se naselili okolo Alta v Californiji, so imeli navado pokrstiti mesta po cerkvenem koledarju. Radi tega, ko so 1. 1781 prvič brali mašo na prostoru, kjer se danes nahaja mesto Los Angeles so imenovali ta kraj Nuestra Senora Reina de Los Angeles (Naša Gospa Angeljska Kraljica); kasneje je biro to ime skrajšano v Los Angeles. Zanimivo je, da je hrvatski misijonar Ferdinand Konšak deloval še mnogo poprej v južni Californiji, saj je živel od 1. 1703 do 1759. Ime Pittsburgh je v tesni z-vezi z George "\Vashingtonom. Ko je Washington v kolonijal-nih časih služil kot častnik v armadi, ga je leta 1753 poslal governor Virginije,Dinwiddie, da posvari Francoze, da se ne smejo polastiti nadaljnih delov kolonije. Prihodnjega leta je bila odposlana milica, da z-gradi trdnjavo na sedanjem prostoru Pitisburgha. Tudi Francozi so ustanovili trdnjavo, ki so jo imenovali Fort Duquesne. Toda leta 1758 je šel general Forbes z močno ek-spedicijo nad francosko trdnjavo ter jo je zavzel. Po nasvetu Washingtona so imenovali kraj Pittsburgh na čast tedanjega angleškega m in istrskega predsednika Pitta. Rochester je dobil svoje ime po svojem prvem prebivalcu Nathaniel Rochestru. Rochester je imel prvo hišo v naselbini. Mesto je bilo inkorporirano šele leta 1817, a prvi naseljenci so prišli že 1788. New York ima precej burno zgodovino. Po nasvetu Henrv Hudsona, ki se je pn i vozil po reki, ki isedaj nosi njegovo ime, so postavili na rtu Manhattan ; toka, kjer leži sedaj stari Xew York, malo trdnjavo. Za poveljnika je bil določen kapt. Christian. Ta kapitan in njegovih par mož so bili prvi beli naseljen«i New Yorka. Kasneje je poslala Nizozemska za-padno-indijska družba 30 nase-Ijeniških družin iz Amsterdama na Manhattan. Za predstoj-iika je bil imenovan Peter Mi-nuit. Ta je kupil otok Manhattan od Indijancev za $24 ter je imenovali mesto Neu Amsterdam. L. 1664. so osvojili mesto An^feži, in kralj Jurij II. je podaril mesto svojemu bratu Jakobu vojvodu Yorškemu,po katerem je bilo mesto prekrš-čenp v New York. Cleveland je bil imenovan po nekem Amerikancu iz Connecticut, pod čigar nadzorstvom so se izvršila prva merjenja v tamdinji okolici. , New Orleans spominja na prisotnost Francozov v severni Ameriki. L. 1718 je bila tu ustanovljena francoska postaja kot čmvaj spodnjega poteka reke Mississippi. Naselbini, ki je tu listala, so dali ime Nouvel-le Orleans na čast tedanjemu francoskemu regentu, vojvodi Orleanskemu. Newark je bil ustanovljen od pmotestanske naselbine, spadajoče k sekti Kongregacijo-nalistov. Živeli so ti poprej v državi Connecticut. L. 1866 so odnesli vse, kar so imeli, in se preselili tja, kjer je danes New ark. Naselbina se je najprej i-menovala Milford; a je bila potem prekrščena v sspomin na izstoimno mesto na Angleškem. Čudno ime je staroegiptaus-koMemphis, dano največjemu mestu v državi Tennessee, in to radi slične lege ob Missi-^ippiju ' IP* Mesto Providence v dttžavi Rhode Island spominja na mno go drugih ameriških mest, po-krščenih od verskih beguncev. Leta 1636 je sodišče v Salem Massachusetts izgnalo Roger Williamsa radi njegove veroizpovedi. Zbežal jo in se naselil ob Narraganset zalivu. Imenoval je ta kraj Providence v čast Božji Previdnosti. Santa Fe (Sveta vera) v državi New Mexico je druga najstarejša naselbina v Združenih državah. Ustanovljena je bila leta 1605 na mestu, kjer se je nahajaja zapuščena indijanska vas (pueblo). Leta 1630 je i-melo prebivalstvo 250 Špancev in 200 Indijancev, danes šteje 7236 prebivalcev. Minneapolis v Mmnesoti ima dva različna začetka. Louis Hennepin, francoski jezuit, je leta 1680 odkril in poimenoval slap. St. Anthony in ustanovil naselbino na vzhodnem bregu reke Mississippi. Na zapadni strani reke je leta 1850 ustanovil prvo naselbino polkovnik John H Stevens. Obedvi naselbini sta bili kasneje inkorpo-rirani pod skpunim imenom Minneapolis. Ime je sestavljeno iz indijanske besede Minne (voda) in grške besede Polis (mesto). Minnehalia, ki v indijanskem narečju pomen-ja "smejoča voUa", je ime lovitega slapa v bližini mesta. Tik poleg Minneapolisa se na haja mest so St. Paul, ki je sprva obstojalo od skupin koč o-koli neke žgan jame. Leta 1841 je milijonar Gallier dal tej naselbini ime s tem, da je tam z "radii leseno cerkev, ki jo je posvetil na čast St. Pavla. Seattle, v d rža v i W ash ington je bil tako imenovan po indi janskem poglavarju Sealtli. Leta 1852 so beli naseljenci u-stanovili tam naselbino, ki jo najprej imenovali New York Alki; ta zadnja beseda pomen ja v indijanskem nareč ju "počasi", kasneje pa je bilo ime spremenjeno v Seattle. Louisville v Kentuekv nas nazaj v čase Vojne za neodvis nosti. Leta 1778 je plul gene ral Rogers Clark s svojimi vojaki na splaveh po valovih Ohio reke, da bi osvojil deželo Illinois. Zavedal se je, da mora poiskati kako varno mesto, kjer bi lahko svoje vojake iz-vežfbal. Ko je zagledal otok, ki je sedaj Louisville, je takoj pristal ter dal postaviti dvajset hiš za družine svojih vojakov. Ko je vojake izvežbal, je odšel z njimi z otoka, a družine so ostale še nadalje na otoku. Te družine so bile prvi prebivalci mesta, ki so ga imenovali po francoskem kralju Ludviku XVI. Spokane v državi "VVasliing-ton je bil naseljen leta 1872 in je bil tako imenovan po sosednjem indijanskem plemenu; beseda pdmenja "otroci solnca.'' Tudi Philadelphia ima različne začetke. Najprej so se tam naselili Švedi in sicer že leta 1681, ko je postal Wiliam Penn lastnik province Penusv-lvania. Penn je odposlal malo število kvekarjev, da ustanovijo mesto, ki ga je imenoval Philadephia, kar pomen ja v grščini "mesto bratovske ljubezni". St. Louis v Missouri izdaja s svojim imenom svoj francoski postanek. Piere Laclede Li-quest je bil tisti, ki je mesto ustanovil. Liquest je bil čaot nik nekega francoskega koloni jalnega regimenta, katerega dolžnost je bila, varovati francoske naselbine v severni Ameriki. Liquest je dobil tudi pravico, da sme trgovati z Indijanci vzhodno od Mississip-pija. Prvo poslopje v St. Lou-su so bila glavni stan in skla dišča krznarske družbe Max-ent in Laclede. • Austin v državi Tesas je bil ustanovljen leta 1835 in se najprej imenoval Waterloo; alijbrnitve: leta 1837, po teksanski revolu-1 Bil sem izgnan na Špansko ciji, je bil prekrščen v čast v TuY> Bta™ sijajno ^mesto. Stephen F. Austin-a, ki ga i- menujejo "očeta Texasa." Albany, glavno mesto države New York, je ena izmec najstarejših naselbin v Združenih državah. Prvi naseljenci so bili osemnajst valunski (belgijskih) družin, ki so tja prišle okoli leta 1617. Dvanajst let kasneje so so Holandci prisvojili to naselbino. Zvala se je najprej Fort Orange. Kasneje, ko je bila dana v lastnino vojvodi yorškemu in albanskemu (kasneje angleškemu kralju Karlu II.), so prekrstili to naselbino v Albanv njemu v čast. Cincinnati v Ohio je bil u-stanovljen leta 1788. Ustanovili so ga naseljenci iz New Jer-sey, ki jih je vodil John Cleves Smvers. Ime Cincinnati pe dobila naselbina na priporočilo generala St. Clairja, ki je želel, da bi se mesto imenovalo po društvu Cinucinnati, kateremu so pripadali častniki re-volucijonarne armade, med njimi seveda tudi general St. Clair. Častniško društvo pa si je nadejalo to ime po slavnem Rimljanu Cincinnnatus, ki je kakor revolucijonarno častniki — zapustil svoj plug, da jc služil domovini, in ki se je— kakor ti častniki — zopet vrnil k plugu, ko ga narod ni'več potreboval. Chicago je indijanska -beseda indijanskega izvora, vendar pa je najbrže iz narečja ()jibwa Indijancev in pomen ja bržkone "kraj divjih čebul". Prvi beli ljudje so se naselili tu leta 1673, in sicer sta bila prva naseljenca Louis Joliet ter Jacjues Marquette. Leta 1816 se je naselil tu čraokožec Jean Baptiste Pone de Saible iz San Domiuga ter je začel trgovati z Indijanci. Ta je kasneje prodal 'svojo hišo John Kinzierju, ki je pripeljal svojo družino ter ustanovil malo kolonijo. Leta 1813 je bila Chicago inkorporirana kot mesto. Omaha v Nebraski je imenovano po indijanskem plemenu Omaha. Milwaukee v Wisconsinu je bil v 18. stoletju francoska trgovska luka. Pomen besede ni popolnoma jasen. V najstarejših zapiskih je mesto ianeno-novaiio Milloke. Kasneje so i-menovali reko v bližini mesta Miliwark. Domneva se, da so te besedi različni naičini pisavi indijanskega plemena za vas, ki se je izgovorilo Mievva ga. Miewaga je pomenjalo "to je dober kraj", ali "to je kraj, kjer rastejo borovnice." Kraj kjer stoji Detroit v Mi-diiganu, so obi-kali 1. 1648 Francozi, a leta 1670 La Salle. Stalno naseljen pa je bil Detroit šele leta 1701 ko je Francoz Cadillac zgradil Fort Portchartrain. Leta 1815vje dobilo mesto ime Detroit, ki pomeni po francosko "ožina." Bismarck, ki je glavno mesto North Dakote, je bil naseljen oid raziskovateljev Lewis in Clark v letih 1804—1805. Stalni naseljenci pa so prišli šele leta 1873. Mesto je dobilo svoje ime po nemškem kance-larju Bismarcku. SKRIVNOSTNI VRT. Kacliilde in de Hbnen Christo: Francoska pisateljica in portugalski slovstvenik, ki živi v VRH Parizu ter včasih piše fran-|nju, o početkih i® poslednjih Reka, most, in na drugi strani portugalska trdnjava Valenca. Stopal sem navzgor skozi labirint ozkih uličic, ki tvorijo stari del mesta, zgrajenega v amfiteatru na desnem bregu Min h a, proti utrjeni stolnici, ki kipi iznad Jriš. Strpnosti in ljubeznivi skrbi škofijskega prelata gre hvala, da sem smel jaz, puntarski svobodomislec, vstopiti slednji večer v starinsko cerkev in iti na stolp. Ondi sem včasih ostal ure in ure, opazujoč plodne i prijazne ravnine svoje domovine Portugalske, ki so se na drugem kraju reke razprostirale v ne-dozir pod slezenastim mesecem desno in levo od čipkastih gričev, ki klepajo Valenco kot narodna straža* Več mesecev, zimskih mesecev, sem kljub deževju, pišu in strašnim nevihtam, ki pogos-toma prilirume nad to pokrajino, prihajal sam na svoj sestanek v stolpu katedrale. Da sem mogel tja, sem prekoračil ob bledem svitu sveč veliko ladjo cerkve obljudena i svetniki in mučenci, ki so negibno stali v svojih kamnitih vdolbinah. Tupatam se mi je zazdelo, da slišim odlomke dvogovorov, skrivnostno šepetanje, ki mi je povzročil sem se in na koncu svoje dirke sem dospel zasopel. Ko sem nekega večera tekel kvišku po* stolbah zvonika, mi je bilo tako, kakor da gre nekdo za menoj. Ustavil sem se in napel ušesa: šum korakov, ki so se bližali, je razločno dohajal do mene. — Kdo je! sem vprašal nekoliko vznemirjen. — Ne bojte se! Božja duša je! je odvrnil ob vznožju stolpa svečeniški glas, ojačen po odmevu. Vznevoljilo me je. Presenečenj ne ljubim. Ta nepričakovani obiskovalec me je motil. Toda hitro sem se potolažil, ko se je prikazalo blago, prisrčno obličje škofijskega vikarja, ki je trudoma ezel po zadnjih stopnicah. — No, gospod svobodomislec, zdi se mi, da vam je moja cerkev močno pri srcu, kaj ne T me je vikar dobrodušno nagovoril. Ah, imeniten je moj tolp. Odtod odkrijete, gospod, tri kraljevstva. Ha, mar ni lepo, troje kraljestev! Ta vikar je bil živ medment, tako je imel postavo in naravo. Ni vam izrekel dveh besed, dtr jih ne bi bil prestregel z mnogobrojnimi vzkliki. V" se njegovo telo je vzklikalo: u-sta, oči, roke. — Troje kraljestev? saj jih vidim samo dvoje, gospod vikar: Španijo in Portugalsko, ki pa ni več kraljevina. — Ugotavljam, je pristavil moj sobesednik in se naglo zresnil, da še niste odtrgali svoje duše od zemlje. Trojno kraljestvo, vam pravim: Špansko, Portugalsko ____in Nebeško! In res, odkar sem prihajal tja, nisem nikoli dvignil oči proti nebu. Dovtipu sem se nasmehnil, toda hkratu se mi je nehote razširilo obzorje in pogled mi je na mah objel brezbrižnosti prostranstva. Da, bilo je veliko in lepo!.... Prvikrat sem zadvomil o sebi. Kaj sem vedel o življe- oski, sta izdala zbirko zanimivih vzajemnih pisem, izmed katerih naj pfrevedem našim bralcem naslednje. -<•' Gospod de Honen Christo gospe Rachildovi. Kako sem prišel do tega, da verujem v vsegamogočno bitje, dočim se njega dni nisem maral skloniti nad .Kristusom co-imbrskega .vseučilišč^ / Ču jte zgodbo mojev Lzprčo- / namenih Vesoljstva? In ako mi je bilo vse to neznano, čemu bi se vpisaval v vrste tajiv-cev in nikavtov, nesposobnih, postaviti ljudi nad slučajnosti minljive snovi t ...Dvom mi je prihajal .v dušo. Ne razžali svojega soseda. Sosed, ti bo morda odpustil, a spominjal še bo še vedno, da si tra nekoč razžalil. I VESTI IZ JUGOSLAVIJE Smrtna nesreča. Na Suhi (Poleg tega števila naših drža-pri Kranju je električni tok j vljanov, je odpotovalo iz naše močan 220 voltov ubil fanta države y istem 5asu n44 zll. se Žiberta (Dolnovega), ki je doma napeljaval žico. Vas Mrzli vrh spada k pošti Žiri. Ker hodijo prebivalci vasi Mrzlivrh, občina Oselica, v Žiri na pošti, se izloči ta kraj iz okoliša pošte Gorenja-vas in se priklopi stalno pošti 2iri. Umrla je nanagloma gospa Katarina BematoviC-Jakša, j0cn Pomen soproga veleposestnica in lastnica renovirane konfekcijske trgovine na Mestnem trgu št. 5 v Ljubljani in sestra župnika Oršiča. Zastrupila si jo pri šivanju z iglo srednji prst na roki in podlegla v nekaj dneh bolečinam. Pokojnica je bila splošno priljubljena o-sebnost in je uživala radi svoje nenavadne plemenitosti iu izredne radodarnosti velik u-gled iu vsestransko spoštovanje. Bodi ji žemljica lahka. Umrla je 8. okt. po dolgi, mučni bolezni v starosti 69 let gospa Uršula Kremžar, mati poslanca Fr. Kremž^rja. Lani je obhajala svojo zlato poroko. Pokojnica je bila zelo zelo blaga vse skrbna žena in mati. R. I. P. — V soboto, dne 6. okt. zvečer je umrl g. Friderik Laschan pl. Solstein, blagajniški predstojnik v p. Dosegel je starost 85 let. Pokojni je v prejšnjih letih zelo požrtvovalno deloval v cerkvenih in karitativnih društvih. Naj v miru počiva! f Dr. Ferdinand Tomažič. Dne 2. okt." popoldne ob pol-treh je v Ljubljani nenadoma preminul g. ministerialni tajnik dr. Ferdinand Tomažič. Bolehal je že dalje časa, pa veitolar nihče ni mislil, da nam ga ugrabi neizprosna smrt tako hitro. Najpiej se ga je lotila angina, potem vnetje reber in vnetje na nogah. Mislilo se je, da je že iz vsake nevarnosti; popoldne pa mu je postalo slabo in zastalo mu je za vedno njegovo blago srce, v najlepši moški dobi; saj je bil komaj 38 let star. Pokojni Ferdinand je bil izvrsten u-pravni jurist, ne samo sposoben, marveč tudi delaven in vesten uradnik. Iz »deželne službe je po ^revratu bil sprejet / državno službo. Nazadnje je bil dodeljen oddelku za kmetijstvo, kjer je imel referat za vode. Pokojnega ne bo bridko pogrešala samo nje gova tako kruto udarjena družina, marveč tudi vsi številni njegovi prijatelji. Saj je bil zlata duša, kremenit značaj, poštenjak od nog do glave in ljubezniv družabnik, iskreno požrtvovalen mož in nadvse dober družinski oče. Zapušča ženo in dva otroka. Njegovi težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Odprava vojaških dovoljenj za potovanje. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, glasom katere za potovanje v i-nozemstvo ni več treba dovoljenja vojaških oblasti, ampak zadostuje dovoljenje policijskih oblasti, ozirom*a ministrstva za socialno politiko. Statistika izseljevanje v av gnstu t. 1. V mesecu avgustu se je izselilo iz naše države skupaj 664 oseb, 393 moških in 271 ženskih. Po profesiji je bilo kvalificiranih 116, nekva-lific. 305, kmetov 100, otrok 39, svobod, profesije 54. V Združene države se jih je izselilo 387, v Kanado 46, Argentinijo 219, Avstralijo 12. Skupno število izseljencev od 1. januarja do 31. avgusta t. 1. znaša 2976. panjih podanikov. Izenačenje koledarjev. S 1. k oktobrom t. 1. je uvedla tudi pravoslavna cerkev gregori-janski koledar, kakor je bil to sklenil carigrajski pravoslavni koncil meseca maja 1.1. Ker s tem izenačijo tudi praz- niki, ima to tudi velik prakti- Župnijski izpit. Župnijskega izpita dne 3. in 4. okt. so se udeležili iz II. polovice gg. Janko Komljanec, prefekt v škofijskem zavodu »sv. Stanis^ a, Ivan Vindišar, .stolni vikar v Ljubljani in Ja-belnem; iz I. polovice pa Frane Golmajer in Anton Gornik, kaplana v Šmihelu pri Novem mestu. Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Za župna upravitelja sta bila imenovana: Karol Supin. župnik v Sp. Idriji, v Gor. Logatcu, in Al. Zupane, kaplan v žužomburku, v Šmiheli pri Žu-'emburku. — Kot ekspozit je bil premeščen k sv. Joštu nad Kranjem Franc Kokelj, kaplan v Zagorju ob Savi. Novi krški biskup. Iz Rima se potrjuje vest, da 'e sv. oče Pij XI. imenoval dekana ljubljanske teološke fakulteto univ. prof. dr. Jos. Srebrniča za škofa na Krku. Novi krški biskup 0 do $70. 2. Harmonike za začetnike in manj izurjene igralce: dvovrstne in trivrstne. dvakrat in trikrat uglašene, z ravno in stopnjevito igralno deščico. Cena teh jc $16 do $40. 3. Harmonike za otroke: enovrstne in dvovrstne, dvakrat uglašene. Cena, $4-.7.") do $22. 4. Piano-harmonikc z imenom "Drava", pri katerih so melodijske tipke enako urejene kakor pri klavirju (piani). Te vrste harmonike se lahko smatrajo za harmonike bodočnosti. Jaz jih prodajem po $75, po $100 in višje. Izdelovanje in popravila harmonik: Nudi se Vam moderno urejena delavnica za izdelovanje novih in popravljanje starih harmonik. Druge Muzikalije: Slovenske grafofonske plošče v- seh izdelkov, kakor Coluinbia, Victor, OKeh in importirane plošče dobite pri men.i Grafofone raznih vrst in izdelkov Vam nudim po izredno nizkih cenah. dodbene-in orkestralne inštrumente, kakor vijoline, klarinete, kor-nete, saksofone, bobne itd. dalje inštrumente, kakor kitare, ertre, mandoline, bandže itd., dobite .pri meni ceneje kakor drugod. Novi cenik s slikami. Izšel je moj novi eenik z mnogimi slikami harmonik in drugih inštrumentov, kakor tudi drugih predmetov moje trgovine. Ako ga še nimate, pišite ponj in omenite za kaj se najbolj zanimate. Garancija. Z vsako harmoniko in drugim inštrumentom pošljem posebno garancijo. Dalje imam v zalogi tudi: 1. Importiran tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste -in lončene pipe z dolgimi cevkami! 2. Importirane cigaretne papirčke in cigaretne hilze. 3. Importirane pristne slovenske orehe in posušene gobe ter razna druga jedila in jedilne dišave in primesi iz starega kraja. 4. Importirana Knajpova zdravilna zelišča itd. Pišite za poseben cenik o. teh predmetih. JOSEPH VOGRIC B0X 8, STATION D--NEW Y0RK CITY • » Kaj pravijo moji dosedanji kupci harmonik: Bowie, Colo. Cenjeni: Dam Vam na znanje, da sem sprejel harmoniko, s katero sem zadovoljen in se Vam zahvaljujem. Mike Kilretich. Claridge, Pa. Mr. J. Vogrič: Dam Vam vedet, da sem sprejel naročeno harmoniko in sem prav zadovoljen z njo. John Gar\vas. Hooversville, Pa. Spoštovani: Se zahralim za poslano harmoniko, s katero sem zadovoljen. Ostanem Vaš prijatelj in Vas tudi drugim priporočam. J0že Valant. Coalton, Okla. Naznanim Vam. da sem sprejel harmoniko in se Vam zahvalim zanjo. Fino harmoniko ste mi poslali; sem zadovoljeni z njo. Prijvoročal bom rojakom, da naj harmonike od Vas naroce. Johnstown, Pa. Cenjeni: Naročene harmonike sem sprejel in sem prav "cofnden" z njimi. Imajo lep glas in tudi leno so iz- u , w Jakob Napotnik. Pittsburgh, Kans. Dear friend: I received the accordion and was much pleased with it. H anybody wants a harmonika I will teli him to get it from you. You handle No. 1 goods I never thoiight they wouW be so fine. Frank Drenik Federal, Pa. Dear sir: I want to let you know that I received the harmonika and I am we!l pleased vrith it. I did not think I wou4d get sueh a fine harmonika. I thank you ever so much. Joe Mikla-ucic. To so samo nekatere izmed številnih priznavalnih in zahvalnih pisem, ki sem jih sprejel. . »«»»"in SHSB33B (Nadaljevanje.) Med Avstrijci na kolodvoru v Rostovem. Novica o domo vini. Sijajen vojaški pog reb. Pri švedskem konzulu Dobro delo tuje diplomacije Ker naš vlak ni vozil dalje smo vsi potniki v Rostovem izstopili iz vagonov ter šli v kolodvorske prostore. To vam je bilo ondi raznega naroda; mec potniki, ki so prihajali in odhajali, je bilo videti vsakovrstne obraze, inteligentne in pri-proste, bele in zagorele; ti so pričali, da so doma toplega Kavkaza: Armcnci, Črkezi in drugi; tudi Kalmike in Kirgi-ze sem videl; v resnici, tobko mošanoga ljudstva je kazalo da je rostovski kolodvor premajhen in da je Rostov zelo prometno mesto. Na kolodvoru je bilo tu di dosti ruskih vojnih vjetni kov, ki so se vračali iz Avstrije in Nemčije. Vprašal sem jih, kako so kaj potovail, nakar «eim dobil t^lgovor, da slabo, ker so po Itusiji velike zapreke zaradi raznih bojev in dru gih neredov. Tudi se niso prihoda v domovino (Rusijo) nič kaj veselili pri pogledu na žalostne razmere. Eni so se celo izrazili, da bi rajši ostali v Avstriji, nego da so se vrnili Rusijo. "Kako je pa kaj v Avstriji!" »sem vprašal vrnivše se Ruse na kolodvoru. ' "Ej, tam tudi niso razmere tako hvale vredne, vendar pa še dosti boljše, kakor pa tukaj v Rusiji," tako se je glasil odgovor. J&z se^p jih zatem po vedal, da sem Avstrijec, in da tudi jaz potujem domov. "Iz katerega kraja si pa doma?" me vprašajo trije. "Vam je-li kaj znai} Trst?"* "Da, dobro, mi včli eden. "Saj sem ondi nekaj časa živel." "Potem pa morda veš za mesto Ljubljana?" "V Ljubljani sem bil 13 mesecev", mi odgovori Rus. "No, tamkaj blizu je pa moj dom."—"Vprašal sem ga tudi, kako je kaj tam v Sloveniji, nakar mi je dotičnik pripovedoval o raznih zanimivih dogodkih, kako so ondi pobirali in kradli zvonove iz cerkva. "Kaj, zvonove so tudi pobirali?" — "Da," mi odvrne Rus, "Bil sem priča, ko so od neke ljubljanske cerkve peljali zvonove; ljudstvo jih je spremljalo z jokom v procesiji." "Je li to resnica?" Temu so potrdili tudi drugi. Zelo sem bil izncnaden nad to novico. Torej tudi po zvonovih je zagrabila ostudna Avstrija, in vendar se ni rešila! Oni ruski vojni vjetnik se je zelo pohvalno izrazil o Slovencih, rekel je: "Slovenci so dobri in postrežljivi ljudje; volno so nam radi kaj d&li od živeža in obleke." Na kolodvoru sem našel tudi okrog dveh miz skupino naših Avstrijcev, ki so istotako potovali domov; bilo jih je približno 30, došlih iz raznih krajev Rusije. Zelo sem stal na kolodvoru meti tovariši, ki so polegli po klopeh in nizi in po kamenitih tleh; na :a skromen način so prenočili tudi Rusi. Tulili meni je že za spanec nagajal; ker ni bilo več drugega prostora, sem lege L)od mizo na kamenita tla; :>od glavo sem položil svoj nahrbtnik, ter zaspal. Ko sem se ečkrat prebudil,. tsepi bil od mraza ves trd, kot polh po zi ni ko »pi. Zjutraj ko se je z-lanilo sem izkobacal izpod mi-:e trd in sključen, sem se komaj premikal. Šel sem popit ualo toplega čaja, da sem se nalo ogrel ter uide razmajal, notem sem jo pa malinil p^ me ;tu. Prvo, kar sem se namenil 'e bilo to, da najdem urad šve-Iskega konzulata, vjsled česar cm vprašal nekega stražnika :a pojasnila, toda stražnik ni znal natančnega naslova; rekel je le, da je ta urad precej daleč ;or v mestu. Zalivalivši se stražniku za to >ojasnilo, sem jo ubral po me-itu in gledal napise na raznih elikih poslopjih. Naj prvo sem našel urad španskega konzulata, potem perzijanskega, rgentinskega, angleškega in Jmgih tujih držav. Pred ura-li so visele table z grbi in zastavami idotične države. Konč-10 sem pa dospel tudi do za-;.eljcnega švedskega konzulata. Vratar pred poslopjem mi veli, naj pridem še le čez tri četrt ure, ko pride konzul v urad. Ker sem imel še dosti časa, 3om krenil po ulicah naprej v-)rašal sem, kje konzulata je bilo ondi zbranih že mnogo naših Avstrijcev, ki 30 čakali na konzula. Vratar nam je zatem velel, da naj stopimo v vrsto v vežo, odkoder bomo poklicani v pisarno pred uradnike. To vam je bila gnje-ča ko smo šli skozi vrata; vsak je hotel biti prvi; tako smo se drenjali, da je bil pravcat ropot pred konzulovo pisarno. Stvar je postajala že- tako resna, da je prišel pred nas konzul s svojim tolmačem, veleč nam, da naj mimo čakamo, da pride vsakdo na vrsto. Da si končno napravimo red pred uraidom Švedskega zastopnika, smo se končno le pomirili in stopili drug za drugim v vrsto, glavne sitneže smo J>a stran potisnili, 'eš, obnašajmo se kot Avstrijci, ne pa kot Albanci. Drug za drugim smo šli v pisarno pred uradnike, kjer jo bilo treba odgovarjati na razna vprašanja: ime, rojstni kraj,datum in kraj ujetništva, kje se je nahajal v Husiji in koliko časa. Izkazati se je bilo treba s kako listino la je res Avstrijec; vojaška legitimacija je bila za to najbo-!jša. Ko sem stal jaz pred konzulom, sem bil vprašan, če rabim, kaj obleke, tega bi se človek nikakor ne branil; toda, ker sem imel še skoro čisto nov i*u-ski plašič, nisem dobil ničesar; >bleko so delili samo zelo slabo opravljenim Avstrijcem; i;akovnisem dobil nič, pa saj tudi nisem nič zahteval. Potni Ust ni bil takoj pripravljen, impak so nam veleli, da naj pridemo ponj v pondeliek dopoldne, ker je bila naslednji lan nedelja. — No, potem bom moral pa še par noči prespati v Rostovu. Nič zato! Švedski konzul, ki je nam iz-lajal potne liste je mesto razni te Avstrije vršil to plemenito delo;to je vršil v imenu propadle Avstrije, da je bil varuh ivistrijskih vojnih v jetnikov ia Ruskem. Vsa hvala mu zato! Obleka, ki so jo ondi delili raztrganim Avstrijcem je bila ivstrijska vojaška uniforma, ponajveč plašči, kar je Avstrija tjakaj poslala v razdelitev med v resnici potrebne Avstrijce. Nekateri naši tovariši,ki so to že prej vedeli, so prej s-lekli svoje plašče, ali kožuhe, la so prišli slabo preoblečeni ia konzulat, kjer so potem dobili nove plašče, da so jih pro-lali. Tako postopanje sem pa iaz obsojal, ker je skrajno nes-amno izrabljati dobrodelnost j 'Sebične namene. res prišli iz predvojne Avstrije, danes napolnujejo statistike sedanje male Nemške Av strije, ki je popolnoma nekaj drugega. Ljudsko štetje od 1. 1920 na vaja 169,437 oseb, rojenih v Jugoslaviji, in sicer 114,750 moških in 54,687 ženskih. Od teh je bilo 42,686 naturalizira-nih. Bolj zanesljivi so pa podatki v odstotkih. Odstotn9 razmerje glede državljanstva bi bržkone ostalo isto, tudi 6e bi bili vsi pravilno navedeni. Izmed vsakih 100 tujerod-cev obeh spolov, rojenih v Jugoslaviji, je bilo 25.2% naturaliziranih aiheriških državljanov, 17% je imelo prvi papir, 35% je bilo inozemcev brez prvega papirja in glede 2.8% ni bilo državljanstvo navedeno. iz tega se lahko sodi, da četrtina vseli tujerodcev iz Jugoslavije je že dobila drugi državljanski papir. To razmerje ni posebno u-s^odiio, kar se tiče naturalizacije ako ga primerjamo z drugimi narodi. Poglejmo na ulstotek naturaliziranih tujerodcev iz nekaterih drugih držav: Švedsko —69%, Angleško — čez 63%, Francosko sko-raj 57%, in izmed centralno-vropskih držav: Nemško — skoraj 73%, Čehoslovakija — skoraj 46%, Avstrija — skoraj 58%, Ogrska — čez 29%, Po-■ ijska — 28%. Rumunsko izkazuje čez 41%, Rusija 40%, I-talija 28%. Za ameriškimi Jugoslovani stojijo v tem pogledu le tuje-rodci iz sledečih evropskih držav: Turško, Grško, Portugalsko. Bolgarsko, Špansko in Albanija, ki ima najmanjše •razmerje (7.4%). Kakor znano, nihče se ne ;nore naturalizirati pred 21. le-30 pa vključeni vsi tujerodni prebivalci, torej tudi tujerodni >troci, ki so postali državljani vsled očetove naturalizacije. Ali tudi ako jemljemo v ozir ie one tujerodce iz Jugoslavije, ki so bili 1. 1920. čez 21 let stari, razmerje ostane približno enako. Ljudsko štetje je 1. 1920 navedlo 155,9556 tujerodcev, rojenih v Jugoslaviji, ki so bili' 5ez 21 let starosti. Od teli je bilo 38,816 naturaliziranih državljanov, torej 24-8% — kar je približno četrtina. Zani-, mivo je dejstvo, da je razmer- j je naturaliziranih državljanov večje med ženskami kot med. moškimi. Pri 'moških čez 21 let starosti je to razmerje zna-šao 21-4%, pri ženskah pa 32-7%. To je bržkone radi-1 tega, ker je veliko manj žensk; :i mnogo izmed njih je poročenih z ameriškimi državljani. Sastave, bandere, regalije Is alate znake aa društva ter član« K. S. K. J. izdeluje EMIL BAGHMAN 2107 S. Hamlin Av«. Ohicago, UL Tivoli Studio £dini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, IU. JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St Joliet, 111 TELEFON 5617 Najbolj moderni "studio" v msstu. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer. Izdelujemo posamezne slike družin« ske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi Itipe clrvirje. Pozor! Pozor! Samo edina ALPENTINK-TURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehalo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $8.—, srednja steklenica $2.—, s poštnino. Za vse drago pilite po cenik, ga pošljem zastonj. Jacob Wahčič \ 1434 E." 92. Str. Srečni dom! Zdramite se in otresite se verig suženjstva vi živeči v zaduhlih mestih, ki delate v plavžih, rudnikih in Premogovnikih! Cas je se, da »i poiščete dom. .Ni vam ga treba s težavo drugod iskati; mi ga že imamo tudi za vas. Ne hodite, ne bližje, nedalje. Pridite pogledat našo zemljo; prepričani smo, da bomo mi ustregli vašemu okusu in vaši denarnici Mi imamo' še dosti rodovitne zemlje namočeno z vodo, katera dela prave čudeže pod tem podnebjem. Pišite ca pojasnila na: Frank Budner RePresentative Western Colonization Co. CORNING :: CALIFORMA CLEVELAND, OHIO. ©SJ3EJS IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške aji kranjske in pa tudi ch-romviene z 12 basi ter kovče» ke pi harmonike. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon PI., Brooklyn, N.V. F. M. OPEKA Prodaja zemljišč. (Real Eetate.) 1711 Sheridan Rd. North Chic&fo, 111. Zavarovanje (Insurance), proti ognju, streli, nevihti, ciklonu in tornadu. Jaz sem zastopnik dveh največjih zava-roTtoJninekih druJEb na 6vetu. Moje stalno in vedno geslo je bik): Dobra postrežba. Zavarovanje vseh vrst. Anton Zbašnik Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodni je) S 3 priporeča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom ; Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženike; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Colo. «•" ig^i tvg^.' IMfe^ ^Ki - t^j^ J : Vjg/,' V! 13 KOLIKO JUGOSLOVANOV IMA AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO? Statistični urad -(Bureau of Oensus) je pred kratkim objavil zanimive podatke o naturaliziranih državljanih Združenih držav na podlagi ljudskega štetja od leta' 1920. V em letu je živelo v Združenih lržavah 13,712,754 tujerodcev >beh spolov. 47,2% od teli — orej skoraj polovica — je bi-o naturaliziranih. V okroglih številkah je bilo skoraj ;est milijonov in pol naturaliziranih, državljanov, nad 1,200,000 inozemcev s prvim papirjem, 5,200,000 inozemcev jrez prvega papirja in v 790,-000 slučajih so manjkali podat-ri o državljanstvu. Ta statistika porazdeljuje Preteklosti ne moreš z tujerodce po inozemskih drža- j narjem vsega sveta nazaj ku-vah, kjer so se rodili. Kar se piti. tiče Jugoslovanov, se je ope-j • tovano omenilo, da uradni po- IVERI. Marsikdo je polagoma, ali s-časoma obogatel, toda naenkrat flbožal. Skušaj si pridobiti vse, kar moreš, hrani iu štedi vse, kar moreš in daj vse, kar moreš. • Ne želi si vsake stvari; morda ti bo ista škodovala, ker je napačna! Pisatelji, pesniki in učenjak so najmanj znani ter spoštovani v svojem rojstnem kraju. 11. novembra 1918 11. novembra 1923 K petletnici sklenjenega premirja izraža naša banka svoje pozdrave in želi vse .najboljše vsem bivšim vojakom minule svetovne vojne, ki živijo v našem mestu in okolici. Vaša nesebična in patrijotična dela še niso in ne bodo pozabljena. Naj Vam bodoča leta donašajo zdravje, srečo in blagostanje; to je naša iskrena želja in molitev. rJ THE FIRST NATIONAL BANK . JOLIET, ILLINOIS »viir.v; rtAi^s ir/frifav r7«\i 'r?^ i^irravifo? ^iirsviffsvu^ Trden sklep Če je že prepozen, nima nobene veljave. Iz starih cunj ne moreš narediti svilnate obleke. Če se hočeš sitnosti ter ne-prilik jutrišnjega dneva i£og-niti,. iz(jgj^se ^ že danes. 'H-:••• f^Vl Pt .t s v ^ losporazumljenja obstoja .vjješera, ne moreš preračunati; cm, da dočim so ti ljudje za- siar^o s pogledom. latki zadnjega ljudskega šte-ja niso glede njih zanesljivi. Znano je zakaj. Zadnje ljud-ko štetje se je vršilo sredi ve-ike politične zmešnjave, slede-tik za vojno, in premnogo Važno, pametno in pravilno [ ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v vame, državne, okrajne, mestne (mu-nicipake) ter šolske bonde in bonde občeznanih korpora-cij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te o-bresti se lahko z odstriženimi kuponii lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Če rabite denar, lahko bonde vsak dan, morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo ji MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN Sc Co. * * ^ m W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. | Pošiljanje denarja v stari kraj I brzojavno in drugače. v! ^mK^I^J \nflf ta namen je naša banka or- <\ | ganizirala posebne zveze in || /» čno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in dru- ft vi god in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe « zahtevajo. ■U v! HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj « je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez >> >!' morje po kabelu in potem po pošti naprej. Pristojbina za ta- ss v! ko kabel-pismo je $1.00 << v! DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je po- tf « tom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z >> >> zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene « % točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na tt « svoj dom, ali na svojo domačo pošto. >> « NASA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Ju- >> >> goslavijo bodisi po brzojavu ali po posti. pozabite tega! ss » NASE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se l >> POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, kakor « fl tudi za potovanje cd tam sem, kakor tudi vse druge posle ti- ?<| << čoče se starega kraja, Vam najbolje oskrbi naša banka. >> « Denarne pošiljatve in vsa druga pisma nalovite na >S ZAKRAJŠEK & ČEŠARK j $ 70—9th Avenue., New York City (< OTOK ZAKLADOV Angleiko spisal R. L. Steventon. Poslovenil J. M, f nevernega zaliva naravnost do abora meti itio'virjem ali ustreliti z dolgim topom in priklicati tovariše na pomoč te--?a seveda nisem mogel vedeti. Prepričan sem pa bil, da mi} morem zaupati v eni točki, v kateri sva imela iste kori-ti, Na tem kolodovru je bilo tu-in to je bila ladja in način, kako ravnati ž njo. Obodva sva želela zavoziti jo varno na pesek na kakem zavarovanem kraju, in sicer t*ako, da bi jo mogli z malim naporom in b rez nevarnosti zopet oprostiti kadar bi prišel čas; in dokler se to ne zgodi, je bilo moje ži vljenje primeroma varno. Se vod a pri tem nisem drža1 križem rok. Splazil sem se na zaj v kabino, obul zopet čevlje, prijel za prvo steklenico vina, ki mi je prišla v roke, in se vrnil na krov. Hands je ležal na kupu; ka kor sem ga bil pustil, s pove senimi trepalnicami, kot da b! bile preslabe, da bi mogle pre nasuti svetlobo. Vendar se ji pri mojem prihodu ozrl kvišku, kot vajen človek odbil ste-klenici vrat in s svojo navadno zdravico: "Na zdravje!" je krepko potegnil. Nato je nekaj časa mirno ležal; končno je iz-sil, da mu ga razrežem. "Nareži mi ga nekoliko", je rekel, " kajti jaz nimam niti noža niti dovolj moči za to. Oh Jakec, Jakec! Mislim, da gre proti koncu z menoj! Nareži mi ga, fante, morebiti bo zadnji, kajti jaz odhajam na dolgo pot, če se ne motim." "Dobro", sem dejal, "nare-žem vam nekoliko tobaka; toda ako bi bil jaz na vašem mestu in bi mi bilo v resnici take slal>o, potem bi nekoliko pomolil, kot se spodobi krščanskemu človeku." "Zakaj T4 je rekel, Mpove; mi vendar, zakaj!" "Zakaj?" sem vzkliknil "Ravnokar ste me vprašal glede mrtvih. Prelomili sti svojo besedo, živeli iste v gre hu in lažeh in krvi; tamka. pred vašimi nogami še seda, leži človek, ki ste ga umorili in vi me še vprašujete: zakaj. Radi Boga, gospod, Hands, se daj veste, zakaj." Govoril sem nekoliko razv neto, misleč na krvavo sabljo ki jo jo imel skrito pod svoj -uknjo s hudobnim namenon umoriti me. On pa je krepk potegnil vino in spregovoril zelo nenavadno svečanostji (Dalje sledi.) (Nadaljevanje.) "Nesrečna ladja je ta His-paniola, Jakec", je nadaljeval in pomežikoval. "Mnogo ljudi je bilo že usmrčenih na tej His-panioli — cela množica mornarjev je že poginila, odkar sva ti in jaz stopila nanjo v Bri8toiu.Nikdar še nisem videl tako nesrečne ladje. Tu jebil O Brein, sedaj je mrtev, ali ne ■ No, jaz nisem nčen človek, ti si pa fant,ki znaš brati in pisati vendar .povej mi naravnost ali misliš, da je mrtev človel> popolnoma mrtev, ali se pa št kdaj vrne med žive?" "Vi morete usmrtiti telo gospod Hands, duše pa ne; to liko morate že vedeti", sen odvrnil. "O Brein- jena drugem svetu in naju morebiti opažu je.'' "Oh!" je rekel, "to je zel< nerodno; potem je morjenj( ljudi le potrata časa. Vendai pa z duhovi ni nič, kolikor ja' vem. Jaz sem že opravil ž njim Jakec. Sedaj pa, ko si pove dal svoje mnenje, bi bilo zeh prijazno od tebe, ako bi šel dol v kabino, in prinesel — no preklicano! Sedaj .ne moren najti besede — no, prinesi m-steklenico vina, — Jakec — ta brandv je premočen za moj( glavo.'4 Krmarjevo jecljanje se mi jf zdelo nenaravno, in kar se ti če njegove opazke,' da ims rajši vino od brandva, moram reči, da mu nisem prav nič ver jel. Cela povest je morala bit: nekaka pretveza. Želel je, da bi odšel iz krova — toliko m: je bilo jasno; toda v kakšen namen, tega nisem mogel dog nati. Njegove oči se niao nikdar srečale z mojimi; vedno s( se gibale semintja, gorindol. Ves čas se je smejal in govoril kolikor mogoče nerodno in \ zadregi, tako da je vsak otrok mogel spoznati, da nameravr. kako prevaro. Kljub temu sem mu takoj odgovoril, kajti sp revidel sem, da je to v moje ko rist in ne morem svoje snmnjt prav lahko skrivati do posled njega trenutka. "Nekoliko vina?" sem rekel.'"Toliko bolje. Ali želite-bel ega al i rdečega ?'4 "No, mislim, da je precej vseeno zame, tovariš", jc odgovoril, " samo da jc močno in da ga je dosti!" "Jako dobro", sem odgovoril. "Prinesem vam rdečega, gospod Hands. Samo iskati ga bom moral." S temi besedami sem z v-sem mogočim šumom odhitel po stopnieah navzdol, sezu svoje črevlje, tekel mirno po zaprtem hodniku, zlezel p< spreddnji le-tvi gor ter pomo lil glavo skozi prednjo lino. Vedel sem, da se me ne bo na dejal tam, kljub temu pa sem ravnal z vso mogočo opreznostjo; in res, moje najhujše slutnje so se uresničile. Vzdignil se je bil fc svojega položaja na roke in kolena in četudi ga je noga zeb> bolela, ko se je primi kal — se je vendar s precejšnjo hitrostjo splazil do ograje na levi strani in vzel iz svojega vrvi dolg nož ali pravzaprav kratko sabljo, ki je bila notri do ročaja vsa krvava. Za trenutek jo je gledal, iztegnil svojo dolnje) čeljust, poskušal na roki ostrino in jo potem urno skril pod suknjo ter se splazil zopet nazaj na svoje mesto pri ograji. Sedaj mi je bilo jasno to. kar sem želel vedeti. Izrael se je hihko gibal; sedaj je bil oborožen in ako se je toliko trudil, da ise je iznebil moje navzočnosti, je bilo oeito, da sem bil jaz njegova prihodnja žrtev. Kaj je hotel poterni storiti, ali se splaziti preko otoka do CAS LEPIH SPOMINOV JE PRED DURMI Ta praznik vzbuja pri vsakemu dolžnost, da se s kakim denarnim darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet. Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom poznate FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Cene primerne! Dobra postrežba zajamčena! GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. ANCHOR Ali nameravate dobiti rojake v Ameriko? 6426 Jugoslovanov bo letos prišlo v to deželo, Naj Cunard družba pomaga Vašim rojakom v Jugoslaviji da dobijo potne liste, viziranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko. Vse potnike spremljajo naravnost do parnika družbeni uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrope večkrat v tednu {cak parnik Cunardove paro-brodne družbe. Pošljite torej vašim rojakom karto z najbrzejim parnikom sve- Vse društvene tiskovine kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i-t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas. ^r1 # CUNARD LINE, 140 N. Dearbrn Chicago, 111. AMERIKANSKI SLOVEBEC Prvi »lov. list v Ameriki; $2 na lato 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila. kater.A priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Pristni starokrajslri ribežni za repo z dvema nožema___$1.1C Motike, domačega kranjskega izdelka _______________________ $—.90 Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagode. Pišite za ceno._ Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen. MATH. P E Z D I R Boz 772, City Hali, Sta New York, N. Y. (COTIČEK^S. OTROŠKO ZPRAVJF NASVET GLEDE DELAVA KIH KOMPENZACIJ. Industrijalni komisar di žave New York Bernard L Shientag je pripravil letak vsebujoč navodila, spisana a najbolj enostavnem jeziku, \ katerih se razlaga, kako na poškodovaani delavec postopa da si zagotovi odškodnino a zmislu zakona od delavskil kompenzacij. Ta letak bo raz deljen po vseh tovarnah v drž New York. "Kaj treba naprav ti, ako je kdo poškodovan nr delu" — tak je naslov teh na vodil, ki je bil pripravljen z-lasti za one delavce, ki ne znajo dosti o kompenzacijskem zakonu in ki so le malo vešči angleščini. Navodila so bila prevedena v razno druge jezike. Navodila navajajo sledečih osmih točk, ki naj si jih vsak delavec v državi Ne\v York zapomni: 1. Obvesti svojega delodajalca takoj in to pismeno; povej mu, kdaj, kje in kako si bil poškodovan. Zahtevaj od od njega zdravnika. Izroči ali daj to obvestilo delodajalcu osebno ali pa pošlji po regitri-rani posti. Pošlji po pošti pre- OSKRBA MATERINSTVA r [OTROŠKEGA ZDRAVJA Established 1857 NAŠA BANKA VAM NUDI L/jj"l DVOJNO KORIST. ^M J Prvič: — Vsled vašega uspeha in blagostanja boste osebno zaintere-V I sirani. Ta banka se vam bo izkaza-|la za pravega prijatelja v sili in . prijatelja v dejanju. Drugič: — Od naloženega denarja boste prejeli $3% narastlih obresti. Čemu torej ne otvorite hranilnega računa v naši banki? Mi radi sprejemamo bodi si že velike, ali — male vloge; vsem cenjenim strankam posvečamo največ pozornosti v našem poslovanju. ČLANEK 34 S OTROKOVI ZOBJE. | Kondenzirano mleko vsebuje vse vitamine, kr so potrebni za grajenje kosti in mišic ter se lahko vsakdo zanese na tozadevno vsebujočo kakovost. To se tiče posebno boljše vrste kondemziranega mleka. Kot pri vsaki drugi hrani, je tudi tukaj razlika v kakovosti. Matere naj bi uporabljale kondenzirano mleko, ki ga izdeluje firma, katere kakovost je priznana. Večina mater izbere Bordenovo Eagle Mleko, o katerem je znano, da nadkriljuje vse druge vrste. Priporočljivo je, da se vedno uppo-rablja eno m isto vrsto. Otrok je seveda upravičen do najboljšega in nič ni bolj varno kot primerna hrana, posebno pa tekom gorskega vremena. . Zdrav otrok dobi svoj prvi zob med šestim in sedmim mesecom. ,Prvi zobje se imenujejo "mlečni zo- PRISELJEVANJE IZ STARE- GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1- odprto Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar. Ne odlaiajte da ne bo kvota roPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar »« Ameriko in stari kraj 5227 Batler St Pittsburgh, Pa. Premoženje te bahke zhaša $12,000,000.00