■ • i i .11 vil' > IUH« „ru kIM p«-ili»nj.i M .....awW»»!l.-'. I pol MM . . « •• - •• , -rtrt Ma • * m N « |»o po^ti Z» »se let" 10 K1- k- S Cm ih« i .. «0 ., VreJniitvoin „pr.ivi.Utvo , ..i ^li.r.m tr„.ill> -platz) hiJ. »t. 17» H t. 81. V Mariboru 13. Julija 1N4><>. Ozlllt llilrt Z.i ruva'lno ilve-dopn ■ vrst.i •» plačuje ti kr.,i*»» n** n;i1i<,ne 1 krat kr. ,, ... t„kj j),rit t kr. it »» Uika Škrat, tti k pcnenke s« pUrn jejo po prostora. Za v«:ik IIm| j» pl»,-at-kolek |>ti-mpelj) I:l jok. KokopUi || „e mčajo, dopisi naj hf Matroruljn.. fr.inknjejo. TeinJ u. Slovenci in slovanska vzajemnost. (Dalje.) Slišimo ugovarjati: jugoslovansko mora zase biti; Jugoslovani so odcepljeni od vseh družili Slovanov. To jo resnica, toda daljina, ki nas loči od družili Slovanov, je le petelinov skok. Magjari se ne množe. Slovaki pa se širijo vedno bolj in bolj proti jugu. Mislimo si Pošt in Hudo, ko neutralna mesta, dajmo vsakemu meščanu priliko, da bode to, kar bi imel biti po rodu, in videli bomo ali sta iV-.t in Buda res tako magjarska, kakor se zdaj kažeta. Ne sme m> na dalje pozabiti tudi tega. da Magjari in Nemci nikdar niso vprašali, ali je to in to mesto, ta in ta kraj res magjarski ali nemški, ali ne. Oni ravnajo, kakor njim bolje kaže. Ali se to ne da misliti narobe? Gospodar je gospodar! Iz gole ljubezni do pravice ne bomo jarka puščali tam, kjer nam je nasproti. Ako pa ne bomo v stanu zaprek s poti spraviti si, tudi tega ne bomo dosegli, kar zdaj /. največo polilevnosljo doseči hočemo. Nemci in Magjari pred ne bodo naših pravic pripoznali, da jih prisilimo. Leta 1848,, ko bo Magjari vso moć v rokah imeli, rekel je Košut 7. odra državnega ogerskega zbora: „Toth nem ember (Slovan ni človek)." Leta 1849.. ko je že v Szegedin pobegnil bil. razglasil je po njegovem nasvetu ravno tisti državni zbor enakopravnost vseh narodov. Leta 1869. državni ogerski zbor spet neče ničesar vedeti o tej enakopravnosti. In tako bode, dokler bomo Slovani voljno jarem nosili. Ako pa pridemo do tega, da se otresemo okovov nemških in niagjarskih. bomo tudi še toliko za-mogli, da si spravimo s poti še kako drugo zapieko. (Je pogledamo na latinsko-gei niansko stran in vidimo viharne oblake, ki se proti slovanštvu nabirajo, nas na smeh silijo težnje tistih slovanskih narodičev, ki v detinski svoji prostoti in neprevidnosti samo s tem glavo belijo si, kako bi si sami zase napravili kotiček, ne vedoč, da bi njih veselje lc tako dolgo trajalo, kakor božično solnčico. Od ravno tiste strani, od ktere so pred tisoč leti pridrli Franki nad nezedinjene Slovane. Iu pri-grmel vihar. ki bi razdjal za vedno večno čase igračice tacih kratko-vidnežev. »Jugoslovanska država jo že stari program francosko politike!" poreko na to pismoučeni; stala ho pod mogočnim varstvom francoskega naroda." Ni dolgo tega, smo imeli priliko pozvedeti. kakšen je ta francoski program. Ites, lepa pokveka, podobna francoskemu načrtu o „l'nita Italiana!" Ce pogledaš dobro vanj , vidiš Napoleona, ki z eno roko jemlje, kar z drugo daje. Nočemo ga bolj natanko pretresovati, ker ni vreden. Povedali bomo le toliko, da za Slovence ta program niti ne ve. Dalmatince V tudi ne prišteva k Jugoslovanom. Onkraj Balkana so samo Grki in Turki, iu pod oger-sko krono so, razen nekoliko Hrvatov, samo Magjari. Neverno, kaj Hrvatje na to pravijo, pri nas se gotovo drugi ne bo navdušil za to francosko modrost, ko tisti modrijani, ki so kovali načrt o „limerostorreic.hu". Zadovoljni bi mogli biti ž njo tudi Nemci, Italijani. Magjari in Grki. •-• pa Magjari tudi menda niso; njih velikanske namero daljo segajo. Pa naj bo zadosti o tem. Vprašali bi le šo radi tiste, ki se no sramujejo, iz tujčeve roko milodare jemati, kaj si mislijo o narodih, ki jih tujci osvohodujejo V Ali mar ne vedo, da, kdor si svobode sam ne pridobi, ta je vreden ni i„ tudi nikdar ueodv.sen ni. Manjka mu vedno snmosvesti in tistega zaupanja, ki sta vir velikih narodnih dejanj, podloga pravega istvirnega razvitja in nagon k vednen.u napredku. Najboljša dokaza za to sta nam v zdanjih časih Grška in Italija. Grška je, malo da ne. /p pol stoletja samostalna. Pa kaj je v tem dolgem času dosegla, v čem napredovala ? Dosti je, da povemo le to, ka si ni oskrbela najpotrebnejših reči: lo ene ceste si ni napravila, poljedelstvo je v najprvotnejšem stanu, o obrtniji ni duha ne sluha. Po deželi gospodarijo čete razbojnikov , državni zbor je samo pozorišče sebičnih pravd in naklepov. Tu se stranko napadajo, da je groza, toda ne zavoljo različnosti mnenja o političnih zadevali, ampak za to, da bi ena drugi vrhovno oblast, visoke in nizke službe iz rok strgala. Skoraj ravno taka so godi mi Italijanskem. S tujo pomočjo osvo-bodena, kakor Grška, v vseh bitvali z tujci od teh premagana.je morala Italija svojemu pokrovitelju, Francozu, nekaj italijanske zemlje odstopiti. Namesti to nazaj dobiti, v notranjem okrepčati se in nasprotno elemente pomiriti, hrepeni po tujih zemljah , ki niso italijanske iu ki jej niso potrebne. S tem draži sosedno narode, v notranji politiki pa jej gre vse narobe. Duhovščina, toliko imenitni element v socijalnom življenji, se noče spraviti z narodnimi težnjami. /, denarjem se tako dela, kakor delajo vlade, ki so od denes do jutri : dolg na dolg se kopiči, davki se množijo, da novim skoraj imena ne bodo vedeli dati; blagostanje, namesti da raste, hira. Nezadovoljnost z novim stanjem postaja splošna. Sebičnost posameznih poslancev razjeda državni zbor, podkupljivost sega žo celo v sođnije V politilki osnovi ni nič izvirnega, vse jo posneto iz francoske centralizacije. Uradnik in vojak st<.....čimerna domišljevaloa; brez junaštvu ta. brez opravilne sposobnosti oni. Tako imenovani izobraženi mladosti manjka pravega, čistega domoljubja in ljubezni do vednosti; navdajajo jo golo domišljije, bolj sebične, ko patrijotične. V tacih premembah in prekucijah, kakor jih je Italija doživela in prestala, ni dosti, da so država povekša in edinost naroda skrpa; treba je, da se vladajoče moči prerode, stare z novimi zamene. Italija se je pač s tujo pomočjo sedinila, a prerodiln ne. Za to in za ono jej manjka lastni'' blagih moči, To Italijani sami pri sebi spoznavajo; in ravno to, posebno spoznanje, da sami nič ne zamorejo. ne da jim miru iu pokoja. No da hi se zdaj svoje sreče veselili, pečo jih vest o spominu na neslavna svoja dejanja. Tega spomina se- nikdar ne bodo znebili ; kij U Val bo, ko kregulj njih srce „od zoro do mraka, ml mrako do dne". Nam se je prilično zdelo, o Italijanih malo več spregovoriti, da pokažemo tistim, ki pravijo: „kaj narod mara. kdo ga osvobodi" ■-- (to sobo- v deželi j socija-more človeškemu .Socijalno vprašanj«. (Dalje.) Državniki pravijo, da je nevednost najdraža stvar listi pa pravijo, da je lenoba največa pregreha, ki se društvu storiti, kajti len človek se živi le tako rekoč kradoma ob /ulili in znoji dalavnih svojih bližnjih. On je le pojedež. in nič drugega. Socijalna situacija je denes tka. da se boj za oksistenoijo ne bije tolikanj s prirodo, ki blaga za đenašnji broj ljudstva dovolj i"di. koli-kanj več med ljudmi samimi. Siromak delaloo dobro čuti iu ve. daje t i-' i delež blaga, ki si ga čez dan pridela, razinerno premajhen . ter zahteva ve-čega; kapitalist bogatin se brani spustiti iz rok, kar ima v očeh siromaka odveč. In tako si stoje kapitalisti in delnici kot dve sovražni vojski druga je prisiljen svojim delalcem popustiti! Pa tudi to se je že zgodilo, da so delah i v svoji nevolji za gorjaćo ubijalke prijeli, česar nas sani bog varuj, kajti ni je huje vojske od tiste, v ktori se gladon proletarijat bije proti posestnikom. Žalostno je pa posebno to, da naši pozitivni zakoni bogatinom še zmirom ver pravic dajo. siromakom pa več dolžnosti nakladajo. O načinu, po ktcrein B6 ima aksiom: „osebno delo jo edino nravi iu pravni naslov do imenja" praktično izpeljati, so socijalisti že mnogo duh-tali. in denes imamo sistemov, ki si prizadevajo, ta aksiom praktično rešiti, že mnogo iti premnogo. Glavno vprašanje, okoli kteroga so ves socijalizcin BUČe, je prvič to: kako delo V in drugič to: kako blago razdeliti ? Juristi so baje v tem složni, da se taka postava ne da narediti, ki bi iinenje vseh ljudi izenačila, iu poleg tega vsakega poediin a tako na brzdi držala, da ne bi nič zapravil, pa tudi nič pridobil, S tem jiirističniiu prepričanjem bo socijalna znanost ne zadovoljuje, Ljudstva čem dalje bolj silijo na ro-šenje socija'nega vprašanja in okolnosti same bodo na to napeljale, da se nasproti drugi. Siromakom so očita, da napadajo bogatine, kar pa ni res: bode preje al pozneje nekaj v tej zadevi storiti moralo. Ce, so so dali za-oni le svojo eksistoncijo branijo, in ta razloček se v tem boji ne sme ikoni za veter, ve in valove, za grom in blisk najti iu v matematične formule nikoli pozabiti, — če se ta razloček v nemar pusti, delala bi se siromakom)stisniti: zakaj so ne Iu dola formula /a reguliranje ljudskega imenja velika kričicn. Do zdaj se v tem boji zmaga OČividno še zmerom nagibljc jnaitiV — nastran bogatinov, ker so ti večidel delalce odvisne naredili od množine Na Kitajskem je edini lastnik vsega zemljišča kitajski cesar sam. svojega blaga: kako pa 00 v prihodnje, to se no da že denes reči. Ali bo | Davek, ki so na Kitajskem od zemljišč plačuje, je tedaj samo zakupnina, zmaga pri kapitalistih ostala: potem bodo siromaki delalci celo v njih BUŽnje potisnjeni; ali bo pa kakšna gospodarstvena kriza prišla in delalce iz njih žalostnega stanja rešila. Po prirodnih zakonih ne bi smel biti človek človeku rob, ampak vsi naj bodo samo od svoje matere zemlje, in nje večo ah najeniščina, in kitajski kmetje niso lastniki svojih kmetij, ampak samo najemniki. Kitajski cesar ima pravici in celo dolžnost onemu, ki svoje zemlišče zanemarja, ki ga slabo obdeluje, ki ne zna kakor gre gospodariti , zemljišče vzeti, pa ga drugemu delavnejšeinu na vžitek izročiti. Na Kitajskem iz tega manjše letne rodovitosti odvisni. Naj bo enkrat za vselej tisli pregovor najuzroka tega. kar mi oporoko imenjemo. ne poznajo. Oče svojemu sinu ne laž postavljen, ki pravi: siromaka povsod tepejo! Hoj med delom iu kapi-j more kmetije oporočiti, ker ni njegova, ampak cesarjeva, talom se vsaki dan bije. Bije so pod raznimi oblikami. V starem Rimu soj Stari Izraelci so imeli posebne postave, ki so branile, da s časom niso siromaki plebejc.i, potem ko jim pod pritiskom kapitalistov patrioijerjev nektari preveč obogateli, drogi pa preveč osiromašili, ampak da je blago bilo ni bilo več prestati, na sveto goro se izselili. Nasledek tega jo bil, da je zmirom kolikor mogoče enako mod vse porazdeljeno. Poleg teh postav je državna mašina na hart obstala, in patricijerji so bili prisiljeni popustiti. Ono bil lastnik vsega zemljišča Jehovab. Vse postave so se izdajale v njego-isto je, če današnje dni delalci v kakšni angležki fabriki „strike" naredijo. I vem imenu, in s tem je bila njih auktoriteta varovana. Jehovah je Nasledek je, da vso mašine obstojo, in če gospodar neče velike škodo trpeti,|zauknzal, da ima vsako 50. leto biti tako zvano sveto ali milostno loto, t. j. 76 sede, ki HtO jih iblali ki« IW» M«* »pkeSa hrvaškega prvaka) kakšno srečo pil l da, H !' '' °d tuič-vr milosti. Vrnuno so spet k svojemu predmeta .. . Naš program je kraiek: U 6M rali M tujcu prepustit., a kar nadene jezik, je treba da »i iiobraieai Slovani govor« ... pišejo en. m is« iezik/ko splo.nl »lovm-ki jezik! In ta -plošni slovanski i«ik ne more biti ' . . . (Dalje pnh.! drug., nego riniti Črtili in ovajali so ga nemškutarji. jker je Ml narodnjak, česar se niti ni bal m ti sramoval pokazati. Lansko leto je bil zapleten v dogodbo pri .lužici, kamor je bil po nameri prišel tisto nedeljo, ko je bil pretep, ter je kmete odgovarjal, turnarje v beg poditi. Zategadelj ga jc bilo deželno sodile tudi popolnem oprostilo, kakor je zaslužil. Letos je nedavno mimo kazine gredo pušil smodko, za kar ga je precej tam grajal ter pozneje menda ovadil proiessor Hbnig, ter pri nečem pogrebu je križ nesel. Ker so o tej priliki dijaci namesti visocih cilindrov imeli na glavi sokolovsko pokrivale l(čikož), ter potem bili povabljeni k večerji v mrličevo hišo. od koder so se vrnili okoli 10. ure, — to je bilo. kakor slišimo, povod, zaradi ktorega so IP 1» |l 1 S I. iResniana odslovili. vsaj povod na videz. Sokolovsko pokrivalo se Je lOp.l Palfijevi konjiki so torej 6. dan imenovalo »zarotba in cela demonstracija'- (komplott und fbrmliohe demon- stration). Reklo se je: ako bi se človek bil pred štirimi leti spodil, bila bi zdaj gimnazija vsa drugačna! — A kako so o njem lagali potem še nem-škutarji! Te kakor za trdno vemo. nalašč izmišljene laži so letele po vseh nemških novinab, od koder so se potem vrnile zopet nazaj, kjer so bile skovane, namreč v Ljubljano, v „Tagblatt." Pisali so: „bilje stoluravnatelj narodnega pijanskega shoda, v kterem je nasvetoval, naj se izreče „pereat" i da bi poginili) ustavoljubiiim učiteljem, ter po tej pijanščini je poskušal narediti mačji evile/. (kntzenmusik) pred stanovanjem nečega deželnega poslanca . ki jo na nemški strani. Lani je bil udeležen pri tožbi zoper Joži-čane, nego za nedolžnega so ga narekli, ker mu nismo mogli dokazati. Četudi se mu je bilo posrečilo, pravici uiti, vendar nikdo ni dvomil, da je občo še precej Iz Ljubljane 10 I t ,„ odšli z ljubljanske okolico. Kmetskim ljudem so bili prijazni: a vendar ni dobro z vojakom tresenj tobati. Nekaj dni pred nji-Lim odhodom jo v Stopanji vasi pri Anžnku pilo nekoliko delavcev s železnice; bili so Litijci. Pozneje prisede ter za njihove novce p.je , njun. neki Paltijev vodnik (fUhrer). Naposled i. vinjeni delavci med seboj sporeM. Vodnik se »tekne v prepir, kteri ie njega ... ni dostajal. ter necega .z de- laveev udari. Potem se v prepiru vsi razid6. Za nekaj časa pozneje 80 pO« vrne udarjenoc, ter vpraša, kje je 1-1;. ki ga je mahnil? Vodnik, tudi 1'moril bi ga bil, da vinjen, o te, priliki delavca s sabljo vsega razmesari. ga nista branila gospodar n. gospodinja, na klera je zaradi tega tudi sabljo namcjal. Delavca so razmesarjenega m vsega krvavega odnesh domu, a naincijai. uoiavi.i »u -•••.•■•" r » - ---- j * • . . • konjik jo odšel iz dežele. Bode li kaj preiskavanja o tem ali ne, kdo vei kmetf, ščul na nemške turnarje. On je bil duša in voditelj vseh škandalov. Kaže se vedno jasneje ter jasne-, kako potrebno je. da vojaci razen službe ne bi nosili orožje. V noči med 1. in 2. dnevom t. m. je prod mestno bolnico neki čast« nisk sluga Hojaovega polka bil v prepiru z drugimi Huj-novci. V tem po kolikor so jih napravili dijaci, in zatedadelj so ga narodni razžarjenci vrlo čislali." Tedaj nemškutarji smejo še zdaj očitati, da je deželno sodišče lani Ježičane premehko ali preleno preiskavalo? Ker je stvar taka. niti mi nočemo dalje molčati. Brez okoliša izrekamo, naj nemškutarji o ljubljanskem naključji mimo njih pride ljubljan I. i hlapcem, lilo ec je botri pre-j deželnem sodišči rajši molče, ter naj mu bodo hvaležni, da je res premehko, pir utešiti. a sluga potegne no/ ter ga njim tako nevarno dregne, da je kar se njjh samih tiče. Kajti sicer nikakor ne umejemo, kako je to, da še potlej moral iti i bćlnico. Nekoliko pozneje ta sluga na sv. Petra l>rrd-|niso v sodujem preiskovanji vsi, kteri so bili pri Kodetovem pokopu,-niestji blizu Dežmanove Ins.- sreča nocega dijaka latinskih učilnic, kteri jeLja nis0 v preiskovanji vsi mestni odborniki, ker so odobravali nezakonito ze poprej poskušal priti domu, v hi'-' ib leckega, ki se drži Dežmanove. a dejanje, za vedski boj in umor zahvalo izrekši častnikom, ktere je zaradi ni mogel ker se je bil tisti večer ključ režnih vrat nekom izgubil. Sluga !fpga |.a,..,i general John, — v preiskovanji vsi turnarji, kteri so v Velčem iianosti menda mislil, da je dijak tisi človek, ki je pred bolnico pre-jtako mahali na ljudstvo, kakor vojaci. — Mi, kar se nas dostaja, morebiti |6 v pij: trebuh dregne, pir mnil. ter brez kacega vprašanja tudi tega z n Dijak je na pomoč klical znano Do/.nianovo policijo; a nobeden se ni gonil, samo žvižgala sta. da bi priskočila patrolja, ktern takratni bilo nikjer v obližji. Ranjenec jc potem krvaveč skozi okno zlezel v sv je stanovanje. — Od 2:;. majnikfl ima Ljubljana že 70—80 gl. stroškov samo za Dežmanove nočno stražo. In toni stražnikom, ktere tedaj mesto plačuje, niti ni svobodno, izpred Dežmanove hiše geuiti bi . kader pijani vojaki z nožem zabadajo mirne ljudi? Kajti ne moremo s, „„slili, da in policaji sami za sebe tako delali, ako bi [itn ne bilo izrecno ukazano. Krasnega župana s krasnim odborom ima naše mesto! Res bodo ti možje na konci svojega delovanja mogli velike zasluge pokazati Ljubljančanom 1 Zopet ponavljamo že tolikokrat i/rečeno željo, da bi vendar bilo čas, naj bi se kam drugam pre- dobro sodimo ako rečemo, da Itesmau ni drugo, nego žrtva, ktero je gim. nazija bila prisiljena položiti na molohov oltar nemškutarske promemorije, na oltar mestnega odbora, Hočevarjevega junaštva, Konradovih razglasov itd. V nedeljo I. dan t. m. je bilo iz Ljublanc šlo nekoliko mlajših Slovencev iu gospodičin na Ig, trak in vence dajat ižanski zastavi, ktera na vižmarskem taboru ni bila nič prejela , ker jo bilo vsega premalo pripravljeno. Družba se jo hitro povrnila na močvir h g. M a t e v ž e t u, kjer se jo poten, radovala do trdne noči; kajti ižanska svečanost se je bila hitro in tiho dovršila, kar drugače niti nikakor biti ni moglo. Uosp. Pajek jo bil namreč poslal /a „bogbodivaruh" svojega uradnika g. Šli barja z 10 žan-darji. kteri so hodili po vsem močvirji, celo do Škofljice, morebiti da se meknl Huvnov polk, o kterem je bilo Že toliko nevspesmh tožeb, in v ktt . ,,■■•• • •, , t urili.!. ii- I« rr.ni 1,0 v V0J8lt0 Zbrali kiuetjo, kterim kaj tacega niti v saii|ah m hib rcni so namešani vsi narodi: Magjari, Kumunci itd. ,. lagbiati |o o tem . . 1 j jo .i ..... , , . . , ili „ .....i,.„„; na misel pnslo. nočnem zabadanji poročaje pisal: „lzmed ranjencev jo ml eden mesar, arugi baje dijak", ter ni pristavil nikekoršne druge besedico, siuno da hi z blatom Politično društvo „Slovenija" trdno molči, ktorega deželnega poslan- ,•kidal dijake ktere lovraži, kakor tal biriča. Nemškutarsko sovraštvo k ca misli priporočati na mesto g. Trpinoa. Vendar čujemo, da se na tihem narodnim dijaki.m ne zamudi nobeno prilike, da m bi vanje brizgalo žolča dela za g, Kotnika z Vrhnike, O gosp, Kotniku se povsod govori, da ima in strupa. Taka zold ugodna prilika jo bila te dni, ko so iz 8, latinskega vso Bposonost za poslanstvo, in da ga vrlo čislajo vsi ljudje, kterim jo bolj razreda odslovili dijaka Er. Resmana, kteri ji pismeno zrelostno izkušnjo že prebil, znan. Po vsem tem je torej vreden sedeža v deželnem zboru. vsa zemljišča, ki so bila med tem časom ali prodana, ah zadolžena, so so morala brez vsake odškodine prvemu posestniku, :.!i njegovim naslednikom nazaj dati, in tako se je imenje celega izraelskega naroda vsakih aH let v tisto stanje nazaj postavilo, \ kterem je bilo pri prvi razdelitvi, ko bo Izraelci pod Jozunni sveto deželo Kan;i.,n \ hist VZCli in no'd seboj razdelili. Od vseh pridelkov se je pa desetina dajala Levitom, ki niso nobenega zemljišča imeli, ampak slu/be duhovnov in uradnikov opravljali, Spartanci so svojo malo deželico razdelili na 9000 enakih delov, in s tem to dosegli, da so vsi Spartanci enako bogati, enako siromašni bili, da ni mogel nobeden se nad drugimi v napuhu in preziranii povzdignili. Da! celo denar BO je siuno iz železa koval v slnri Sparti, da tudi tega ni bilo vredno na kup grabiti in hraniti. Stari Slivovi so — kakor TacitUB poroča — vsako letosvojo zemljo med posamezno rodbine na novo razdelili. In to je eden razlogov več za to, da so hili Suvevi Slovani in tako vsi tisti narodi, ki so ž njimi v politični zvezi živeli, kajti v tem .se nam kaže. se vi da samo v eni piki, ali dosta razločno, ustrojstvo staroslovnnske komunistične občine, o kteri bom na koncu tega spisa govoril. Preiskovatelje staro slovanske zgodovine Šembero in našega Trstenjaka bi posebno še na socijalne razmere starih Slovanov pozorne storil, kajti to so nas strogo ločevale cd starih Germanov, Jul, Cesar pravi, da so Germani poleg časti m dostojanstev imeli zemljišča neenako med seboj razdeljena. Pri starih Slovanih je V tem pogledu vladala skoz in skoz enakost. Krščansko prve občine so bile skoz in Bkoz komunistično ustrojene, /e Kristus sani je kot človek s svojimi učenci komunistično živel. On iu njegovi apostelji so imeli eno občno kasu in posebnega blagajnikarja. Kdo ga no pozna? Judeža Iškariotal On je imel iz občne blagajnice, v ktero so se ve da vsi udje svoje prineske polagali, en telesne potrebe vseh skrbeti. Enako komunistično ustrojstvo nahajamo pri vseh prvih krščanskih občinah V apostcljskih pismih se dosti dokazov za to nahaja. Lončar (če se ne motim, je to v Korintu bilo), kije svojo njivo prodal, pa ni vsega denarja, kteroga je zanjo dobil, v občinsko blagajno položil, ampul; en del zatajil in skrivši za sebe pridržal, jo bil zavolj te nepoštenosti od samega apostelja Pavla sramotno iz krščansko občine izključen. Ta komunističen ustroj prvih krščanskih občin pa ni dolgo trpel. Občinska blagajna se je prevrgla v cerkveno blagajno. Cerkev je obogatela, z bogatstvom jo prišel tisti socijalno škodljivi element v cerkev, ki se mu aristokracija pravi, in .' novejših časih vrb lega tudi še birokracija. Pa pustimo to v stran. Naša čestita duhovščinn je v takih pogledih zelo čutljiva, moj namen pa ni tam razdražbe delati, kjer je ni treba. Samo toliko naj enostalno konstatiram, da je krščanstvo na mesto socijalnih razmer starega sveta postavilo bolje, humanitanieje. Siromak ne nahaja v nobenem drugem vorozakonu toliko tolažbe v svojih revah in nadlogah, kakor ravno v krščanstvu. Krščanstvo je prav za prav verozakon ubogih, nesrečnih, preganjanih, ki se ubijajo v dolini solz. Prvi spoznovalci Kristusa so bili siromaki, in Šo dandenes se najde ravno med siromaškim svetom naj več kristjanskega duha. Siromak se tolaži z darili, ki mu jih verozakon onstran groba za to obeta, ker se tukaj na tem s.etu ubija in trpi Luther je v duhu svojega fevdalnega veka celo to rekel, da je prostemu delavnemu človeku za njegovo zveličanje trdega dela in hudega trpljenja treba. Če ne bi krščanstvo siromaka učilo, da ima svoje tla-čitelje ljubili, da ima za nje celo moliti, ter jim vse krivico odpustiti, bi že marsiktero krvavo socijalnu krizo v zgodovini človeštva zapisano imeli, ki i« je le krščanstvo s svojo človekoljubnostjo zaprečilo. Boj za eksistoncijo se je po krščanskih naukih zelo ublažil, to more krščanstvu na čast vsakdor priznati, Ce bo pa to ublaženje boja za eksistoncijo nepristrano sodi, * mora za luga le siromakom dopitati. kajti oni so proti bogatinom popustl.ji-veJ'- 1 pežljivaji. nego ti proti onim. bogatini imajo iz tega po kršćanstvu ublaženega socijalnoga boja materijalne koristi, siromaki pa le Bkodo, kajti siromak se drži krščanskih naukov, bogatin le redkokdaj. On so malo briga za Kristusove besede; prodaj in razdeli, kar imaš. med siromake, ne blago in mast tega svota, ampak skrbi za božje kraljestvo. Ne beli si gla* s tem: kaj boš jel, kaj boš pil. „ čem se boš oblačil, prepusti to skrb bog" Očetu, 11 -a m pa ki l,i za večno zveličanje svoje dušo! Provzotnemu pl"t0' kratu se hudo vpira pripoznavati svojega bližnjega siromaka kot svojega brata, k, h, ga eelo ljubiti moral. Da bi bili v'si kakor jo bil IT. JI"rtlD! Iz Ljubljane U. julija [Izv dop.J Dunajske novine „ZukuntV so v 133. št. pisale: „pozivamo odbor turnarskoga društva, naj izreče, da m njegovi družabniki Samasa, Kak. More lažnjivci; ako droitvo bodo molčalo, onda samo sebe zažge z znamenjem laži." — Dolgo smo čakali, da bi turnarsko društvo odgovorilo . a malčalo je in molči še zdaj ; oglasil se je bil samo g. More, zahtevajoč, naj se mu dokaže, da je na Janjčem res imel revolver. Iver je „SloT, Narod" edino to pisal, kako se je g. More bahal po gostilnicah, česar on sam ni mogel oporeči, dokazano je torej, da je „81ov, Narod" o Moretu pisal golo resnico, — drugič, da vse to čudno posveti turnarsko društvo, ktero je trdilo, da na Janjčem iti imel noben turnar orožja. —■ .Tagblatt" 6. dan t. ni. piše, kako neki /upan . čegar ime je bilo tudi podpisano pod vabilom k vižmarskemu tabor ju. nedavno prejme o vojaškem naboru uraden spis v slovenskem jezici , kter ga ni razumel niti »n uiti brez slovarske pomoči njegov g. župnik, kteri je vendar učen slovensk jezikoslovec. —,Slov. Narod" je že rekel, da naš jezik ni kriv. čo v roke pride ljudem, kteri ga ne znajo pisati in ga potem tako skodrčajo, da nikdo ne ve. kaj bi radi povedali. Tudi nas obhaja sum, da morebiti časi kak ljut uemškutar nalašč ubogo slovenščino tako pokvari , da nikdo no umeje. kaj je zapisal, a to samo za tega delj, da bi vero vzel slovenskemu prizadevanju, domačemu jeziku duri odpreti v pisalnice. Nemškutarske zvijače so velike in razne, ter Slovencem nahuditi je svobodno vsacemu, kdor hoče ali more. Kakor za trdno čujemo, novih okrajnih učilniških nadzornikov, kteri zdaj po deželi hodijo učilnice pregledovat, nikjer nič posebno ne spoštujejo. Med njimi so res nekteri taki, da sami ne vedo, kako so prišli k tej časti V Sentjuriji na Gorenjskem jo velik nemir zbudil nekdanji deželni poslanec Golob, ki toži necega. duhovnika zaradi nekakove pridige. Šel je bil to stvar tje gori preiskovat ljubljanski svetnik deželnega sodišč (irćar, ki je o tej priliki tudi ostro izprašoval, kdo je v Sentjuriji na zid prilepljal taborska povabila; kdo jo šentjurijski zastavi na Vižmarjih dal trakove in svetinjo; kakšni so bili taborski govori itd. Vso nam kaže, da kazensko preiskovanje vendar menda misli janjško dogodbo ter še mnogo drugih stvari v zvezo spraviti z vižmarskim taborjem. Mi nikakor ne ume jemo, zakaj iz Sentjurija kdo po noviuah ne pove, kako so plete vsa ta stvar. Zdaj so časi javnosti. Nikdo naj ne misli, da bode konec kacega preiskovanja ugodnejši, ako se pokorno in pohlevno molči. Ni res! Javnost je meč, kteroga so boji vsak. Pripovuduje se, da sta v Velčcm na ljudi mahala tudi častnika Kuhnovcga polka g. Kalčič, rojon iz Razdrtega, ki je bil že lani s turaarji na Jožici, in g. Obrstar iz Planine, kterega so bili prod nekoliko časom po noči ranili blizu Prhasove gostilnice. O jaujškom bezanji sc še zdaj zveda mnogo kaj zanimljivoga. Trije turnareki. pritekši z Janjčega. najmo voz, da bi hitreje prišli v Velčo-Kader so so peljali skozi kako vas, jeli so zdihovati, cviliti in glasno jokati, kakor bi jim bilo Bog vedi kaj hudega, Batno da bi se ljudem smilili. Ti hrabri junaki so bili kakor Aristoi'anov Kvripid. kteri je v gledaliških igrah raztrgano obleko dajal svojim junakom, da bi ž njo obudil poslušalcem v srcih usmiljenje, kterega drugače ni znal obuditi. - V Velčcm so turnarčki potem vendar bili hitro zdravi, Nekoliko družili turnarje.v je z Janjčega peš prišlo skozi neko vas. Kden izmed zbranih kmetov reče tovarišem: „ti so podobni, kakor da bi radi tekli," ter malo z nogama potopta po tleh. Naglo je zbežala vsa turnarska vojska, boben odvrgši. - Vedno so je premalo poudarjalo, kar je ki je svoj plašč prerezal, pa polovico nagemu siromaku dal. bi bogme drugače na svetu bilo. nego je. Celo naravno je, če dena&nje dni katoliško duhovništvo stopi kot voditelj na čelo socijaldemokratičnim gibanjem , kakor so je na Dunaji zgodilo. Ta prikazen je judovske dunajske časopise, ki pravega duha k rščan-stva ne poznajo, v prvi mah tako osupnila, da niso vedeli, no kodi ne kamo, Najmanje krščanske ljubezni jo pa najti v denašnjih državnih razmerah, posebno v državnem zakonodajstvu. Denes ne more nobena država o sebi reči, da jo krščanska država, kajti nobena ni osnovana na leinelji prave krščanske nravnosti. Vsaka država denes le po tem teži. daje celem svojem ustrojstvu kakor so pravi „modem". Kaj se pra\ za prav pod tem izrazom misliti ima, to meni ni jasno! Će bi u. pr. v naši avstro-ogerski državi le količkaj krščanske nravnosti, krščanske ljubezni bilo, so no razni narodi drug drugega tako srpo gledali, kakor se gledajo. Pri nas Avstro-Ogriji sc ne pripozuava Kristusov nauk: ne čini drugemu to, kar nečeš, da se tebi čini! Da so pri krščanstvu, kot socijalnom faktorji, predolgo ne bom mudil, rečem na kratko še to, da ima krščanstvo vse pogoje v sebi, ki si potrebni za ustrojstvo zdravih, pravičnih, socijalnih razmer. Že zdavnaj se je pa v krščanstvu socijalna stran zanemarjati začela. Zato so Bkoro vsi reformatorji srednjega veka ravno v socijalnom obziru krščanstvo regeneri ruti si prizadevali, in posebno na to težili, da naj so komunistični ustro prvobitno krščansko občine zopet vpelje. Samo v pravilih nekih meiiiškil redov n. pr. lrančiškanov, šo denes živi ustrojstvo prvobitne krščanske ob ćino. Ustrojstvo frančiškanskega redu ni samo skoz in skoz demokratično in republikansko, ampak tudi skoz komunistično. Krščanstvo bi se dalo z no vim svitom obdati, čo bi duhovništvo odvažno so na čelo socijalnoga gibanji postavilo, to gibanje vodilo, da so čez vse denašnje človeško društvo kakor vesoljna povodenj ne razlije, in z vešto roko do cilja pripeljalo. Ni boljih zaveznikov nego sta siromak in pa duhoven. (Daljo prib.i tako važno, da bi Janjčani bili turnarjem mogli še vse drugače zagosti, ako bi jim ne bilo samo do tega, da jim vzemo zastavo. Iz Trebanjskega okraja 3. julija. (Kone vor g. dr. \. Zamika prod volitvijo 24. maja II.) Važno je dandanes tudi cerkveno vprašanje (poslušajte')." kterem se toliko govori, pite, here in prepira. Tudi o tem hočem besedico spregovoriti, da ne bi morebiti nekteri volilci mislili, da temu Vprašanja izbegujem. Stališi e m ravnanje poslanca je pri nas v tem obziru jako lahko m ne d-bi čisto nobenih teži >e. ker smo Slovenci vsi razen karih 16.000 na Ogerskem pn liivajočib bratov, katoliške vere.—Druga bi bila naloga vašega poslanca, ako bi bili Štajerci n. p. protestanti, mi Kranjci pa katoličani, ali pa narobe, — ali pa to h, ako hi meiano stanovali, kakor na Ogerskem. da bi bila V3 vasi katoliška, 1 , proteitantovska iu '/a judovska. Ako bi vaš narod v tacih verskih odnoŠajih živel, gotovo bi bilo poslanstvo z vsema drugače težko breme, kakor je zdaj | Tukaj vam tedaj brez daljega besedovanja, kakor malemu oddelku katoliškega slovenskega naroda naravnost vprašanje stavljam: ali ste za to, da pravice katoliške vere vas prihodnji poslanec v nemar pušča ? ^soglasno: Ne!) Dobro, tedaj sto za to, da se vaš poslanec tudi za pravice katoliške cerkve poteza? (soglasno : da! da!) — Hvala vam lepa za tako soglasni in odločni odgovori To mi bode, ako me za svojega poslanca izvolite, ravnalo in vodilo v verskih zadevah, ako kterikrat v razpravo pridejo, kajti po mojem mnenji mora biti poslanec, kar sem že poprej rekel več ali manj zastopnik želj. misel in name nov svojih volilcev. Druga vrsta poslančevih dolžnosti se pa razteza na oži okrog tistih okrajev, kteri ga volijo. • Tako j,, na priliko volilnem in prebivalcem dotičnih okrajev včasih pri srcu kaka cesta, železnica, sužnosti (ali servituti), občinske zadeve itd. Kam so bodo najpoproj v tacih okolščinab obrnili, kakor do svojega poslanca, da njihove posebne zadeve krepko in možato v zboru zastopa in zagovarja? Kaj ne. da imate tudi vi vse to pred očmi ? (Da! dal) Tedaj vam tudi obetam, ako me za svojega poslanca izvolite, da se bom tudi o vaših lokalnih zadevali, to se pravi tistih, ki se teh (> volilnih okrajev tičejo, pri vsakej ugodni priliki z vsemi silami kar je naj krepkejše mogočo za vas potezah (Živio!)-- To je vse, kar sem vam imel v kratkem pred volitvijo povedati. Obljubim vam tudi iu podajani vam svojo desnico, da hočem tudi možato to držati, o čemur sem vam ravnokar govoril, da bom po domače govoreč do najmanjše pičicice mož beseda ostal (Ziviol) — Ako bi mi Vi torej čast skazali in bi me denes za svojega poslanca izvolili, prosim vas. ako ne bi vam kedaj ustrezal, ali Bevam količkaj izneveril, zberite se kakor donos in napravite mi nezaupnico! Prvi trenotek, ko jo v roko dobim iu ko vidim, da je većinu volilcev na njej podpisana, ioni se brez premisleka in zatezanja poslanstvu odpovedali (Dobro! dobro!) Na koncu svojega govora imam se to opaziti, da sem še le zdaj izvedel, da se vam od neke strani tudi g. dr. Suppan ljubljanski župan ponuja. — Jaz osebno no poznam, nego. kolikor slišim jako je pošten mož, ali rojon je v Firolah, torej je Nemec in nezmožen našega slovenskega jezika. Mislim, da bi vas mogel jaz bolje zastopati, kakor vaš rojak Kranjec, zmožen pcpol-naina svojega slovenskega materinega jezika m znajoč natanko vaie okoliščine iu potrebe, Pa predno volite, proudarite po svoji vesti! Ako mislite, bi bil g. dr. Suppan boljši ;:a vas . kakor jaz. — pustito meno in volite njega ! To vam je ta „strašan-kp govori Vprašam vas, ali jo kje tu kaka lesedioa zoper vlado, oblasti ali pa ustavu iu "rcichsrath" V Ali ni beli »ovor od konca do kraja sama prosta parafraza znanih toček dr. Zarniko-i programa? Naravno, to ob Bebi razumeva, da jo on moral hrambo federalizma in zedinjenje Slovenije najbolj obširno v svojem govoru razviti, ker na tem temelji smo ga volili, Bicor gotovi ne bi bil 20 glasov za se lobil. — Da je pa res tako govoril, pripravljen je vsakdo izmed nas, kteii smo ga volili, vsako minuto priseči. Meni kakor svojemu prijatelju je podal svoj govor pisan še pred volitvijo in jaz sem samo klice volilcev vanj rpletel, „Tagblatt" je enkrat trdil, da Be je dvorsko operino gledišče iz lunajskega Bstadterweiterungsfond-au Bezidalo. „Dato non eoncesso," da bi lila to istina, „Tagblatt1- sam ni vedel, da se je s tem trdenjem strasno v rez al! Zakaj tudi ta fond je d r ž a v no premoŽenje, kajti storil so jo iz prodanih kosov od rglacis-a1-. kteri je bil državna last (ne last dunajskega mesta); tedaj državno premoženje kakor n. p. Idrija. Wielička, graničarski goz ii i. t. d. Ako bi se tedaj denar, ki je izdan za opornico, ne iil tje obrnil, ostal bi bil državi in bi bil lahko državnim potrebam zalegal tako, da bi bilo manj davkov treba. Tedaj stroški za opornico p 0-e d n o vendar lo davke — plačevaloe zadenejo. Torej ako si to stvar Taghlatt'-ovega trdonja, ali pa z dr. Zamikov« ga govora ogledamo, vendar se je lo opornica iz državne cislajtanske blaziijne zgradila m okinčala. — Ako bi se ta govor pod kaki znani ^. spraviti mogel, morali bi potem vsakega federalista, kterih jo v Cislajtaniji več nego dualistov, brez vsega obotavljanja zgrabiti in zapreti! To bi bil. kar Nemec pravi „ein bei den haaren herbeigezogener tendenzprocess," da še ni bilo kmalu taoegal Pri govoru ni bilo nobenega zapisovalca, brzopisoa, ali pa kakega vladnega moža, nego sumi kmečki in duhoviti volih mesca pozneje svedoke izpraševati, kaj je ali ni lo škandal primao classis? Zakaj ni to g. Podboju prve dni ali vsaj prvi teden po volitvi na um padlo? Kaj ?! Kden dr. Zamikov volilcev. in par tilis*rov. Zdaj pa 2 dr. Zamik govoril, vprašam, Neke na sporočilo |msloi slovenske Matice. odborovi seji V poslednji odborovi seji poro. '. je g. tajnik si. Matico o dveh rečeh, kteri se tičeta naravnost ali pak z daleka moje osebe, ni moram reči na tak način, da nije zapeklo Bamo mene, nego tudi neke mojih tukajšnjih pri-jatljcf" in kteri bi mi lahko še tudi sovraštva nakopa! na vrat. R6H 17 Pl va točka vrii li 0 Vri/ovi zapuščini. Zdi se mi. da g. Ujna no ve, kaj njegov našlo« znamenuje, ker bi drugači gotovo bil najdel, se ne piia v,o m tiskanje, kar se pile takemu „tajniku." To nakljoćbi Bi nebi te/kobib. OS tanko opravi, iti besed, ktere se tičejo shranpvania rečene zapuščine. AH mend« W " g. tajnik velikokrat mogel hudo rszkačiti oko bi kdo privatne njegov« listove, ko se je komaj še le posušilo črnilo, natisnil v javni n listo. Jas sem do sedaj mislil, 'laje ravno tajnik taka oseba, ktera mora imeti toliko takta, da razsodi, kaj da mu je podržati za bolj domačo porabo, knj pak da sme obesiti na velik zvon. Ah ,„.„. g tajnik ne /na tega, d« vsaki narod in vsako drnitvo ima predale« in ir-, ... ne obešajo rado na široke ulice? In koj bomo videli, da tudi naš g tajnik dobro ena neke malenkosti zakrivati s plajšem tajnosti. daairavno je morebiti koristno bilo obesiti jih na ulice. Po takem bi zloben človek lahko pomislil, da me jo g. tajnik s tem le hotel posvaditi z onimi, kterih se je tikal, shranjivaiijo Vrazove zapuščine; tega pak menda m pomislil, da je tu brez vsake potrebe in vsakega povoda sijal seme nesloge med ilirsko iu slov. Matico. Iz dalnjega zaključka slavnega odbora, da naj odsek ..skuša , kako bi od mene dobil Vrazovo slovenske pesmi, rdn se branijo do ugodnega časa", luka d o li e 1 o 1 a ž I j i v a trditev, da nočem iz rok dati zapuščine. Ah n'i g. tajnik opazil, da v tem poročanju laze zoper jasne moje besede v nesrečnem, brez. ovinkov pisanem listič Mi nisem jasno rekel, da nisem po 1 strniti, ko bi bil tak nepoitenjak, rokah, „do petnih sil trudi, da osnuje „naučni slovnik". za kteri če nočemo dobiti samo plev m Sijev*, ne potrebujemo treh ali četirib nego morebiti stokrat toliko IJJ, poslednje sporočilo matično živ nam je poro!:, da še eelo urednika ne morejo najti. Toda jaz in dragi neki tukajšnji Slovenci ne razumevamo neke tajne besede. Sporočilo se je. ,.da se na razpis /a vrednika do sedaj m nikdo Oglasil, niti je odsek da«si je mnogo gospodov nagovarjal, dobil kogu. ki hi ga bila volja, prevzeti ta posel." Kje in kedoj se je razpisalo so uredništvo? Ali seje v okrožnici razpisalo samo za Ljubljančane V Čemu \ tem centralistički duh? Ali nam ni dosti urednikov poznanih n. p. v Nem-čiji in na Laškem, kteri inanstvena taka dela vredujejo daleč od mesta, kjer se tiskajo? Kaj tedaj ovira, ako ni zvedenega urednika v Ljubljani da ga poiščejo v Trstu, ali Mariboru ali v Gradcu, Meču. Zagrebu itd. (> bo odbor res ravnal v tem lokalnem duhu. ter sc je bati. da brez nauč-nega llovnika slovenski narod pade na tla. velika jo nevarnost, da so 7a toliko težki ta posel postavi kakšen prav malo sposoben človek. — S tem sem menda tudi jasno izgovoril, da nosom tega, napisal kakor jo Cicero govoril za svojo hišo. Moje je prepričanje v tem poslu : Ce Matica ne mor« nikakor dobiti sil za samostalen letopis, na robe je misliti na naučin s 1 o v n i k, V Zagrebu 1". julija 1869. Politični Na Dunaji so se začele 11 1 v a n M a c u n. razffled. t. in. sejo delegacij. Izmed Poljakov malo nazočih. Poprejšnji ministersterstva prvosednik Karloa za prvosednika voljen in je skušal v svojem govoru doka-jo položil pro- skrivni poti tega zadržal, (.kar bi Dll nu kakoršnega me krivi g. tajnik), ter da Vrazove pesmi držim v rokah, „uo-jje bilo jih lo klor s.- ne odloči, ali bodo prišle na svet o ali ne?" Mislil sem si pri tem,Uuenperg jo bil da ne treba pasem semtertje pošiljati, ker sem bil v grozno veliki zmoti, da|zati< ja more zavod delegacij živeti in da jo važen. Beust tudi kdor ni ravno v Ljubljani, premore imeti toliko možganov in znanja, raCgn državnega gospodarstva za 1. 1870. — Tudi ogerske delegacije so u da odloči o veljavnosti ali neveljavnosti, o vrednosti ali nevrednoeti kake odpr]fl jn J(, bjl vo]je|l Mi|jliUh m pi.VOHOdn.ka. licsmi le po krivici podmetuje se mi tedaj reč, na ktero niti mudil nisem. Avstrijski oficirji onih regimentov kar jih stoji na ruski meji v Zraven pak mi je ie reci. da »akrat se nisem ni vedel, da je ilirska Matica' obečala bila tudi pesmi Vrazovega uma: to scu, se le zvedel, ko sem o tem g, .iagiču pital vsled dopisa g. „tajnika" slov. Matice. Čakam tedaj, dokler ,,o gori omenjenem zaključku najde.,, v svoji „registratun" poziv, da izročim te spise. . , Koliko bo časa preteklo d„ reč enega „ugodnoga časa" za izdavanje Vrazov,!, pesem,naravno da nikdo ne vi-: v Zagrebu ležala je zapuščina 18 let. prosimo naj izdava..,,' pohitri Matica slovenska, vsaj je že sedaj po nekaj ostarela, posebnu pak tiče se to njegovih pesem, ker BO vso do ene pi sune dO leta 1888. in največidel do leta 1886. Le čakajmo so nekoliki dobili, naj s. pridno in hitro učć ~ ruskega je-o. da avstrijski vladi vendar-lo hoj z Rusko na ostarelo . zapnstiv našo literature. liani le delovalo hatzbares materiale" za iiše čitateljstvo ne bo ni let. pak bo VSO povest o razvitku zu dlačico. Sploh pak se mi neka, zdi. d. ie Matica v nevarnosti, da postane to, čemu Francozi pravijo l)oliquett, kol da bo vse najbolje narodne sile nakopičene le v oentralizovani Ljubljani, Zoper take v posledicah neugodne in škodljive, v bitnosti lažljive misli mora bo protestovati koj s početka. Ali ravno za tega voljo ue bon. se tudi ,.v ugodnem času" pO nasvetu g.tn.mka oglasil za milostljivo kost. ki ero mi je Blnvni odbor odrekel sedaj s tem, da prosim drugi krat; vsaj se ne narivavaiii nikomur rad brez .silo. le pak tukaj ni. — Da pak opravičim svojo izreko, da Vrazovih okolnosti, spisov in ostavšine nikdo ne pozna tako na tanka, kakor jaz. mori,ni vendar dodati, da sem Vrazovih del veliko že popred prebiral, novo izdanje pak. kterega mnogi, ki vsaki čas govore o njem. še ni videli niso. da sem do poslednjega redka prebral, ter da sem gotovo pol leta obrnil prav na tanko le nato, da si spisom, kar sem mogel doznati o njegovih okolnostih. d.t si iz.vadke. pisem iz listov pisanih njemu in po njem. Dragi predmet, kteri se v sporočilu g. tajnika mene tiče vsaj z dale* čine, loži v besedah <> Slovenskem Stajerju. Tudi meni je g. tajnik o koncu listopada lanjskegn leta poslal pitanje, kake je z mojim oddelkom za rečeno delo. Odgovoril sem S. januarja in poznej še enkrat onemu gospodu, kteri je na poslanici g. tajnika tudi bil podpisan : ravno tako sem mah, pozneje pisal isto drugemu odborniku Matičinenm. i. j. da sem tako dale,' dognal sestavek, da ga za kakih 11 dni doženem ,1 • krnja, lo se odločil, da po to povem, kuj je imel vsaj na mojo željo reci pak ni rekel. Iver sem že pri teb zadevali slovenske Matice, naj j nekaj besedic o namenjenem naučnom si ovinku, .laz spada med ono slovensko pisavee, kteri so se djansko hoteli vdeleziti sani „letopisa" ali „letnika". Zrairaj sem mislil, dn če je nekdaj ilirski mogla na svetlo davati izvrstno „Kolo", mora v naših okolnostih ložej hiti izdavati takšen list. — Ali odbor ni mu znal pomagati pravijo zvedenoi, da so se „do sedaj le u,je ali eclirje pisatelji" za pravilno pripoimtnje, in s tem da se ne da kaj začeti. Po take ze čudna koloboorja da se opustivfii manjše iu manje težko delo da se to poli naj ostane uvora na naš ruskega Slana vrsti." in aetis, non pač čudno in hotel popra v-t svetlo dalo. d in molčal edno, da g, poti javno tudi rečem lam gotovo m »stalnega tka maticu lesetkrat ia noge; ponudili n pak je lor iz odi * (Nova pravda ,.Slov. Narodu" žugaj. V soboto 10. t. m jo tukajšna sodnija po zapovolji c, kr. državnega odvetništva v Celji poslala v vredništvo ..Slov. Naroda" nemški poziv nečemu TomOOllItlOll-U, ki bi imel po njenem mnenji biti vrednih „81ov. Naroda". Vrednik Anf. Tomšič je poslal poziv Bodniji nazaj z opombo, da kot slovenska stranka iw podlagi postav zahteva slovenski poziv, da na nemški ne bo nikdar pred Bodnijoprišel,ter se v svoji pravici le fizični sili umeknil; dalje z opornim, da poziv ni na njegovo pravo iu pravilno ime adresiran, [z visečega urad-niškega stališča jo lahko po križčekastih prsih bobnati in po svetu trobiti: ..V;, jezik je v iiradnije uveden in ostane uvoden:" kdor pa hodi praki« trnjevo pot. on še le le ve", - koliko krav je za on groš! Prodajalnica v gosposkih ulicah sf. 113, nasproti Piclisovi kovarni. Po splošni želji naših p, n. kupnikov je prišlo v *si foot« li* IU. popoldne fcK; 8000 ?£tloW blaga za obleke v vseh barvah, vatal po 10, 12 in 18 kr, I"'''' lepn volnato blago, ravno, pisano in karirano, kakor tudi v vse naso kupfiijo Bpadajofia plntninn, suknina in voliiina. Posebno opominjamo bogato zalogo vtkanih wsul«v m Diuj%<'<•§ii „double-" rut, ki sn poprej veljale 25, 30, 40, 50 rl. in več. ki so P« 7aW) "'' prodaj po 12, 16, 20, 25 :i0 A7/.s/ častiti kutmiM naj se hhi.mml,' »nmi nreoričati. '/JUH PnHlajli kuho: v gosposkih ulicah St, 113 lagovolć sami pTBpvi se uektere