St. 10. V Grorici, v cetyrtek 6. mareija 1873. m „So3a" izhaja vsak cetvrtck in velja s poSto prejeniana ali r Gorici na dom posiljana za fouzabmlce polit. drastva „Sofa": V8e leto......f. 4.- Pol leta......„ %- Cetvrt leta.......1.10 Za nedmzalmike: Vse leto .......f. 4.50 Pol let* ...... 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1,20 Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-harjn; v Tistu v tobakarnicah „Via del j^lveJetv 179" in „Via delta caserroa 60f». Pri oznaniliii se plaSaje za imvadno tristopno vreto,: 8 kr., & se tiska 1 krat 7 ,. „ » » 2 krat «„„„,. 3 krat. 7a vfcge crke po prostora \n viakv pot 39 kr. za kolek. Naruonina in dopisi naj se llago-voljno poSUjajo uredniku: Vijtforju JDo-lenm v Gomi, Con. del Cristo 186 blizo aivinskega irga kder so naliaja tadi uprav-niStvo. — UokopU se, no vraflajo; dopisi naj se blagovoljuo frankujojo. —- Delul-cem indrugim nepremofcnim'Be navoemna imUf ako so ogtoBe pri medniStvu. Glasilo slovenskega politifinega druStva goriSkega za brambo narodnth pravic. Kaj imp prednost, narodnost alt svoboda? V „SoSi" smo u2o vefikrat razlagali svobodo in narodnost, in razpravljali smo dottfna vpraSanja tako, da velik del nasega slovenskoga ljudstva na Gori§-kem niji ve<5 v teuii, kar so ti^e eno in druge stvari. Slovenci se zmerom bolje zavedajo doticnih zadev, ia kodor se nij se zdramil, zbudi se gotovo v kratkom. Duhovi se gibljejo, in nekateri so zaceli pc-prasevati, kaj zasluft prednost, svoboda ali narodnost Nekaj jib je, posebno mladih vnetih svobod-njakov, fci trdije, da je svoboda prva. To trjenje pa je napeno in je prav za prav tega kriva nejas-nost v pojraih. Svoboda je pametna samodelalnosfc posamnega Sloveka ali naroda, in svoboden clovek sme sain pa-niotno kaj nameravati, in to nauieuo izvrtiovati, tako tudi ljudstvo. Pri svoboduem ljudstvu so vidi ta delalnost v tem, da se udele&ije javnih opravil. <5e se tedaj vsied svoje pravice ljudstvo zbere, da kaj razpravi, skleue ali razsodi samo, ali da pos-luico izvoli, po katerih dela kakor pooblaSeensih, vprasamo: kako bo ta zbrani narod govortH Gotovo le v svojem narodnem jeziku. Ako bi pa kedo vsilil kakor&nkoli tuj jezik, ¦;_. gotovo nij samood-lodnost ljudstva, nij vec s";V-fia, in tudi nemogoce bi to bilo pri velikih zborih, posebno shodih. V praktieni izpeljavi, v zivenji ljudstva je torej svoboda sama narodnostna, ;i drugaea ne more biti. Po tem takem je narodnost osoba, katera sama dela, svoboda pa je pravica, kaj po svoji pameti sam de-lati (sieh zu ftussern), in vsled tegaje ona svoboda pogoj napredka in omike, ali kakor Bottek pravi, ona je mati vsega lepega in velikega. Zdaj uprasamo: kedo je vec: osoba, ki pravico ima, ali pa pravica? Gotovo osoba, kajti zarad osob in vsled njih so pravice na svetu, in prav za-to govorimo o pravicah svobodnega cloveka, svobodne ob5ino, svobodnega naroda itd. Svoboda je zmerom o praksi pridenek kake osobe, kakega drastva ali vsega naroda, kateri jo ima, in jo ceni, in brez o- LI8TEK. Iz devefe dezele. Kje je tloveta dezela? Tega prav na tcnko no tem, in ko bi tudi vedel, ne hotel bi povedati, ker po tem bi moje vrstice vso vtdjavo izgubile. Le toitko naj »pofo&m, da im «j»tamkajSuji ljndje nekoliko ditdndi navml, ki pa rendar mj-io t»ko cudtip, da bi se jini ne mogel eden na§ih ljudij privadtti. ; Pripoveduji? se pa tudi, da so tamo§uje zenske posebno ; brbke in lepe, in da njih dekleta nijso prevec trdo-srdne v ljub.zni, m.irvec da se prav rade ud ijajo pohlep- . iiiin. mladeniuem. Vse drugaee pa je, ce je dekle uze enkrat omozeno, potem je vzor ljubezni in nasim go- | spem v predober izgled. Poslusajte, kaj se je zgoddo | v deveti dezeli! I Mlada gospa s!a je v gozd na sprehod popoluoma sama. Napal jo je divjak ~ deveta dezela je krog in krog od divjih ijudstev obdana — in hotel jo razme-saritt. Njeuo vpitje privabi tija na isto mesto mladega tutista iz nasih krajev, in resil je to lepo mlado gospo iz krempljev onega suroveza. Grozdunu - tako bilo jej je ime — ga je mofino spo§tovala, bila mu je hva-le2na in tadi jako ljubeznjiva; toda ko jenjegovetajne sobe ali naroda nij svoboda nic. Iz vsega tega pa sledi samo po sebi, da Le jo v nevarnosti narodnost ali svoboda, treba vso svojo moci napinjati, da oliranimo prvo, kajti, doklor smo Slovenci na svotu, zmeroni se svobodo pridobimo, poproj ali poznej; fte nas pa vc6 nij, nam no pomaga tudi svoboda ni& Prav tako so Italijani govorili in delali, dokler so bili razaepljeni, in prav tako so Nomci govorili, «6ili in dolali, kedar je bila njih narodnost v novar-nosti n. pr. lota 1813. Le nadi Nomci na Duuaji govorijo drugaSe proti nam Slovanom in posobuo nam Slovencem. Vam, pravijo, mora pred vsim svobodo mar biti, svoboda Yam da vse, m fa sto svobodni, ste tudi narodui, da boste le sami lioteli. Tom zvitim be-sedam jo voliko Slovoncov vorovalo, m k jih jim vo-rujo; toda to hinavstvo se jo u^o pokazalo v svoji pravi nagosti, in kedor nij slop, vidi, da hofiejo ti nemski contralisti svobolo lo za se, od nas pa tir-jajo, da bi so v imeuu svobodo sami ponemcili in umorili. Slovenci! no pustinio so uloviti, borimo se v prvi vrsti za narodnost* katera jo zares v veliki nevarnosti So zmerom. Za njo so boreSi, delamo za naso ^ivenjo, za naS obstanek v tozavnem polozaji mej Nemci in Itaijani tu pri jadranskem morji, po bregovih kate-roga drugi hrepenijo. Mari, zlo mari pa naj nam bode tudi za pravo svobodo, ker nam je ona prva pomagalka, in prevazno sredstvo, da si oliranimo zivenje ia obstoj, da pocasi dospemo do razvoja in tudi do cvotenja. _______ Novi kazenski red, ki se zdaj pretresuje v gospod-ski zbornci, vpelje zopet porote, to je: za eno ali za vec praved se ima izbraci 36 neodvi*nih moz izmej ljudstva, ki se pridunejo sodniji, sodeci hudodektv;i. Od teh zavrze zatozitelj 12 in zagovoinik 12 mo2, da osfane jdi le 12. Ti niozje prisez \jo predt>edtnku sol-nije, da bolo pa svojem najboljsem prepricanji, po zelje spoznala, mu je mirno odgovorila: „Jaz te n© sm^m ved videti.u To se pravi v aasem jeziku: Jaz sem omoSenn, in zatorej n<5 smem ustreci tv^jim zeljam. To nij bila prazna fralsa, *nego to je bila najhujsa — korbica, katera je v navadi v deveti dezeli. In na§ turist je tudi n»j dalje nftdjegovalj jjego spreind jo je do hl§e, da bi jo §o ilruzd* napadov obvaroval. Ona mu je bila hvalezna, a le tako ue, kakor je nas* turist hotel. Na§ turist je moral bezati iz domafie delete in beial ja v deveto dezelo. 2ehd je tudi se eukrat vi-deti mlado Grozds.no. In mlada zenska ga je inkoj spoznala, in bil je od nje in njega moza gostoljubuo sprejet. nDukk«i: me zemlja uosi", dejal je moz Resan, „ bud em ti varuh, in moje telo bode ti scit proti tvo-jim sovraznikom, dokler soluce zahaja in izhaja.** In nn§ turist uil je vesel taoe^a prijatelja r.a tuji z'mlji. Divji narodi iu narodici sodeveto-de2elancem voj-sko uapovedali. Resan je vojskovodja in nas turist, Jaropulk, njegov adjutant. PriSlo je do bitve in nas Juopolk bil je mofiao raujen. Prinesli so ga v hiso Grozdane; imela je sicer mnogo robov in slug, todi. stregla mu je sama in sicer tako vestno, pazno iu ve-selega area, Icikor bi mu bila zena. In nu§ prijitelj si nij mogei druzega misliti, nego da je ona v njfga smrtuo zaljublje'ia. In zopet je poskusil se svojimi zeljami na dan. A zopet ga je zavrnila, in §*> hujSe nego prej. „Glej,tt dejala je necega dno, »jaz ne mo- "¦¦......muiiiibii in i iJ mammmmssmm vesti in svoji zdravi pameti izrekli, ali je zatoXenec ktiv ah nekr.v hudodelstva. Qui potem poslusajo v«o, kar bu pri kouLeui razptavi goJi, * kako bo izvodenci, piivr,e izpragavaj<), kaj zatozen c govori in smejo po predsednden sami vprudauja uluvljaii, tudi pojasujenja tiijati. Oni sl'.fiijo zuto^itelj;*, (driavuega pravnika) in zagovoruika, in koueeuo jun morn predsedoik v krat" kern govoru Se eukrat pouoviti vse okolnoati, ki govorijo v skodo ali prid zutoLenca. Potem gredo v posebno sobo, in po dobron piciuisljeva ji pridejo na svojo mesto, ter odgovorjo na jim stavljeno vpraianjo, a'i jo zivtozeuoc po njih vestnem mnenji dejanjo izvriil nli ne. Uzo leta 1800. do skoro konca 1852. smo imeli te so luije tudi pri nas, in dobro so bo 3ponosIe uio titouB. Vemo, da bo bili sttogi juristi v Trstu zado-voljni 6 tem, kwv so porotniki izrekli. Ouddi so so sicer to in a nekateri posobuo ssato, kor smo poprej do* ata braliotukihsodnijah, katvre so imolo na Nomsketn in v Avstriji dosta nasproinikov pa tudi muogo dram-teljov, in govonlo se jo mnogo z.t njo in proti njim. Ko smo pa dejansko izpeljavo sami videli, odo-bravala so je splosuo v Trstu ta naredba in bili smo je veseli v bistvu, le posamezne odlocbe dotifine po-stavo tio bde pomanjkljive, in sem tor tija rapOue. Tir-jalo se je oboe, naj se to popravi, toda namesto tega Btoriti, odstranila so se porotue sodnije, ker so je nil zopet vpeljal absolutizom. V drzavi, v kateri ju vladar samovladar in ima vse oblnsti v svojih rokth, nij navadoo prostora za porote. Ko je nas cesar leta 1860. pa sam se odpo-vedal samovladarstva, in je ustavno cesarstvo zopet vpeljal, zopet so se porolne soduije obljubile, in zares so vpeljano, pa le za kazenske pravde zuLete po pregreskih v hudodelstvi v tiskovini. Ali tirjalo se je neprenehoma, naj se v tem ziutslu prenarodijo vso vecje sodnjo prvo slopinje^ in tatirjatev je po vsipra-vici opravicena. Bistvo svobodne drzave obstoji v tem, da so ljudstvo udelezeva vseh javnih opravil. Soditi v vainih ka« zenskih pravdah jo pa gotovo eno najvaznejsili javnih opravil; torej nij cuda, da se tirja, naj se da tudi tu ljudstvu njegovo mesto. Drug uzrok je ta, da so po-rotui mozje neodvisnf, nobenemu odgovorui ko svoji vesti pa Hogu, m *j tem ko so od vlade iraenovani sodndci odvisui od tistega, ki jih je imenoval. Je sicer v postavt roceno, da imajo sodoiki biti popolnoma no-odvisni. ali take postave ostanejo vedidal le na papirji rem biti tvoja Sena, ker sem uze Resauova; ako njega zapustim, bode pa on tako' zalo3ton, kakor si ti.u- Rssan je se vedno v boji; prebivalci devete dezele so bili mocno tepeni, in ubeznikt so razuesli, da je Resan mrtev obleza'. Grozdano je ta novica moeiio presunila, zalostna je bila do smrti. Ztstonj jb je Ja-ropolk tolazil, a:npak sklen'da je, kakor je tarn navada, v §tiridesotih dueh se usmrtiti. To so zahtevali od vsako postene zene v deveti dezeli. Jaropolk j(j je dokazoval, da je to neumno, da je to uevera, da kaj tacega more ueiti le ne-voSeljivost iu zarobljenost domacdi duhovuoy, toda Grozdana je le mirno podusala iu mu tudi mirno ra-zodela, da ostane pri svojem sklepu, A ena njegova opomba jej nij dala miru. Dejal je: wTi 8e gotovo ao ve§, ali je tvoj moi5 mrtev. To je le govorica; po6a-kaj, da se trdno prepridas." In pocakala je; Jaropolk pa je zbral vse m jci dezele in 8*1 je„m.'j divjake, da " bi resil cast dezele in Resana, ako §e nij mrtey. Po noci napade svoje sovrazniko, divjaki se §e branili uij^o. Jaropolk p^iSce vse kote, kar naenkrat mu zadoni glai: ,Ti si inoji dezeli zmago in slavo prinesel. Ti si mi re§d ziveuje, ti bodi na§ vojskovodja in Resan naj bode tvoj — sluga." Bil je Resan, katerega sj mishli divjaki na gromadi sezgati. . PriSli so domov, h Grozdaui; bila je od zacudenja nema in okamnena. A kmalu se jej razvozlja jezik, in besedij in poljub>v nij bilo ni konea ni kraja. m* *!*»- CK .-akwfeirfce^ftp-gre z* hoopla*™* aoper drzavo, oetavo itd, za tako imenovana politicna hudodelstva. | Ta re& uie pozna, kedor je kolik»j zivel in se ogledaval po svetu. Za lega del so Anglezem porotae sdSifcje neprecenljiva naredba, imajo jih uze vefi sto let, in nevemo, kaj bi tarn nastalo, ko bi hotel kedor-koli fototne sodoije jim vzeti. ...... j. Todi parlsment jih ne erne nikoh nstaviti, in turn takrat ne, kedar se druge osolrae pravice n. p. pri kakem ptfntu zacasno ustavijo, kajti soduija mora biti vedno istn. , . . V takih zadevah so Angle*!, kar se da strogi, in gorje ministrom in poslancem, ki bi v tem oziru krivo wtbili avojo oblast. * ,..--.« Prednobt m dobrota teh sodmj je uze obcno pri-znaua, in do-ta ne govori ae tec o tem predmetu, ker ie ne da kaj novega izmisliti ne za njen.i proti njim. Samo po sebi se razume, da so te sodoije vpe- ljane * republikah, in porsod, kder so kralji in cesarji uatuvni, &§ cel6 v absolutno vmdani ftusiji jih imajo, in nij datno, karsmo t „Neu6 fr. Preise* bralioinimivo ' sporocilo o neki obravnavi pred porotniki v Rusiji. Zatorej se veselimo tudi mi, da jih zopet dobtmo te sodoije, in veseli smo poeebno kot Sloveoci, kajti sodoije, v katerih bo naSe ljudstvo sodilo, bogme mo-rajo biti slorenske samo po sebi. Uze zdaj je nasa okrozna soduija v Gorici tadi v tem obziru pravi&ia, ker je vsa obravnava sloven*ka, da je zatozeoec Slovenec, kaj pa bo se le putem! Po-tem bodo morali tadi nasi preiskdni solniki tuknj in nil dezeli zaptsnike po slovensko pisati, kakor so pride govorile, ker ae morajo ti zapisniki pri obravnavi t-e-atokrat prebirati. 2al nam je, da se ne veseli tega napredka tudi „31oTenski Gospodar," <5es, da maujka tem sodmjam pri nas Slovencih prve podlage, da nij tu sploSne wobra-zenosti prebivalcev. Nu, nu mi pa mislimo, da so v vsaki slovenski dezeli nabaja lepo stevilo ljudij, ki so sados'ta oroikani za porotnike. Nij uamrec* treba, da je porotnik ucenjak, ampak on ima biti moz ueodvisen, zdravega nroa in poitenega srca, todi mora imeti izku§-sjo t livenji. Gotovo teh lastnostij nema vsak, in zato ae tudi ne jemljejo porotuiki izmej Ijudatva po ,vrsti, ampak izbirajo se, ia izberejo naj se dobri in uajbolj-Si mozje. Saj se tadi poslauci ne jemljejo po vrsti, ampak ljudstvo jih voli izmej sebe, kakor druge moze, kateri je imajo zastopati v drugih zastopihf Takih razumnih in vestnih mozakov pa no manjka pa uasih dezelab, tega smo preverjeni. 'Sploh trdimo, da je vsak narod ˇ Evropi zrel za porotnike, gotovo mora pa vohlna po-stava pri vsakem narodn druga biti, in tako tudi v ATstriji ki ima vec narodov, kajti po razmerah se .smejo pckticati k tako vazuemu posiu tu sirsi.tam ozt kro i drzavljanoT. iz tega kroga se vzame po sreg-kanji 36 moz, ki imajo sluzbo za eno ah vec praved, in posebne ndenosti nij treba. Kako ,splu8ao- izobraze-. noat neki so imeli Starogrki in Starorimljani v zacetku .republike, kako Germani, kako Anglezi all Svicarji vpo-.prejsnih stoletjih? Gori omenjene lastnosti so zadosta, da go le predsedoiki, dizavni pravdoikiia zago^oroiki pruvi in uceni mozje, ki tudi naroda jeztk dobro znajo go-voriti in pisati, in ki so predTsimljudski(popularni)go< Toroiki. Da pa bodemo veselo sprejeli te sodnije mi SIo-vani na Primorskem, treba bo, da bodo ime'.e doticno aodnije v Trstu, Rovinju in v Gorici vs.-tka dva olseka, - za Slovaoe in ltalij-me posebe. Ali pa se bo moralo tirjati, da zua vsak uradnik pri teh sodnijah popolno-ma obaieaaka, »d»»-em se za vsak primer jaj yzamej drugi pdro^m^Wvaoi ali Italijaat, kakorsnega naroJa je zatozenec To v obce za zdaj; kedar prido postal, bomi jo marljtvo brali in povedali, ali je hoijH o-J onf1. ki smo jo imeli leta 1850. ali ne. pravili so devetp-dezelanci narodno svecinost, velikau- ski pies. Obdinstro je bilo jako veselo in zadovotj io; . dekleta so plesala kar na crez, le nasa Grozdana — - «j zvestobai — nij hotela z uikomer drugim plesati, .kakor se svojim mozem, a moz je imel veliko opiavil. Jairopolk je bil pa tudi nesreceu. Na to pokhde Res.m avojo zeuo in Jaropolka k sebi in govori: „Ti, Jaro- polk, si mojemu ljndstvu smago dal, meni pa zivenje; ti si tudi uzrok, da Grozdana se 2ivi. J:iz te ne mo- rem dosta popladati. A jaz. nocem zaprek staviti, c» te ho6e moja zena poplacati. Jaz se locim od nje, naj ,, bode ona sopet prosto dekle, in naj si naju izbere ti- stega, katerega hoce.u Jaropolka se ta govor nij cuden dozdeval, on je vedely da v deveti dezeli se zena od moza lebko loci, - samo ce moz privoli. Tudi je uze davno vedel, da da ga Grozdana Jjubi, a da ga ne sme. ker je Resa- nova ^eoa. In kaj mislite, kaj je storila.ta ljubeznjiva 2enka, ki je bila toliko zvesta avojema mozu, da 5e z drugim plesati nij hotela? Jeli morda obema odrekla, samo da ne bi nobe- nega razMila?. Nikakor ne. Grozdana je pametna. Mislila si je, do sedaj sem bila zvesta tistemu, kate- reinu sem bila dolzua; zdaj pa boins ljubezen in zve- stobo s tistim deiila, kateremu sem uze uagaena; in / podala je svojo belo rocico Jaropolka in Resaa je bil : ' tega - yesel. \:> ( All je bila Jaropolkn tako zvc3ta kakor Resanu, in all je bil zakon sre^eo, o tem iiijsem nic sbSal. Dopisi. V Gorici 6. marcija. [Izv. dop.] Nustopft je tihi poslni cas, cas premiSljevauja in pokorr. A ce mora kedo zdaj premiSljevati, mora to pred vsemi dru^imi goriski dupisnik, da svoj predalek n^polni. Poprej je bilo marsikaj, o Lemer bi bil mogel poroeat', a zdaj so skoro uze vsi viri usahnili. Mestno stareSinstvo je zdaj urejeno, d*tiLne homatije so menda popoluoma poravnane in Le se fie morda posnmiezni mestni ocetje sem ter tija drug druzega i^od cela o*tro pomerijo, se zgodi to le na tihem; Soein dopisnik ne vidi tega, niti ne izve\ Yprasanje zarad predelske zelezutce, morska kaca vefiiae avstrijikih casopiwv, js postalo tudi uze zelo dolgocasno in mi Gorifiani boroo menda o njcm kmalo tako govorili, kakor lesica o grozdji, katerega nij mo-gla doseci. Stavbena druStva delajo marljivo, Gorica se sin, a ce ravno zidarji, kamaoseki in drugi rokodelci ne delajo % gumilastiaoim oroJjem, ampak z glascfiimi se beti iu drugo rovitajoeo pripravo, ie tudi to p.kauje in pokanje tako navadno postalo, kakor veeni tik-tak kake kmetske ure. Nov vodotok v naSe mesto se je papolnouia po3u-Sil, se preduo so ga zaceli napeljavatt, Tol.ko se je obljubavalo, toliko pisarilo, da bi bili samo iz dotic-nega papirjn lehko 2 palca dtbele cevi narediii od izvirk.i Sofie do Gorice. Zdaj je vse tibo, pride po-letj^,pa bomo zevali. Kopelji? kratke sanje! ke=lor se hoce v zdravstvenem kraju Gorici ukopiiti, naj se v zdravem zraku ukop.-i; sicer je mrzlaSoda blizo mesta, Preiirnova beseda, mlado- in staroturski prepir, pustne veselice, vse je pru6, dopisnik nema nobonega vira vec, iz katerega bi zajemal zanimivo tvariuo za svoje dopise. V resnici je zdaj v Gorici in na Gortskcm sploh in posebno v sloveuskih krogih, vse nekako zaspalo — ediui Pater Mark a (n.b.)vReiicahsebudtjoin netijo, da|se ogenj pbpolnoma no ugasi. nSocio* menda ne prav ljubi tovaruS v Gorici. je ysakrat napolnjea z nje-govim netilom in nedaviioje vipavska burja kosprecej dolzag'i plamena celo v nNaroJtt zanesla. Kar je meui, dopismkii, osobno zal, je to,, da je slavno uredniStvo „Socett prevzelo sluzbo ljuoljanskth ^Feuerwehristbv* ter da ne neba gasitr, kar aikogar ne pece, nego 5 g. Maika samega in z njim vred peScico Socinib zagriz-njenih nasprotnik'ov. Naj jih pece! Iz Gorice 5. marcija (Izv. dop.) (Dalmatinom hib-Uja.) Ajdovska ditaloica hrani v svoji bibliofcheki knjigo, ki je eden najzn.imenitejSih spomenikov uovoslovenske-ga slovstva, namrec Dalmatinovo prestavo sv. pisma, katere polni naslov se glasi: „bikIjIA, tu je vse svetu pismu Stariga inu No-viga Tatamentci, Slovenski tolmazhena shisi JuriA i»ninmtiatt. Blbeli das ist die game heilige Schrift icindisch. Gedmckt in der cJcurfiirstlichen sachsischen Stadt witteinberff durch Bans Kraffts Ericn2584. Fol. 742 listov. To knjigo so hoteli (takrat protestantovski) de-zelni stanovi kratijski uze 1580. tiskati pri prvem Ijab-ljan.'kem tiskarju Mandelcu, katerega je 1.1562. Trubar v Ljubljano prip^ljal; a nadvojvoda Karl jim je to za-branil, tako da so bill prisiljeni poslati Daltnatiua t Bohorida, prvega slovenskega slovuicarja, v Wttteaiberg, kder se je knjiga z Bohoricevo slovnico vred pod njj-nim nadzorstvom od 2^. maja 1583. do novega leta 15S4. z lesorezi olepsana krasao natisoila. Vei tisek je veljal 8000 gl. Kranjski ,dez. stanovi so placali zanj 6100 gl., Stajerski 1000" gl*.' in koroski 900 gl. Potem se je knjiga v snde zabila in v Ljubljano poslala. V Drazdanib sta se Dahnatin in Buhonc vimenu kranjs-kih dez. stanov zahvalila saksons&emu volilnemn kuje-zu „fur gnadigste Befdrderung des Werks* ter mu izrocila 6 krasno' vezanih exemplarov. Dalmatinova biblija je brez dvoma nnjzanimiveji kirjizevni ostanek iz prolestantovske doba slovenskega slovstva. Tudi se je tkljub temu, da so ob casU an* tireformacije jezuvitje nicili in zgali v Ljubljani i Gradcu slovenske protestantovske knjige, Sev mnogih iztisih ohra-nila.Katoli§ki> duhcvni, ki nijso imeli drugega slovenskega sv. pisma, so jo z visim dovoljenjem sami rabili in I g. Levstik v Ljubljani ima tak zanimiv exemplar, na katerega prvi strani je lastnorocno podpisanih vec katol. duhovnov, kateri so, po izpoltijemh pogojih, po* sluzevali se Dalmatinove biblije. Na Goriskem sta mi znana dva iztisa; enega ima nekikmet, menda vKnezi na Tolminskein, drugega ajdovska ditaluica, kateri ga je bil pred nekaj leti podaril g. dr. LavriL, takrat se advokat v AjdovScmi. Ukupil g:i je bil za 8 gl. od ne* kega kmeta v vipavski dolini. i Ji I] .ij \ . " da nika ;or nij moja naraera pisati o te knjige zgodovini, pa tudi ne, na dolgo i giroko poudarjati njene veljave in njenpga pomena za slovensko slovstvo. Naguilo me je uek ij drugega k temu dopisu. Kedor se je s takimi stvartni kedaj pecal, mi bode rad pri* trdil, da je Dalmatinova biblija znnimiva za zgodovi-nonissajn potrebna prepotrebna, zavsakega, ki hoce studi-rati sloven^ega j^zika razvoj s njegovo slovstvo. Morala bi torej biti v vsaki veci c. kr. knjiznjici. Goriska pa je nemal In prav za tega delj so nekteri sloveuski professorji proaili bibliothekarj i c. kr. knjiznice go-n&ke, g. prof. Pertouta, ka se je pi sme do obrnil do narodne citalnice v Ajdovscini, da bi Dalmatinovo biblijo biblifitlielcl v Gorici podariti Uagovolila. Vera, ka se bodo vrli Ajdovci te§ko locili od.tega biaerja svoje kujizice, toda kot pametni mozje bodo pa todi sprevuleli, ka je omenjena kojiga v goriiki biblio-:heki prav na wojem niedtu. Uditt'Iji slovenskega jezi-ka v naii.h srednj h §o)ah bi zujo pridobili znateo zoaus-tven pripomodek za svoj a predayanja in tudi na§e slovenske dijakf bi reseldo gledati slovstven spouienik, s katerim so se.nafii pradedje uze pred 800 leti osla-vil». Za tega delj se nadejam, da bode alavna 6itallica ajdovska izpolnila proSnjo g. bibliotbekarja goriskega ter stem svojim res domoljubuim ciuom pridobila si hvaleznost slovenskih uciteljev in ucencev v Gorici; nadejam pa se tega toliko preje, ker je sam dr. Lav-ric tisti moz, ki je v privatui druzbi prvi izprozil iz-vrstuo misel, ka je bolje, da je Dalmatinova biblija v gonski bibliotheki, nego v Aj lovSciui, kder le malokedaj pride kakemu sloveuskemu jezikoslovcu v roke. (Tudi mi se nadejuino, ka bode si. citalnica ajdovska rada izpolnila to domoljubno proSnjo. Ured.) Iz Dornberga 3. marcija. [Izv. dop.] Eden izmej prvih pogojev materjalnega napredka so dobre cestein poti posebno v takih krajib, kjer je mnogo ,pridelkov, ki se dajo po svetu na prodaj razposlati, kakor na p. v ra& dolini. Glavna zila, katera nas veze z Gorico in Ajdovucino se je vsled skrbi cestuega odbora ali prav za prav po nakladih na davke, ki s» vr&ko leto v jako obilni men nalagajo posestnikom, nekoliko zbc-Ijgala mimo preteklih jlet. A vendar je Se mar si kaj, kar bi se moralo na njej zboljiati. Pred vsim je most cez Vipavo pri Rojcib nujno potreben, da so nemudo-mn popravi. Samo predmostje na dornberdkt strani je &e nekoliko zanesljivo, ono oa onem kraji je pbpolnoma zruSeno, tako da se je most uze nekoliko uleknil; en kanmati steber je cistorna zginilj dva sta pa v propa-du; ves les na mostu je strohnel, iz kratka: most je v takem stanji, da ga lehko prva vecja voda odnese in to uze precej dolgo casa. Da si je nevarnost o^ivjdna, vendar pa ne jenjajo posamezni vozniki in celo s tezkimi vozovi cez njega vozariti. Na eni strani bi se moralo to ostro prepo-vedati, na.drugi strani pa bi moral, komur gre skrb za most in doticno nadzorstvo, na to raisliti, da se most brz ko brz ali zacasno popravi, ali, kar. bi bilo veliko bolje pop*>lnoma predela. Uze vest bi morala to doticm oblastniji velevati, ker sicer se zgodi lehko danes ali jutri kaka velika nesreca. Ce se ne motim je tudi dezelni zbor v zadnji se-siji to nevaruost spoznal in dezelnemu odbocu narocil, naj ravua po nekem paragrafu cestne postave, kateri dolocuje, da se stroski za taka nujna dela predplhcno iz dezeluega zaklada zaloztjo. Po skleneni sesiji je uze mnogo vode pod mostom teklo, tudi se je most §e bolje pokvaril — a zgodilo se nij se nic v namen, da bi se nevaruost odvrniln. Zatorej priporocam prav zivo, komur gre, naj se ne caka toliko casa, dokler se most ne pogrezne in se ob enera morda se kaj hujiega zgodi. Iz vipavske dolrne 4. mar. [Izv. dop.] Z radostnim sreem so vsi vipavskodoliuski domoljubi in narodnjaki pozdraviti novorojeno citalnico v kamenjski okolici ter se veseliii novega ognjisca, pri kterem se se sivi star* cek grsje ter inika, pri kterem se mladeuici in devojke, oborozujejo za viharno bodocnost, ki nam prct', vede, da, ako ne bodemo omikani, nas bodo nasi sovragi na severu in jugu poteptali, vede, da omika i svoboda je prvi temelj narodnega razvitka, narodnega blagostunja. # ^ali boze, vebke je iniela zapreke nova ditalhica o svojem rojstvu, ali se vece ima sedaj, ko je usta-no\ljena, ko §t?je vise nego 40 ¦ udov, pravih domolju-bov; saj ie celo dubovscina ne miruje, ampak javoo proti njej dela in agituje; to je prva zavira njeuega razvitka, a druga je v solskem kamenjskem polopjii. U-citelj kamenjsk: namrad bi tudi lahko vec zanjo storil nego stori, a iz mnogih nzroko? roke citalnici nasproti krizem drzi. Tako je, zalibogl Kobiljagtava 26. febr. .[Izv. dop.] Potreba in sib, ktera v hudi stiski kola lomi, me mora nezadoyoljno3t o nasih solskih zadevah izraziti. Tezko je bilo solo, uze od kar nasi stari pamtijo, vkaki vasi napraviti, a bolje zauemarjene vasi kakor je naia morda nij nobene. Na prste bi lahko nafitel naie mozake, ki so zmoioi v branji in pisanji. Priletni mozje pripovedujejo, kako so v Staujel y Solo hodili. Pol ure dolga pot, na kteri Priloga k 10. štev. "Soče" PETICIJA 28 OB&N IZ SG&KE DGLINE ZA PREDELSKO ZELEZNICO. Slavni clrtavni ghor! Kb se je pred ve5 desetletji ob Casuprvih Lelezni« Skih staveb v Avstriji izprozila misel, ka bi se KoroSka i zapadne dezele naSe raooarkije po zeleznici z inorjem zvezale, noben Clovek nij mislil na drugi) nego na naj-krafio i najoaravnijo Crto Crez Predel v Trst. Pri vseb poznejSib projektib so je obdriaU pre* delska Lrta vedno na povrSji. Niti pontebska zeleznica je nij inogla prokositi, daeiravno bi bila ta najkrafia velika casta v Italijo, tfokler je bilo lombarsko-beneSko baljestvo se avstrijs-ka kronovina. Ne treba pa Se datje oinenjati, koliko mora avstrijski drzavi po zgubi onih dveh dezel v njenem la-Stnem tnteressu posebno na tem lezeCe biti, daimana lastni zemlji Zeleznico, katera edina jo Avstriji porok za svetovno kup&jo ne samo v njenih zapadoih krouo-vinak,'nego tudi v velikem delu juznozapadne Neinfiije in v njenih mejnih jako obrtnih dezelah. Za tcga delj je u$ie minister Bruck namoraval delati predelsko zelezico, kateri se je nasprotovalo samo zaradi tehnidnih ovir v izpeljavi; a sedaj vsled znanostnega naprodka, vsled pomnoSenih izkuienj in vsled veCkrat ponovljenega in izboljSanega trasovnnj-t tudi teb zaprek nij veC. MeSfianskemu ministerstvu gre zasluga, da je prvo v drSavncm zboru izpro&lo uresuiCenj»j velikega nncita, Njegov predlog, katerega je zato izvoljcni odsek odo-bril, je. bil v drzavnem zboru uze na dnovni rod po-stavljoo. Samo nesreCni prevrat omenjenega ministerstva je v poslednjem trenotku razpravo zavrl. Brez tega ,pomilovanja vrednega sluciaja bi bila predelska zeleznica uie do dobra izpuljuna. Od tega Casa semje zaCela Italija delati novo 2e* leznice, ki prote Avstriji z vehko nevarnostijo, da ne bi popolnoma zgubila svetovno kupcije v zgoraj omen-jenih kronovinah in v jugozapadai Nemdiji; silua je potreba, da se zamuda popravi, in vprasa^je o predel* ski zeleznici je odloCilno postalo za veijavo inoblastno ime Avatrije, zlasti za njeno pomorsko kupcijo z Le-vauto in Indijo ter za njeoega moraarstva razvoj. * Kajti kobknrrenca z gotthardsko i pontebsko zeleznico in z italijansko zeleznico cez Brenner alt z Genovo i Benetkami je v omenjenih pokrajmah .samo po predelski zeleznici mogoca: samo ta i uobena druga ne more po svojem neposrednjem nadaljevanji in po svojik panogah uspeha popolnoma zagotoviti. In ko bi predelska zeleznica tudi nobenih drugih prednostij ne imela pred oniin stoprv v posledujem ca-8tt izmiSljenim naCrtoift loske zeleznice, uze edini ta uzrak bi moral njeno izpeljavo za jako silno potre-lio narediti, in razsodba v njeno korist zaradi razloCka par milijonov v stavbnih stroSkib uikakor ne more biti dvomna, ker je tudi za losko zelezuico v njenem aada-Ijevanji do, Launsdorfa ta razlo&ek jako ueugoden. Kajti na noben nacin se ne more verjeti, da bi v sedanjem Lasu, ko se za kupcije in obrti razvoj vse story ko drzava vsled svojega poroStva za obrestt v svpji sredi zelezaice res prav velikodusno v zivcnje kli^e, da bi sedaj katero avstrijsko ministerstvo aliav-strijsko drzavno zastopstvo zavoljo razlocka uekoliko milijouov v stavbnib stroskib pop us t do tuko obsirno, tako vazno tvorisce za svetovno kupcijo, da bi se bas v najvaznejih trgovskih zvezah od NemCije in njej so-sednih dezel odtcgnilo in da bi se meni ni6 tebi nid ndalo nvalisujoCi modi Itaiije brez vsakeposkusnje tek-mati se z njo. Da se mora carevic-Rudolfova zeleznica na avstri-jskih tleb do morja potegniti i notri do trzaike lake podaljsati, o tem nij nid navskriznih mislij. Niti se nij zoper Predel noben drug nacrt posta-vil nego oni se staliSca partikularnib interessov loske ieleznice. Kajti jasno je, ka one nove crte, katere zadnji 6as zagovorniki loike zeleznice v Trstu cez Trzi6 (Monfalcone) v zvezo z italijanskimi zeleznicami zoper Predel projektujejo, zgoraj omenjenega zivotnega inte-resBa avstr. monarkije ne bi samo ne pospeSevale, ampak celo smrtno ranile, 2e bi se jim poarecilo izpeljavo predelake 5rte zaprediti. Pri tem pa podpisane ob^ine, katerim gre za zi-vothe interesse, ne morejo zamolcati ene tocke, katera se v dosedanjih razpravah in tudi v casopisih izrecno nij poudarjala, men da za tega delj ne, ker bi se lab- I ko napdoo umcla in policno strasti dtazila. Drzalo pa so bodo pri tem ftste objektivuosti in nikakor ne tiamerajo, katerikoli strauki drugib namenov podtikati kakor razovit resnifinega materijalnega i du-Snega blagosfcanju trzaskega meata. Znano je, ka u2e od 1. 1848. sent bivaie v Trstu dve stranki, izmej katerih ena skuSa oni natnen po ^ivejem in o&om pvometa z notranjo monarkijo i % NeraiSijo, druga pak po o2i zvezi z Italijo doseSi. Uio juzna zeleznica nam otttno dokazuje, da Trsta trgovski razcvit ndcakor od prometa z Italijo nij od-visen. Ako se So predelska zeleznica do?rLi, potent je Trst v svojih' kupaijskib interessih na nemSke dezele z dvuma tako vaznima tv:rtama nav^zan, da se dobrote, katere & nekatert iz Italijo obetujo, niti v misel ue morejo jemati. Za tega delj so bili veliki in v tem vpraSanji pred vsim pristojni trgovski stun i kup&jska zbornica z nemiikim glasilom ^IViester Zeitungu kakor tudi pred sedatijim bivajooi trzaski mestni i dezolui zbor od.!o6no samo za predelsko zeleznico tako, da bo bili do lota 1870. v Trstu o torn vpraSanji vsi one misli, kar od obob stranij So v tistem lotu .osnovani spomenici .in oddani peticiji spriOujoto; zatorej jo tudi trzafika kup-cijska zbornica So v prav zodnjem &isu vsako, tudi, zgolj inoralicno podporo onih naurtov za tako dolgo od sebe odbijala, doklor predelska zelezniqa nij zagotpv-ljena; zatorej je pa tudi popolnoma utuevno, zakaj nas- I protna stranka z glasiloina. ,Cittadinoa in no vim listom I nProgre3SoK vsako zeleznico, ki je Bposobna izpeljavo. predelsko ^rto vsaj zavirati, stakim ognjem zagovarja, da se mora za loSko zeleznico uze za tega delj pote? zati, ker ima izvrSbo pontebske Cez Italijo vodece zeleznice za soboj in za potrebni nasledek, in da so sedaj, ko je italijauska vlada pontebsko zeleznico Uze delati skleniia, s toliko vecimi napori zoper Predel bori. Pa osvetiino nekoliko njibbva dokazovanja 1 V tens, I ko zoper predelsko zeleznico kot bistveni ugovor na-vajajo bojazen, ka bi morala kos juzne zeleznice upo* trebljevati i za tega delj od nje odvisna biti, Se jim cisto naraviio zdi, da bi Be zeleznica v Italijo stoprv v Tr-zicu (Monfalcone) od juzno zeleznica lodila, da bi morala tedaj do te postaje tudi juzno zeleznico rabiti; in 6e so preje tudi na ves glas trdili, ka se predelska zeleznica kot vStricna Lrta od Oeviua do morja v Trst ne da izpeljati, vendar zdaj v prid zeleznice v Italijo doka-zujojo, ka se baS tista crta da izpeljati brez nnjmanj* Sih ovir in celo po precej kraci poti v primeri z juzno zeleznico. In s tako logiko seocita prijateljetn predelsko zeleznice, da izdajajo Trsta in avstrijsko drzave interessel Oe se Se dalje poraisli, da nobena teb drt Se nij dolofiena in bitno osnovana; da so vse namerovane Crte za Trst do skupaega stikalpika na Brennerju ae vedno odloSoo dalje, nego je predelska Crta; da novo projektovana beneSka JelezniCna mreza nikakor. nema namena na roko iti Trstu, temoc prevladno ugajati. Benetkam; da mora iskana priklepna Seleznica trza§ka dvakrat iti cez italijansko.. colno Hoijo z vsemi 8 tem zvezanimi neprilikami; in da se ne more Bamo v bIu-gaji vsakako mogoCih sovraj^nbstij popolnoma osfcaviti, I nego tudi se zaprtijami vsled Vsakega, kderkoli. si bodi v avstrijski monarkiji nastalega suma nalezljivev ab kuz-no bolezni promet po njej drage volje zadrzevati, kakor jasno priCajo karantene in prekajenja, katere J6 italijanska vlada baS v zadnjih mesecih vsled kolere na Ogerskem prikazavSe se zaukazala: potem se pad more zagotavljati, da se ne 'more vec* pripetiti jako obzalovanja vredni slucaj, da bi se 8 pretvezo, ka se iS6e now Srta cok ftrijjjiv uge brez.. toga Avstriji v jako obcutljivo Skodo odlasana predelska 2eleznica .Se dalje in na neodlocen cas zategala, kakor se je uze enkrat poarecilo z navideznim manevrom, da to se ne-kateri ponudili loSko Zeleznico brez drzavne garantije obrestij dovrSiti. Da Be pa loSka Seleznica z ono Cez Predel res-nobno celo ne more primerjati, in da je samo predelska Crta spoBobna avstrijski pomorski kupCiji uze za-sekane rane zaceliti ter jej boljSo prihodnjost zagotoviti, to se aamo po sebi HYi4evfL i^, gej^rafijiSne lege. J I in iz znanib Steyijk, katerih niti. Predejovj nasproteiki no ometajo. Predel ie?d v ravni Crti iz Indijo Cez Suez, Trilj, in Caz najbogatt»jSa i;azpeLevalna (rgoriSfc srediyW^. rope v London, in bil bi sposoben, ko bi le pqipejlQ^i posebno vozpja po kopnem ipo wok^m osap^ln, Wl»^ vzhodnoindiSkp poSto nato potegniti, za katero ,80. je uze neutrudljivi Angles Waghorn boril, dabi iq des Trst, a ue Cez Marseille po juzui zele^ic],, vkM, ueizmernega oviuka Cez Ounaj, vozila in v kat^ibi morda Trst po izpeljavi direktne Crta, tudi v prjaer^ % Brindisi-jem i Benetkami predno/jt.obdriab . Da bi bilo pa zapreCaujepi'edelske ielozn'.CD za Avstrijo j identiCnospo olnimopu5CBDJtimBvetovno,kupCijOtna«amoM v juzni izapadoi Nemciji, nogo celo v njonih juznozapid* nih dezelab, katero kupdijo je preje Avstrija « T«*»tom.jt rokab imela in katero.je samo za toga delj feguhilft/ Jeer je opustila zeleznico do tija izvrSiti: to leoani pokaiO' v ue izpodbitui jaanosti iz dolgostij in distance onih zolessnjc, ki v prid tosednih dezel uzo obstoje^ ki io uze skleneoe ali so bodo vsaj v kratkom izpelkle. Da, bo. Trst popolnoma t TjroUkoga i Nemikega. izpodriue, zato zadoitujo uio Bienuoiuka ialesnioi, kL. | jo Benetkam podelila prednost po vladpem proqjogu 20. po trditvah drugih itrokovnih. Bpiiov 28. mi\j( jn katere po nobeni drugi irti nij mogooe parala(iiov^jil kakor s Predelom. S. predelsko zeleznico, tudi ko bl ao samo do Tfr, bi2a izvrSila, pa se more oni razloCek redupirati i po-mocjo 2 njo zvezauih uLo obstojeCik 2eleznio Cez Beljalf v Franzensve8te na minimum 9 milj, ki se, vsleoV. ugqdt, nejSih raznier trzaSke luke in.vsled Siraih, kupCijifem zvez triaSkih in vsled predopsti,, data crta nikiler no prestopi colne linije, ne da teSko pqravnati.jtako, da je Trstu potem moguCo z Benetkami. kosati se.. LoSka, v nekem kolobarju cez Kranjsko' in.;[za voznjo jako neugodni terrain tudi v Trbiz vodegaj \$$s leznica je uze zarad svoje veCe dolgosti absol.utno .6l/t in virtuvelno po vladnem nasvetu celo 20 milj *v ta, namen popolnoma brez vse koristi/karnjeni privriefuu. sami ne taje, temoC svoje glavno orpzje. zoppif. Predel v tem iScejo, da pravijo, ka je svetovna kupCijajV. omenjenih deielah vsled naravne lege izkljuCivo.v ro-r kah Itaiije zlasti Benetek in Genoye in ka je.vsak na* por ?. njo oadi uspesno tekmuti ee,.uz«i a.priort ka-, stonj, in ka se mora vsak v ta namen storjeni stroSek' , kot Cisto zavrJteni denar smatrati; na.takem stsjgfcj, pa meuda vendar vlada in slavni drzavqi zlaot] ne ino* I re slati. Co se izvrSi pontebska, a ne predelska zeleznica, potem pride tudi kolonijalna kupfiija s KoroSko in b& severnirai ob Budolfovi 2eleznici lezeCimt deSelami ve-Cidel, Ce ne izkljuCivo, Benetkam v roke, ker bi niti Crta TrBt Loka-Trbiz, niti ona Cez Jezerski vrh (See-berg) v Lauensdorf ne bila v stani s pontebsko Zeleznico uspeSne konkurrencije prebiti. Ko bi bo dalje z arlberiko zeleznico brez isto-dobne izvrsitve predelske crte vrata odprla, skozi katera bi si brennerska Zeleznica na eui in gottbardska z onimi iz severnomorskih luk izhajajocimi zelezaicami na dl-ugi strani na bodenskem jezeru v roke segab'V I potem Se lahko doSivimo, da bi moral Trst zaradi; iz-kljuCivega prvsnstva tujih pomorskib mest tudi Se zadnji njemu v domaCi dezeli ostali razpocevalnt - okraj I njim oddati, kar bi bilo vsakako non plus ultra poli-ticne modrosti v theoriji svobodnega kupfiystya,. pri tem pa vendar tudi preSkoda za one milijone, katerp je1 drzava ]uini zeleznici* dovolila, <^a zaanje,tr2aike> Iuko, ki bi bila tudi brez tega lahko prasna ostala. Za tega delj je italijanska publiciBtika nevarnost za kupCijske interesse italijansko vedno samo v predelski, a nikoli v lo&ki zeleznici poznala in samo Predel kot zapreko pontebske zeleznice smatrala, in pri raz* pravi o posiednji v rimskem parlamentu se je brez ovinkov izreklo, ka pontebska Zeleznica smrt Trsta, a predelska smrt Benetek pomenja. Ta izpovedba nasprotnikov jetaka, da nemore ja-sneja biti i kako se more v prid obrniti, tose piC samo po sebi da posneti. Ako je pa predelska Crta edina sposobna zapadno, od loSke zeleznice na strani le^ece in zgubljeno tr^iS-Ce obdrzati, potem ob eoem veliko bolje izpolnuje na-logo konkurrencije % juzao zeleznica na {sever,, kateia je edini namen loSke Zeleznice in sicer za tega delj, «"" kar je ta, kakor je bilo uze zgoraj omenjeno, do skup-Tie zvezne postaje v Trbizu absolutno 6*5 i virtuveluo 20 milj, io pri svojem podaljsanji crez Ljubelj ali 2rez Jezerski vrh zopet do stikalnika v Lannsdorfa pri e-naki absolutni dolgosti, virtureliio za 15 milj daljsa aego je crta c"ez Predel. Toda najveco vaznost i pomea svetovne zeleznice nrvega reda zadobi predelska drta 8 tem, da se, kakor je solnogradski dezelai zbor ozo izprozil, zveze <5ez Spital z Gizelino zelezoico i se Soinogradom, za kar so se tudi tehtni glasovi iz centralnih kup5:jskih trziSc" juzne NemSije zuculi. Ta blizo 10 milj dolga zvezua zeleznica, ki bi so dala se zmerniinistroskidodelatiin katere mogocost, ce seprecej ne zacne graditi, z vaemtznjo zvezanimi veli-kanskimi aspehi mora na vaak nacm prihodnjosti o-hranjeoa ostati, bi daljavo od Trsta do Solnograda za t>0 milj okrajsala, Trsta v primeri z Beaetkamt i z i>renoerjem do skapnega stikalnika Monakovo-Wurzburg in tedaj tudi v vseh daljnih tirtah zdatno prednost pii-dobila, tor am tudi v primeri z gotthardsko zelezoico in Genofo pri blizo enaki zeleznifiui dolgosti i pri preko 40 geografidnih milj veci oddaljenosti Geneve od aoeskega kanala konkarrencijonajaznonemikih triifidih zigotovila. Trst bi potent zopet dobil avoje pravice, katere mu gredd vsled njegove geogra&cae lege. Utemejjeno nasprotovanjo proti predeUki zeleznici se tedaj komaj mogode zdi. Ka bi bilo mogode predelsko drto opastiti samo zaradi itavbanih zaprek, ki so edino na Predel omeje-ue. ker ima ielezoica t avoji ostati dolgosti po soski dolini in po vallonski nizavt ob pobocji Krasa notri do lebra pri Trsta skoz i skoz skoro horizjotalno lego: to morerao toliko maaje verjeti, ker so sef da ne o-menimo Alont-Cenisa t Gotthirda, na Brennerju v pri-v.3rno kratkem casu vece tezave zmogle, negojth Predel stavi, in ker tudi nekaj daljSi predor, ne oziraje se na Moat-Ceois, tudi v primeri z onimi skozi Apeu-uine, skozi Cantalsko goro io z dr. pri velikosti dotic-nih intereisov izpeljave ne more zadrzevati. Kako so more opposicija trzaskega mestnega zbora razumeti, to je bilo uze povedsno in da bi Kranjska, katera je v isti unman, da bi se zvezila Radolfov* zeleznica, crto Ljubljana-Trbiz dobila, katera pa, kakor se kftze, niti apravnih atroskovnepofcrivaioza katero mora drzava obresti od glavnice 16*5 railijouov plafievati, da bi Kranjska rada imela §* drugo enako, mnogo draio iu vStricno z juzno, v isfcem pravcu do Trsta t-koco zeleznico: to je cisto razumljivo, kajti dve zelez-u.ci ste na' vsak nafiin boljsi nego ena. (; Resaoboega ozira vreden je samo glas, katerega je koroSka dezeluozboraka vedina sicer v uasprotji z fasoimi 2eljami Beljaka in premnogib obdin gorenje Koroike izrekla zoper Predel. ' Ne prezira sicer v principu pravice i potrebe predelsko zeleznice, nego v bistvu samo prvenstvo (prio-riteto) pripiaaje pontebski zeleznici, in sicer, kakor se iz poroLeval2evih nagibov bere ter iz razprave posueoia, izkljacivo edino se staliSca dezelnih interessor, ker se jej za koroSko zelezninsko indastrijo italijanski trg ue-ogibno potreben in najkoristneji zdi in ker se v po-polno njegovo porabo poatebska zelezoica po njeaih mislili preje da delati, nego' predelska, katera bi po svoji dovrSitvis postransko drto od Kobarida se ve da tudi ocemn interessu zadostovala. Kako malo vrednost koroski dezeloi zborloiki zeleznici prtpisuje, se iz teg i vidi, da njeno nadaljevauje •?o Lannsdorfa razvoju prometa, tedaj negotovi pnhod-njosti pripus5a, v tem ko j^, kakor Je znano, zastop-nik mestnega zbora trzaskega r drzavnega zbora od-seku izrecao izrekel, da je loska zeleznica brez nada-Ijevanja do Lannsdorfa nedostatna in brez vsake po-sebne koristi. Da posamezni kronovini ali tudi drusivu Rudoifo-ve^ zeleznice kot obrtnemu drustvu more vse eno biti, ali 8Voj dobicek iz podpiranja Benetek ?\i Trsta vleLe, to se labko pritrdi; in ravno tako se mora- razsodba vprasanja, ali predelska zeleznica uze brezpogojno pon-t -bsko izklju^uje, tako da se mora pri pristraaski zeleznici od Kobarida ostati, vladi i slavnemu drzavnemu iboru prepascati; v nobeuem sludaju pa se ne more pri-tegniti, da se smejo z opnscenjem predelsko crte zgoraj omenjeni zivotni interessi avstr. drzave v prid tako raalosinega partikolarnega interessa (kajti tu gre samo za dozdeven mal razlocek v casu izvrSitve) za vedno zanemariti. V slavne vlade z nagibi podprtem sporoctlu sedr-zani popolni dokazi nas oproste potrebe, da bi se dalje opovracali v mnogih pristranskib spisih i spomenicah nasprotcikov ol>5iitstvu v pridobitev javnega mnenja in celo ministerstvo.n n.slikano velikanskonapaSnosukan-je reSnih razmer. Nij mogode, da bi se predelska zeleznica, ki bi bila v vseh omenjenih treh glavnih pravcih neizmerne vaznosti, opustila sam» zavoljo 6*5 milijona, kolikor bi nararec nepridovna zeleznica Loka-Trst manje stala; in ravno tako ne, da bi se ovrgla v prid podaljSane 6rte do Lannsdorfa, ki bi najmanje 10 miiijonov vec veljala in v najugodnej§em slncaja predelsko zeleznico samo v enem pravcu in le nedostatno nadomeijievala, ne glade na to, da §e niti dokazano nij, alt prehoddez Karavanke vendar morda r.ij so tezavneji nego oni 6ez Predel. Kar se se strategicnega ozira zoper njo ugovarja, bi prvt5 pri zeleznici take vaznosti bilo brez vsega pomena, pa drngic* tudi nij reanidno, kajti nij res, ka gre zeleznica trdo ob italijanski ineji. Nego ob vsej svoji dolgosti je zavarovana z visokimi, strmimi se slo-venskim Ijadstvom obljajenimi slemeni, na katere se topovi ne mogo pripeljatt in kder bi tudi sovrazni pla-ninski strelci zaradi znanega politicnega miSljenja pre-bivalcev ne dosegli labko uapeba. Edini presledek (defile) iz Furlanije proti Kobarida pa bi se mogel labko braniti. Bodi se dopuSceno, da omenimo vazneje iz krajnih interesso\ izvirajode momente. Za opravicenje svetovae zeleznice so, se ve da, krajni interessi le malega pomena; ako so pa krajne razmere za obrtnije razvoj tako raine kakor v soski dolini in v njo iztezajouib se postranskih dolinah io ce se specijatni interessi kronovine in tistih okrajev, v ka-terib prosilci prebivajo, se sploSnimi drzavnimi, tako ujemajo, kakor v tem vprasanji: potem so vendar ne-koliko o-ara vredni. 0 predelki zeleznici se trdi, ka gre po neproduk-tivnih pustih krajib. Bag riasprotno je resnica. V colt monarkiji nij nobenega kraja tako blizo pordorske luke, ki bi bi! vsled svojih bogatib neasab* ljivib vodnih niocij, vsled kakovosti zsmlje, zaradi lope lege i zdravega podnebja, zaradi prirojene zmoznosti i pridnosti prebivalstva in zavoljo vseh drugili bivajocih razmer, za velikanskaobrtnijskapodvzetia in za izgotavljanje mnogo vrstnih izdelkov za izvojtojo tako sposoben, kakor baS blizo glavnega ponorskega trzi§La Trsta lezede Posocje splob, io krajt, v katerih podpisane obfiine pre-bijo, posebej. Ob juzni zeleznici na Soci osoovant i cvetodi in-dastrijski zavodi v StraSicab poleg Gorice invSolkann se pristevajo neoporekljivo k najvaznejim mooarkije in, ko bi zeleznica komunikacijo odprla in prevoznjo olaj-Sala, bi ob Sodi in ob njenih dotokib, posebno v tol-minskem okraju, kder so doline Idrijce, Baca i tudi Tolminke za to prav izvrsine, lahko povsod nastali enaki, ki bi no samo produkcijo i blagostanje onih okrajev do sedaj nenadejne visokosti povzdignili, nego bi bili tudi za vvoznjo in izvbznjo Sez Trst, kakor tudi za proraet z notranjo monarkijo neizmernega pomena. O&tenjeupliv, ki bi ljudstvu ztnoznost davke plade-vati povilal in tako drzavnim finaneam koristil, pa tudi rentabiliteto zeleznice povzdignil. Dalje gre predelska zeleznica cez srediSca treh okrajev. dez Kanalt Tolmin i B.ivec, ki uze sedaj kot trgi nijso brez pomena in teCe iz Gorice mimo uze omenjenega Solkaoa v vsej svoji dolgosti do Kobarida po rodovitni z ranogostevilnimi vasmi obljujeni dolini, na katero je pri kakovosti dezele tudi vse prebtvalstvo omenjenih okrajev v svojem vsakdanjem prometu na-vezano. Od Kobarida do Bovca prebivalstvo sicer nij tako gosto, toda celo gori v predelsko visine segajo vasi Log, Srednji Log i Strmec, ki so jasen dokaz. da Predel vendar ne more biti tako ne-pristopen i neporaben, kakor f^a njegovi nasprot-niki opisajejo, in to toliko '"raanje, ker Eez-nj pelje stara kup5tjska cesta in Be" j tudi posta mej Bovcem i Trbizem v vsakem letnem casu vozi, pa se vendar se nikoli nij sliSalo, da bi plazovi ali svt§ec napravljali kake zavire. Sneg pa tukaj ne dela vefth tezav, kakor na vsa-ki drugi pogorski zeleznici, in zametje se tukaj niti ne motejo prigajati, ker je zeleznica od obeh stranij po strmih gorah zavarovana in so tukaj bora i drugi ziinski viharji neznani. Posocje od Gorice do Predela ima cez 90.000 prebivalcev, ki vsj zele, d^ bi je zelezen pas prodel-ske zeleznice na Avstrijo priklenil, a ne, da bi je tu-ja mreza nase potegnila; vsled razSirjene zivinoreje vzreja toliko klavne zivine, da poleg znamenitega §te-vila drugih zivalskih produktov z njo popolnoma za-dostuje Gorici in v znatnem delu tudi Trstu; samo drv se vaako leto preko 10.000 seznjev v Gorico spravlja; vkljub sejako pomanjkljive kommunikaciji razcvitajofia ses^dje-reja oldaja znamenito mnozino sadja razlidnih piemen za kup<3ijo v Gorico in za daljno razposiljauje po Zeleznici; pray tisto velja o raedu i vosku ter drugih izvoznih ;pride!kib; poseduje tudi zaklade porfira in izbornega marmorja in oditne sledi rudsih i pre-mogovih skladov, ki samo izpolnitve pogojev cakajo.da bi se za kupcijo odprli; v primeri z izvoznjo stojt vvoznja iita, kolonijalnega biaga, soli, zeleza i raz-nih obrtnijskih izdelkov, v tem kp se viuo iz juzoejih v severno planinske kraje in na KoroSko vozi; Tolmin kot svicarska okrajina uze sedaj vabi k sebi mnogo turistov in ta kraj, kakor tudi Bovec se kot poletni bivali§Li obiskujete, kar vse skupaj promet z blagom i z ljudmi na zeleznici zdatno povifiuje. Kako morejo zeleznice na produkcijo in indastrijo v nasi konovini uplivati, kaze prenagli razcvit go-riskega mesta, akopram se ga odina juzna zeleznica dotika. Po izktzib, katere je zelezniSko upravniStvo kup-cijski zbornici za 1. 1871 izgotovilo, se je v onem letu s postaje goriSke (brez uracunjenegablaga, ki se je samo skozi Gorico izvozilo) 593.736 centov blaga odpo-slalo in v Gorici 783.050 centov ostalo, kar daje skup-uo premikanje 1.376.768 centov, katero se bode, ako sodimo po dosedanjih posledkih, v 1. 1872 vsaj na 1.600.000 vzdignilo, katerega sev prvi vrsti notri v A-meriko svoje izdelke poSiljajoci industrijelni zavodi v Stra&cah udelezujejo, in katero 47672 centov obsega brzovoznega blaga, vecidel frisoega sadja, ki popreje niti kupdijski p red met nij bilo; to so mnozine, prese-gajoco vsako pricakovanje. Ker se tice prometa z ljudmi je (brez vojakov) na tej isti postaji 40.184 osob odpotovalo i 48.512 doslo. Prav tista razmera bi se na novi zeleznici proti KoroSkemu pokazala, in atari prav zivi kupcijski pro-met s to dezelo, ki jesamo zaradi drage i slabs kom-muoikacije z vozovi tako ope^al, bi se veliko ziveje razvil. Ako se poleg tega §e pomisli, da bo KoroSka svoje ob predelski crti lezeCe bogastvo na lesu i rudni* nali tudi tej zeleznici nakioniln, da se ne more umeti, zakaj bi tudi vsa industrija se zelezom na Koroskem, goreujem Stajerskem ia obrtni izdelki gorenje Avstrijo i Ceske, kolikor jih je v Primorje i Trst namenjenih, drugo nego to najkraco i najsigurnejo crto rabili; ako dalje pouiisiimo na veliki trgovski vlak v Levanto v voeh zgoraj omenjenih treh glavnih pravcih in na gro-madne za soboj imajoce prevoznje, potem se tudi ne more dvomiti o zeleznice reotabilileti sploh, in nika-kor se nij batu da bi z njo drzava kako denarstveno skodo imela. Najboljii dejanski dokaz za to nanrje sama juzna zeleznica, katere severna crta, izvzerasi edino pro-go cez Kranjsko, spada k oni in, ki najveci dobicok neso. Ne potrebno je, z vsim tem primerjati lo§ko cez krasko planoto tekoeo zeleznico, na katere najdaljSi 6r-ti nij nobenega studenca in katera je izpostavljena sil-ni bori, zametom in drugim eleraentainim uimam. Kder manjka natornih pogojev, je tudi cloveski trud zatonj. Podpisani torej trdno upajo, da se bode slavni drzavni zbor brez ozira na vsako drugo s tem zdru-zeno kombinacijo pred vsim za predelsko zeleznico iz Trbiza cez Gorico v Trst izrekel ter se pri nujuosti tega vprasanja so v socem zasedanji za konecni sklep odlocil, za kar z vsim spostovanjem prosijo Meseca decembra 1872. (Podpisi.) MaTOteJj ia odgovorni we4nik; YtKTOB DOLENEO. - Tiskar: PATERNOLIJ v Gorici. je kaiuenja na izbiro, snega po zimi in pa sovraStva mej otroki razlicnik vasij dovolje, bila je tistim, ki so solo obiskovali, zelo kratkodasna. Da je bilo Stevilo „ le malo zavoljo hudih zim in poletn*ga dela, ker tr-masti BtarSi Se zdaj svoje otroke rajii k delu silt jo ka-kor pa v Solo, to labko vsak sain razvidi. Dobro seme je bilo padio oa slaba tla, se cvetu nij obrodilo. Kasneje se je lotit tega tefckeg* dela neki vikar, pa malo &isa; bilo je brez vie koristi. | Koliko se pa zamore mladma laucti od vascaoa, kteri je veliko lit v bozjem strahit cesarja sluzil, to ve razven naSe vasi celi svet. Na ucsteljski stol je po nekobkem prenebanji Btopil gosp. vikar Mar, Zuchiatti, kterega so, Lati boz>, neugodue razmere le prehitro od nas lo&le. Ta nam je bd blag goapod po volji bozji; 5cz vse mu je bilo Uiete na cerkvi in na odgoji otrok, V vecnem blagem spominu bo ostal vasi io pa poseb-no mladini, ki nosi obilen sad njegovega trudu. PriSla je potem 2elezna doba za naSo mladino. V eni ali pol uri na dan se je malo u&la in sko-raj nifi naufida. Gosp. okrajni gotski nadzornik izspo-znavSi naso Solo (ako jo sme ».:o Solo imenovati) za eno najreynej&ih pod njegovimi perotami, raz4.»iSe konec Sold, leta 1872. aluzbo yu6itoljsko; ali pidla plada nij prtvabila o Igojite'ja. Oez 80 otrok obojega Bpola vz-r*sca zdaj brez berilnega in pisalnega poduka ne v ufonosti in modrosti ampak v nasprotnem. Zalostno ali resnicnol Brez ugovora bomo mi z nalo mladino v danasnjem casu, ko se povsod opazuje obtfno napre-dovanje in razvijanje v vseh razmerab iu zadevab 6I0-veStva, rakovo pot hodili. Zdaj, ko vsak razumen in blag clovek nekoliko fcrtvuje za povzdigo sol iu ljudske omike, ne stori v ta namen ni okrajni ni krajni Sol-ski svet, pod predsednikom g. vikarjera za Solo niti enega korakn. Od vseh stranij se &itSijo pri-toSbe, nezadovoljnost in celo hudovanje posestni-kov cez straSunsko zunemarjenost v poduku mla-diue, mej tern ko morujo za Solo na Siroko mos-njico odpirati. SltSi se tudi od «trani, da bi mozj:;, ako bi drugati ne b«lo, k oni erarieoi svoti, So kuko nabiro ucitelju dovolili, samo da bi otroci brez poduka v nevednosti in duSui terai ne ostali. KraShi hmet, \t Ljubljnne 2 murcija (Izv. dop.) LetoSuji pustni cas so Ljubljuucauje kaj spodobno praznovalt, vecidel se ve da, splesom. Bratili so so nri tej priliki stari z mladimi, narodnjaki z uemSkutajji (kar se tukaj pie-rado godi.) Posebno se je to pa pri .Sokolovi" nviSke-1 it. li godilo po geslu, ki je ta dan veljal: ,-Prvaku, mlademu obema Velja nicoj na zdravje: Sema." Naprave so bile ta dan res krasnei dvoraua prav okusuo okincuna se zelenim brsljanom, mej katerim so se ditali razni zanimivi umotvori posebnega cestitelja norega Kurenta. ?<¦ tudi obiskovalci so skrbeli se svojo raznovrst-no.vecidel elagantno opravo, da je bila njihova prika-zcii lep kintf dvoraui. Mikavnt glasovi vojaske godbe izpodbadali so pete mladim srncam (uaj se nikakoiza-le gospodicne. prevec ne preYzamejo, ce je tako ime-nujem) i gospodom tako, da se nijso mogli umiriti do ranega jutra. I z nekako stcno slastjo opazoval se a stare gospe maruice, ko jim je vabilo skakljanje brl ce hcerice dobrolejui nasmeb'jtj naustnice; pa naenk at se mi je poobiadilo pred ocm;, ku se je ta smehljaj le takrat pnkazal, ako je bd oni, ki je hcerico sukal, ka-ka osoba, ki bi ne bila nikukor slaba pridobitva nji-hivim hceram v tera, ko so se jim cuduo zanicevalni pogledi v oceh zabiiskali, ako so ujtbove hcerkc kake-ga ex or line minorum gentium osrecevale, stum da so se za trenotek i njtm zavrteie. Res skoda, da nij citalni&ia sobana prograjena. Da, da, deuar, to je sitna stvar I Pa sloveiiska korverzacija u& slovenski „Sokoloviu ma8keradi -no, ta bi ne btla za denasnji dan primerna i da se je ta dan, posebuo pa Se za to malo sloven-skega govorilo ker „Pri norcih taka je postava Da vlada naj bolj prazna glava* knkor je bilo na steni brati, to Se nij najvece hudo; dalj.', da se tudi ua vsakem drugem plesu to zinimj i zmiraj ponavlja, to, ceravno je veie, vendar se ne naj-vede hudo; da je nekaterim rudoljubom boteLim biti tirjanje uporabe slovenskcga jezika povsod bodt-si pri privaUii, bodisi pri vsaki drugt prilozausti ckarl.taua-rija, kikor se je neki tukajsuji narodnjak izraziti blagovolit, za to morebitt, ker ga on ne zaa: to, to je najvece hudo! Pa kaj btebecem, cctnu toliko bescdij ali ne bi bilo dovolje, da bi z dvenia besedama pove-dal, ka je zalostno i ob enem sramotno, da se pri slovenskih takajsnib veselicah slovenski jezik povsod i pri vsaki prdoznosti prevec v kot poriva i se s tern nasprotnikom naj lepSa priloznost ponuja, da se nam posmehujejo i se po J^asnikih babajo kakor n. pr. „Lai-baherica:* „ jeli bo zopet nadaljevala svojo za ijubljaasko me-sti i sploh nari'diio stvar kaj c-sode polno in pogubno pasivno opoziojo, aii bo pa se poprijela marljitega mozatega dela, nij Se nic kaj gotovega; prihoduji po-svet v a8l.»veii!jitt odlucd bo nacrt delovanja. Kako pad bi bilo zeleti, da bi ljubljanski narodnjaki spre-jeli pred log 0Narodova, kateri; svetuje, naj se voli i opusti dosedanje gnjilo i opolzlo ravnanje. Naj pomi-8lijo, ki se boje vsako^a truda i dejenskega dokaza, da so pravi narodnjaki, da se nij Se sliSalo, ka bi komu peeeni Dtidi sami od sebe iz zraka v u*ta loteli, Nedavno je pri ljubljanski soduiji c. k. blagajnik P. povedal, da si je po devetletni slepariji dovolje no- | vcev nabral, n»j ga tedaj za nekobko let pripro, daje bo v poznejSih letih loze vzival 1 zopet je 28 t in. ljubljanske meSdane novica osupnila, da se je mestni blagajnik Gajdi6 ustrelil, ker nij prerad polne mestue blagajnice gtedal. Znesek dencita nij So na tunko znan, govori se pa, ka znaSa pri prvera okolo 40.000, pri drugem pa 5000, kar nij nic cudnega, saj nij imel zadnji tudi kje vzeti. Kteri jo bolje pametno ravnal, razsodi naj vsak &tatelj za-ie. Politicni pregled, Potem ko je ustavni odbor posvetoval 0 nekte-rih Se odprtih vpraSaujih zavad poslancev wa Poljs-kem in dnigih, iu potem ko je skleuil, da je za-dostna nazocost v gospodski ltiSi 40, in v poslauski hiSi 100 poslancev, da postanejo sklepi novega par-lamenta Yeljavni, je dovrSil imonovani odbor svoje itnenitno delo Se v riedeljo. * Imeuituo jo to (delo ua vsak mitfin, ker ima namen pokopati Avstrijo, iu ker jo uze samo na sobi najve&i paskvil na svobodo iu pravico: ustavo-verci so namrefi s to postavo tako aaso preskrboli, j da jih no more nihLe vec vzdigniti iz sedla. Tako saj oui v svoji zaslepljenosti) racuuijo, ne pozuajoft se? da so s tern neobzirnem ravnanjem opozicijo pomnozih in okrep&ili. Kakpr se zopet slisi, soj razne ogromno peti-cije na krouo napravilo tak ucmek, L: krona zdaj, posebno pa vsled sklepa Poljakov, da zapuste* dr-zavni zbor jako omahuje zarad volilne reforme, ka-tero bi utegniia ne potrditi. Bog daj, da\bi saj krona posredovalno stopila mej razdrzene strauke in pravico storila zatiranim narodnostim. V kratkem tedaj pride yolilna reforma pred drzavni zbor, kder se bo „en bloc" sprefela; okolo j 10. marcija pride najbrze do 2. citanja te postave in v prihodnjem listu bomo uze porocali ob izstopu Poljakov in morda kacih druzili posamuih iz drzav-nega zbora. Ustavovercem se jako mndi s to postavo, kakor lesici s kuro iz hleva. I Dalmatinski poslanci se pa vkljub vsemu pri- I tisku ol doma in po vseh hrvatskih listih se zme-rom pogajajo. z ustavoverci in skoro gotovo se ne. motiino, ce menimo, da bodo ostali v drzavnem zboru ter ustavovercem parado delali za niceve ob-ljube. Nu, lep list si s tern preskrbd v slovanski zgodoyini! 28. i m. je drzavni zbor volil delegacije, ka-tere bodo ietos na Dnnaji; 2a Gorisko je izvoljen ajrof Coronini, za namestnika pa Crne, za Kranjsko je grof Thurn samega sebe izvolil in sebi za namestnika nekega nstavoverca 3Lajserja J Vojnow6 je postal delegat za Dalmacyo; lli'Vorarlberskaje os-tala na suhem, brez nobenega zastopnika v delega-cijah, ker VorarlberSki drzavni poslanec no5e priti na Dunaj. Zdaj se v drz. zboru obravnava postava 0 re-guliranji uradniskih plac\ Pri tej obravnavi se je vnela §e precej liuda debata, pri kateri se je poka-zalo, da ministerstvo dose^e, kar hoce. Poslanci so namre5 zahtevali, da bi zbornica dolocevala dietne rede uradnikov; a ministerstvo jim je odgovorilo, da uradaik mora biti popolnoma odvisen od vlade. Potem pa naj se kedo rece, da uradnik zamore biti dober ljudski poslanec! V delegacij&n se sli§i, da bode vojni minister zopet vec tiijal, kakor lani; bomo videli, kako se mu bodo letos nstavljali ustavoverci. Poljaki so jezni na Golufcovskega, ker se je dal rabifi mini-sterstvu za orodje; zarad tega se misli odpovedati I galiSkemu namestnistvu. \ Ogerska zbornica je sprejela nasvet, da se po- . yabi vlada, da predlozi zbornici cem preje nove postave 0 verski svobodijn uvedenji civilnega zakona. To vpraSauje-bode najMe nzroSilo razdor mej Dea-kovci. Na Nemskem traja §0 zmerom prepir zared sleparij pri koncesijah ^eleznic; v to umazano refi so nekda npletene Tisoke osobe in tudi Bismarkov prijateiji Kaudel; zarad tega bi rad Bismark vso re5 zakrii, pa mu ne bode mogooe, ker je u2e po kralju imenovana komisija, katera ima vso to sle-parijo preiskavati. Zdaj je vse na tern lezeSe, fie jo ta komisija tudi zadosta trdua pred vsakim np-livom. * Razne vesti. (PfedelihA JielteKnlen) je sicer na Dunaji V no-varnosti, a ravno ta nevamost je spamtila Triafiane: v pooedeljek so se zedimili pri posebni seji Predelisti in Lakisti in vsi skup so se obrnili na miniterstvo, da ono predloii dr^avnemu zboru Se v tej sesiji eno ali drugo cirto, samo da Tr»t dobi eno od juSne 2e-leznice neodvisno zeleznico, katera bo to mesto po krajSi poti zvezala z Nem(Sijo. Kakor poznamo mnenjo ministeratva, bode ono gotovo dalo svojo podporo pru-delski crti, in Ce sploh pride kaka nova ^elezniea v Trst, tako pride ona del Predel. (Poticijo nn ce-wrjn,) j0 podpiBal in nam pos-lal tudi ves obemski zastop v Medtmi, k podplaom je pridjnn tudi pe6at obdioskt. (t-oprnvtfi(.) y zadnjom listu so se vslod tiskar-jeve nepazljivosti vrinilo nektere pomote v zadujo vent wAdreso na cosarju." Namosto Robes citnj: Avber,na-mesto Kopo: Skopo, naciosto 15,000 voljavnih podpi-8ov: 1500 veljavnih podpisov, I !je lazsprost va in zbog tega postnja cedaije bolj varno in plodnnosno. Kmetljske i trgovske vesli. Stajerski rodoljub, g. Dom'nik Colnik, poiestnik V Drvauji v Sloveoskih Gor.cab, p se v zndnji §to-vilki „Slovcnskega Naroda" blizo tttko-le: Mi Slovenci imamo uzepolno vsestraiukih draatev, naSi potomci nas bodo hvatdt, da smo v mulih Utih ranogo, mnogo napravili in trcba nam jo tudi da de-lamo in hitro delamo, ce nocemo pogiuiti v g^rmanski megli. A pri tern delovanji Brno na eno drustvft pozabili, katero bi v celi uarod iivo scgalo. S:cer obstoji uze kranjsko kmetijsko drustvo, gorigko, stajcrsko - ali Za VSC SlOVence nemanio kmetijskega dru§t-va, namre5 sloren&kega, uaroduega drustva, pri kate-rem bi moglo vrtnarstvo, Sbelarstvo, gozdarstvo, vino-rejstvo itd. zediujeno biti. Dokler so stari Kimljani kmetijstvo v casti imeli, ter so iz ljubezni, marljivo in rado i njim pedali; dokler so se najveljavniSi drzavni mozje pluga ali drevesa ne sramovali; dckler je veljal Ciceronov izrek, da raj V8tmi opravili je kmetijstvo uajbolj korisfao, pridobit-not in za svobodnega uaozu castno, — t»ko dolgo so Rimljani bogati in narodno mogocni bili. Ko so kmetijstvo zanemarili, potem jo bogata diSava psdala, druStvene vezi so se zrakljale, ljubav do domovi-. n e je izginila, mogocna drzava je pnsla v tuje vlastf. Torej, blagi domorodci! to si k srcu vzon§», os-novajte nam kmetijsko druStvo za vse Slovene?, in vai bi naj v tern zediojeno delali. Dclajtao, da pri-demo do blagostanja, da se narod okrepca. NaSa vlada se na vso drago obrtaijo balj ozira, kakor na kmetijstvo, — pomagaj torej si najprej sam in pomagatiBogl Bogtt budi potozeno, da je toliko zaslepljeuih iju-dij, kateri brezdutuo mej vesoljnimi premembami ukolo tavajo, in bladaokrvno spomenjajo, ct§, da bode na§e zivenje kmala ugasnilo, da borao tudi mi Slovenci naSo lepo slovensko domovino zapustilt. A ne premis-lijo, kaj nas 6aka? Racun pred bozjim stolom, in strasoa odgovoruost, ako nijsiuo svojc dolinosti storili! Dolznost pa mej drugimi doiznostimi storimo, Se na vse strani za blagor in materjalni napreifuk sfo-ven3kega naroda fekrbimo. Zato nasvetujem, da se kmetijsko drustvo za vse sloveiiske kmetovalce ustanovi. Pogledite i.a drustvo sv. Mohora; gde bi imeh toliko udoT, ako bi kmetijsko ljudstvo ne pristopalo. Prakti^-no in priineruo drustvo mika kmeta, a menj ga mika „GIaabeoa matica," „dramaticno drustvo." Pred nekterimi leti so se oze podpisovale pole za pristop k taeemu drustvn, a potem je * naenkrat zopet vse utihuilo, dasiravno je ono drustvo mortla najvarnej-Se i jako lehko ustanovljeno, vsak kmet bode rad pri-stopil in tudi gospod se tega drustva ne bode sramo-val, ker lehko vsakdo v njem narodu na veliko korist dels. „Zacnite pravi na posled," tuje zilaza ngrod. Nij mogoce drugace slovenskega, kmetijskega ljudstvazedi-niti, kakor v tern drustvu. In kje se imate vefi narod-njakov, kakor mej prostimi Slovenci mej kmeti! Poma-gali bomo vsi, samo na noge!« - Ta sestavek nam jako dopade jpriporocamo ga Slovencem na Gonskem, pa tudi merodajnim krogom nase domovine, da glas vrlega gospoda Colnika ne ostane g'as vpijofcega v puS-davi. Mi Gorieani smo najbolj prepri^ani, koliko nam koristi nase lahonsko kmetijsko drustvo; za nas bi bilo bolje, da ne bi ga bilo, kajti se to malo pravic, ki jib imaino, bi nam ono rado kratilo, kakor na priliko je hotelo spraviti kmetijsko Solo iz Gorice v Kormin, da jo tarn popolnoma poitalijan6i: znano nam je se je5 druzih sludajav; o katerih bi nam znal g. prof. Pov-fie kaj povedati, ker imam priliko spoznavati merodaj-ne gosposko ~- kmetijsko kroge italijanske. — Mi GoriSki Slovenci tedaj brepeuimo po zedinje-nem slov. kmetijskem druStva, kakor riba po vodi m komaj cakamo, da se nam v tem obziru pomaga.— . Kaj pravi k temu merodajna gospoda iz srediica blovemje? ^a podporo i pristop mogih gori§kih rodol-jubor sme got«>70 racuniti. — -Gosp. Anton Makovic iz AjdovScine naa prosi, da slovenskemu obcinslvu naznanimo, da zna on blodaa in bolua vina tako izvrstuo zdravttt, da postanejo popolnoma &Lta, svitla in zdrava in stanovitua. Oa zdravt vina v kratkem casu po prav naravni poti in ne rabi nikakoriuih skodljtvih kemikalj; po njem ozlrav'jena vina postanejo prav oku^ia iu ne skodujt'jo pivcem, kar lehko kemicna preiskava dokaze. V potrditev omen jenega nam Je gosp. Makovic pokazal 15 spriceval od raznh posestnikov, gostilnicarjev, du-hovnov, iupanstev itd., vsa ta spricevala potrdgo popolnoma to, kar srao ouienilt. Zarad tega priporucamo g. Makovtca, uaj se do njega obrne, ketlor je se svo-jim viaom v kakt zairegi; on ne trja nic za trail; vsak ma da, kar s.» niu zdi in sicer Sale potem, ko se preprida, da mn je v uesnici koristil; cbtilne in zdravilne ingredencije pa stanejo za v^ak kvmc (6*0 bokalov) f. i. — Na rnzna vpraSaoja zarad vin na Goriskcm odgo-varjamo, da se dobi v Gorici pri trgovrih belo viuo bri§ko in vipavako pa 22 gold, in ccuo iurlansko od 24 do 30 gold, kviuc (60 bokalov) franko v tuk tjgnjih magacinih. Pri posestnikih na dezeli se dobi ne-kohko bolj po ceni in tudi boljSega; ce kedo zeli ka-ko vef i partijo ukupiti, se lehko pri nas oglasi, da mu kacega posestnika priporodimo; ce pa hofie kaj male-ga kupiti, mu priporocimo tukajsnega trgovca g. Pavla §ajn a, v gospodskih ulicah, do katerega se vsak lehko v slovfnskili pismih obine, ker je Slovenec. Poslaoo. Na na§em Pitmorskem je ue le vehko premo^nih, nego tudi veliko bogatdi Ijadij. V Trstu so bogatini, ki premorejo 7, 8 do 10 iti celo do 35 miljonov; v Gorici je tudi vi?6 bogatib, mej tt-mi je g. Rater, ki premore miljone in razpoSiija svoje blagu, posebno moko in papir ue le po vsi Gorici, ampak iiavstkraje, G. Tozi v ZavoJnjab pripetje prav vebko vo^ov blaga iz Tr«ta in na vsakem vozu je vrednosti kakih 4000 gl. G. Skalettari v Mernem pripelje cele voze pod-platov in usnja v Gotico, na kterih, je todi po 4000 gl. vreduo3ti. G. Kaeafura je bogatin in prvi trgovec v Tominu, ki pripelje vsaki teden 3 do 5 vozov blaga iz Goi-ice, pa vendar §e nobeden imenovanib gospadov nij se da! po casntkih razglasiti, da je bogatin in da so mu cele vasi doline, kakor uekateri boyski trgovci, ki ste se razglasili f,io „Soci« St. 3, t, L, da ste Vam dolzni celi vasi namrec Soca in Treuta. Meni se je to prav cudno zdelo in n»jsem mogel tega verjeti, zatorej sem se hotel preprlcati in govoni sem o tej stvart z vec Socani in Trer.cani. Na vpra-sanje: „Koliko premozeoja imate iu koliko ste dolzni?" odgovori eden: flPreniozenja imam za 2000 gold., dol-ga 50 gl.;» drugi: „Premozenje moje bo vredno 1500 gld., dolga je pa 10 gld.;«. tretji; ePremoreni 1000 gl. dolzan sem pa 15 gld. itd.u Iz tega se vidi, da Socani in Trencani se vendar nekaj ve6 premorejo, kakor so bovskim trgovcem dolzni. Refii moram, da v Boveu so si--le-tistt trgovci k») priporaogli, kterim je kreda dobro pisati zaala, ali drugi, kteri so imeli preslabo kredo, si nijso mogti pridofnti s tem se motsnika ne. Dobro sem vedel u^e naprej, da ne bo mogel ob-stati sklep bovskega staresinstva, zarad obcinskih dav-scin omenjenih v wSoci* §t. 3. Eden iz bovskih oben-skih stare§in misli, ka vse ve in zna, pa je uajveci norec. Bovski trgovci imajo veliko kokodakanja pa malo jajec. Mihn P«