PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Dvodnevna mestna zabava Medvode so s številnimi prireditvami zaznamovale letošnji občinski praznik in razglasitev kraja Medvod za mesto. F■1 L 0 G A GORENJSKEGA GLASA O O IČI * I MEDVODE fSOTOČJE Ana in Primož iz Teatra Cizamo. Foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z cele Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Medvode - Mestna zabava, ki sojo poimenovali ... In Medvode so postale mesto ... seje začela v petek, 30. junija, zvečer. Pred občinsko stavbo je zaigrala Godba Medvode, zapel je Lovski pevski zbor. Obiskovalci, našteli so jih okrog 300, so si skupaj z gostom Poldetom Bibičem kar na prostem ogledali film Cvetje v jeseni. Hladen večer pa je botroval k temu, da večina ni videla konca. Nadaljevanje je sledilo že naslednje jutro. Brezplačna kavica in tržnica ter cirkuške vragolije s teatrom Cizamo. Starši so spraševali po napovedanih otroških delavnicah na temo Medvode so postale mesto, ki pa so jih zaradi bolezni animatorke žal v zadnjem trenutku morali odpovedati. Je pa za otroško zabavo, pa tudi za zabavo starejših poskrbel že omenjeni teater Cizamo iz Trzina. Posebej zanimivi so bili policisti na hoduljah. Ustavljali so medvo-ški promet in voznikom namesto morebitnih kazni delili lističe, s katerimi so vabili na popoldansko veliko mestno zabavo. Teater Cizamo deluje v okviru KUD Franca Kotarja, nastopajo pa širom po Sloveniji in tudi v tujini. 'Teater Cizamo pomeni cirkus za močnejše. V njem nas je okrog deset članov, ki moramo ob- vladati različne vloge. Danes sem dolgonogi policaj. Na hoduljah sem se naučil hoditi že po petih minutah. Ni težko, občutek biti nad ljudmi pa je enkraten,” je povedal Primož, ki seje uličnemu teatru pridružil šele pred kratkim. V vlogi policista je pokomentiral še medvoški promet: "Promet imate nemogoč, da takole vozijo in takole parkirajo, poglejte tale traktor tukaj, kako je parkiral na pločniku. To je neznosno. Tega pri nas v Trzinu ni.” Kot vsi igralci, tudi oni pogosto menjajo vloge. Primož je bil le dan prej gobavec in priznal, da se prav v tej vlogi najbolje počuti, ker se ga ljudje izogibajo. Njegova policijska kolegica Ana pa se dobro znajde tudi v vlogi vedeževalke. Sicer pa je Teater Cizamo znan po ognjenem in žonglerskem spektaklu ter uličnih predstavalv za otroke, za katere so bili že tudi nagrajeni, ffl Občanke in občani so se "policijskemu” povabilu dobro odzvali in na popoldanski zabavi z ansamblom Cvet jih je bilo po ocenah skupaj okrog dva tisoč. Malce je ponagajala le kratka ploha, vola, ki so ga spekli za obiskovalce, pa je kaj hitro zmanjkalo. Kar je zastonj, gre vedno hitro v promet. In meščani so praznovali vse do večera. Maja Bertoncelj Godba Medvode in Lovski pevski zbor. / Foto: Boris Primožič Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA aNE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, teiefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 6 je priloga 54. številke Gorenjskega glasa, 7. julija 2006. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Ulične vragolije v izvedbi Teatra Cizamo in mladih Medvoščanov. / Foto: Maja Bertoncelj Gorniki pred Aljaževo domačijo Na 10. akademiji Gorniškega kluba Jakoba Aljaža so podelili 35 častnih znakov vsem, ki so prehodili Aljaževo pot od doma do doma. Zavrh - V soboto, 1. julija, je pred Aljaževo domačijo v Zavrhu potekala 10. tradicionalna slovesna akademija Gorniškega kluba Jakoba Aljaža. Letos pri organizaciji ni sodelovala Občina Medvode, kot je bila to praksa v zadnjih dveh letih. Tomaž Mis, predsednik Gorniškega kluba Jakob Aljaž, na to pravi: ”Na žalost pri tej prireditvi ne sodelujemo več skupaj, a ne gre za kakšen spor. Prav v tem trenutku tudi v centru Medvod potekajo prireditve in razlog gre iskati tudi v tem.” Letos je bila ta svečana akademija že desetič. Pred Aljaževo domačijo so se zbrali številni planinci in gorniki, predvsem tisti, ki so v lanskem letu opravili Aljaževo pot od doma do doma, in tisti, ki se bodo po njej letos podali ^rvič. "Ljudje se vsako leto vračajo, pridejo tudi novi. Pot je postala znana širom po Sloveniji in veliko ljudi jo opravi. Na tej prireditvi za to dobijo častni znak. Doslej jo je prehodilo že prek 150 planincev in gornikov, letos bomo podelili še 35 novih znakov,” je pojasnil Mis. Prehodili so jo tudi Medvoščani. Med njimi Stanislava in Boris Lazar iz Sp. Senice, Karolina in Bruno Ličen iz Sp. Pirnič, Štefanija in Milan Petač iz Zg. Pirnič, Ljudmila Cvek iz Medvod, Branko Fatur iz Sp. Pirnič, ter Janez Kocjan - Janko iz Medvod. Slednji je pot prehodil že devetič. Sicer pa pot poteka predvsem po spominskih točkah, kjer je Jakob Aljaž v svojem življenju deloval. Gre za vezno gorniško-planinsko pot, ki je speljana od Zavrha na Šmarno goro. Od tu se nadaljuje pretež- no po ravnini skozi Smlednik, Voklo in Srednjo Vas, se prek Kališča povzpne na Storžič in Kriško goro, poveže kraje na gorenjski ravnini ter nas po vrhovih in grebenih Karavank popelje z Begunjščice prek Zelenice, Stola in Golice na Dovško Babo. V zaključnem delu se z Dovjega povzpne na Triglav ter se spusti v dolino Vrat do Aljaževega doma, kjer je zadnja točka te poti. Nekaj besed je ob tem povedal tudi dr. Tone Jeglič, prvi povojni predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala: "Aljaž je živel v času, ki mu ni bil naklonjen. Loteval se je projektov, ki jih takratno okolje ni razumelo. Skala mu je v marsičem podobna in je, tako kot je bil Aljaž, vsestranska. Imela je svoj program, ki je bil do danes v celoti uresničen.” In kako je z Aljaževo hišo? "Se obnavlja, čeprav morda malce počasneje, vendar dela so velik strošek in vsako restavriranje starih objektov je dražje kot postavljanje novih. Upam, da bo v dveh letih dokončno dobila podobo, kakršno naj bi imela. Ta trenutek dela potekajo na fasadi, prihodnje leto pa pride na vrsto notranjost," je o tem povedal Mis. Maja Bertoncelj KOLEDAR PRIREDITEV V JULIJU, AVGUSTU IN SEPTEMRRU 2006 'j* DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INF0 7. 7. 2006 Strelišče v Zavrhu pod Šmarno goro ob 19. uri STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE LD Šmarna gora TURISTIČNI BIRO med LD MEDVODE in LD ŠMARNA GORA 361 43 46 15. 7. 2006 Zbilje od 18.00 dalje ZBILJSKA NOČ 2006 TD Zbilje, TURISTIČNI BIRO INTERPLAN PRIREDITVE 361 43 46 26. 8. 2006 Sora ob 19. uri POMEŽIK LUNI 2006 ŠD Sora Jure JEZERŠEK ČUKI in PLESNO MESTO 031 612 287 26. 8. 2006 Sora ob 17. uri KOLESARSKA DIRKA NA OSOLNIK ŠD Sora Primož PLEŠEC Razpis objavljen na: www.sdsora.com 031 223 782 5. 9. 2006 Župnijska cerkev v Preski ob 20. uri JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana TURISTIČNI BIRO Večer BAROKA in KUD Medvode 361 43 46 6. 9. 2006 Župnijska cerkev v Preski ob 20. uri JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana TURISTIČNI BIRO Večer z JARARAJ0 in KUD Medvode 361 43 46 7. 9. 2006 Župnijska cerkev v Preski ob 20. uri JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana TURISTIČNI BIRO Večer MOZARTA in KUD Medvode 361 43 46 8. 9. 2006 Župnijska cerkev v Preski ob 20. uri JESENSKE SERENADE Glasbena mladina Ljubljana TURISTIČNI BIRO Večer ČRNSKE DUHOVNE GLASBE in KUD Medvode 361 43 46 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je treba oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1,1215 Medvode, E-naslov: ti-biro@medvode.si Pogovor Medvode z novim obrazom Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z medvoškim županom Stanislavom Žagarjem. Jeseni bo znova kandidiral za župana. Kot pravi, so pred njim novi pomembni izzivi, ki bodo dodobra spremenili podobo Medvod. Lani je občina Medvode praznovala 10. obletnico, letos praznujete pridobitev statusa Medvode mesto. Kaj to pomeni za vas? ”V formalnem smislu to ne pomeni veliko, saj ne gre za pridobitev statusa mestne občine, kot nekateri zamenjujejo. Na simbolni ravni pa ima ta sprememba velik pomen. Medvode so postale mesto, ki obsega tri nekdanja naselja: Medvode, Presko in Svetje. V tem delu, kjer živi skupaj okrog sedem tisoč prebivalcev, imamo vzpostavljen tudi ulični sistem.” Pa se vam Medvode res zdijo mesto? 'Tuje delegacije, ki so nas obiskale, so spraševale, kje imamo ”Downtown”. Odgovorili smo jim, da je zaenkrat še na maketi, ki je postavljena v občinski stavbi pred vhodom v sejno sobo.” Torej bodo Medvode dobile mestno jedro? "Ideje zanj imamo že kar nekaj časa, do realizacije pa ni prišlo zaradi dolgih denacionalizacijskih postopkov. Zgrajeno bo na sotočju. Donit je svojo zemljo že prodal in center mesta, ki bo formalno dajal občutek jedra, se bo dejansko začel graditi. Mirno lahko rečem, da bodo Medvode v naslednjih petih letih, tudi arhitekturno in urbanistično gledano, imele mestno središče.” Kakšni objekti bodo zgrajeni? "Stavbe bodo imele tri nadstropja, zgrajene pa bodo s patino, da bo tujec imel občutek, da to mesto že dalj časa stoji. Notri bodo stanovanja in poslovni prostori. Neto etažnih površin je za 25 tisoč kvadratnih metrov. Na delu, kjer je zemljo prodal Donit, se bo začelo graditi že prihodnje leto. Formalno smo torej že mesto, z jedrom bomo to postali še vizualno, k čemur bo pripomogla tudi obvoznica, ki bo obvozila Medvode. To bo potem res idealno.” Iz centra Medvod se umika industrija. Seli se Color. "V centru Medvod bo ostal le Donit Tesnit. Res je, da industrije in delovnih mest ne gre preganjati, če pa bi še Donit našel nadomestno lokacijo na periferiji in bi se mestno jedro lahko podaljšalo vse do konca Donita, bi bilo to idealno. Se pa o tem nič ne pogovarjamo, gre le za razmišljanje.” Color bo stavbo prodal. Kako boste dosegli, da ne bo tja prišla nova industrija in s tem "pokvarila” mestno jedro? "To bomo dosegli z dolgoročnim planom in prostorskim redom, ki bo za ta del sprejet v enem letu. V kratkem času se lahko urbanistično in arhitekturno Medvode zelo spremenijo, v smislu, da ko boš prišel v Medvode, boš res mislil, da si prišel v mesto.” V Medvodah torej imate neko prostorsko vizijo? "Imamo prostorski dolgoročni načrt, tudi razvojno gledano se še vedno trudimo, da bi na Jeprci odprli obrtno poslovno cono, kjer bi bila na enem mestu skoncentrirana obrtna dejavnost. Velike težave imamo z ministrstvi, pred- vsem s kmetijskim, kjer ta naša prizadevanja zelo ovirajo, za kar nimam besed. Pogajanja so na mrtvi točki, saj na kmetijskem ministrstvu trdijo, da je na Jeprci najboljše kmetijsko zemljišče, mi pa vemo, da je takoj pod vrhnjo plastjo zemlje pesek in celo smetišče. Očitno bomo morali prekategorizirati zemljišča, zavedam pa se, daje očitno pri vsem skupaj najbolj pomembno lobiranje, kar se mi sploh ne zdi prav.” Prihodnost Medvod bo zaznamovala gradnja ceste od Jeprce do Stanežič. Kakšno vlogo ima pri tem občina? "Občina ima v tem trenutku pri tem vlogo močnega priganjača. Ta projekt smo z mrtvega teka vendarle spravili v pogon. V ponedeljek, 10. julija, bo o tej cesti na občini tudi javna razprava. Mi smo že dali pripombe in vztajali bomo, da jih upoštevajo. Ne gre za smer trase, gre le za tehnične pripombe." Ali ni za to traso denar pred leti že bil? "To ni res. Leta 1992 je bila narisana prva trasa štiripasovnice proti Ljubljani, ki jo je plačala takratna občina Šiška, kjer sem bil župan. Od takrat do danes se ni nič premaknilo. Zakaj, pa je težko povedati. Sodelovali smo z vsemi ministri in vsi so to zadevo porivali na stranski tir, sedaj pa seje vendarle premaknilo. Že davno smo predlagali, da naj se gradi vsaj po fazah. Odgovor je vedno bil, da se lokacijski načrt ne more sprejemati po fazah in da je potrebno določiti celotno traso. Ta se bo sedaj gradila v enem kosu, ocena vrednosti pa je okrog 30 milijard tolarjev.” Kaj boste naredili, da se bodo ljudje v Medvodah pogosteje tudi ustavili, ne le peljali skozi? "Tisti, ki nasprotujejo obvoznici, trdijo, da se po njeni izgradnji v Medvodah ne bo nihče ustavil. Jaz pa trdim nasprotno, da se bodo še raje ustavili, ker bodo vedeli, da bodo lažje prišli nazaj na cesto. Če bomo imeli dobre trgovine, v poslovni coni Jeprca dobre storitve, v centru dobre prireditve, se bodo ustavljali. Je pa res, da smo šele na začetku svoje poti.” Prireditev je vsako leto več. Se tudi vi zavzemate za to? ”Res je prireditev vedno več, smo pa malce razočarani nad obiskom. Zastavili smo si cilj, da bi na vsako prireditev prišlo vsaj I - 2 odstotka občanov, kar pomeni 300 do 400 ljudi. Je pa to nehvaležen posel, saj so nekaterim všeč takšne prireditve, drugim drugačne. Nekateri celo pravijo, da s prireditvami zapravljamo občinski denar.” Če greva malce še na drugo področje. Se v Medvodah veliko gradi? "Statistično gledano imajo Medvode v zadnjih letih 10-odstotno prirast prebivalstva. Zaenkrat se gradijo pretežno individualne stanovanjske hiše. V teh letih smo ali še bomo zgradili tudi tri večja naselja: Zbiljski gaj, Brezovec in Dragočajno. To pomeni skupaj okrog 00 hiš. V novi strategiji razvoja, ki jo priprav-amo in jo bomo javnosti predstavili v roku enega leta, bomo zagotovo opredelili tudi območja večstanovanjske gradnje.” Na občinskem svetu je bilo slišati, da je bil zadnji mandat znan po legalizaciji črnih gradepj. Kako to? "Verjetno imajo svetniki s takšnim mnenjem v mislih legalizacijo napačno zgrajenih hiš v Zbiljskem gaju. 24 objektov tam namreč ni bilo zgrajenih v skladu z zazidalnim načrtom, temveč je iz enodružinskih hiš investitor gradil večstanovanjske objekte. To je bila torej legalizacija bolj v vsebinskem in ne v gradbenem smislu. Legalizirali smo tudi na črno zgrajene lokacije v občini za obrtno dejavnost. Da pa bi legalizirali veliko črnih gradenj, pa ne drži.” Pa vseeno. Kakšno je bilo sporočilo občine graditeljem ob teh legalizacijah? ”To je težko vprašanje. Ljudje hodijo k nam zaradi najrazličnejših težav in dokazujejo, da se prostorski plani spreminjajo prepočasi. Pod-^J^tnik si želi zidati in bi rad v dveh mesecih ^Trnel dokumente. Povem mu, da je to možno najprej v enem letu. V občini so formalno zazidljiva zemljišča, ki pa so za kupce očitno predraga, posebej če imajo svojo zemljo, in mi podjetniku, ki si rešuje kožo na čim cenejši način, ne smemo obrniti hrbta. To so delikatna področja in ta država ni tako idealno urejena kot nekateri mislijo.” Zgodila se je Lipa. Bili ste zelo na udaru javnosti. Kaj se sedaj dogaja? "Ravno tako nas ne obveščajo danes, kot nas niso pred tem. Še enkrat povem, da to, kar je povedala inšpekcija, je ena velika laž in propaganda, žrtev pa je bila občinska uprava in jaz osebno. Tega jim dolgo ne bom odpustil. Tudi posebna komisija, ki jo je imenoval minister Andrej Vizjak, je pokazala, da so bile to laži. Se je pa Lipa zgodila, to je del moje službe, česar se težko navadiš. Vemo, da lastnik objekt sedaj skuša legalizirati, ne vemo pa, v kateri fazi je, ker nismo stranka v postopku, da bi nas obveščali.” Kot je znano, se policijski oddelek Medvode ne bo preoblikoval v postajo. Ste s trenutnim stanjem zadovoljni? "Minister Dragutin Mate je na sestanku povedal, da sistemsko spreminjajo celotno slo- vensko policijo, da dajejo poudarek na večji prisotnosti policije na terenu. Kaj posebnega se zaenkrat v Medvodah še ne pozna, osebno pa nisem pristojen za komentar dela policije, saj je policija podrejena ministrstvu in ne županu.” Naslednja tema je športna dvorana. Bo z njo veliko stroškov? ”Ze ob gradnji in ob prepričevanju svetnikov, ki so gradnjo soglasno podprli, je bilo vsakokrat povedano, da se dvorana sama ne bo mogla preživeti. Zadovoljni bomo, če bo občina za delovanje prispevala le 30 do 40 odstotkov sredstev. Jasno je, da takšna dvorana ne more prinašati dobička. Je pa o realni oceni stroškov težko govoriti po prvih petih mesecih obratovanja.” Kako napreduje ideja o izgradnji športnega parka? "Športni park je povezan s pridobivanjem zemljišč. Nekaj je že pridobljenih, nekatera pa so še v zasebni lasti. Medvode pa športni park zagotovo potrebujejo. Problem je nedokončana dvorana. Kupci se zanjo sicer zanimajo, a se v njej ne bi šli športa, kar pa ne gre. Dvorana kot športni objekt očitno ni zanimiva. V športni park naj bi preselili tudi nogometno igrišče, saj je sedanje denacionalizirano, zgradili bi bazen in nova teniška igrišča. Če bo šlo vse po načrtih, bi v dveh letih lahko izvedli pripravljalna dela, v naslednjih dveh pa še izvedbena.” Boste zgradili tudi atletsko progo? "Atletske proge po novih ureditvah spadajo k šolskim objektom in ob vseh šolah načrtujemo izgradnjo 200-metrske tekaške proge. Naredili smo že projekte in se prijavili na razpis države.” Kaj vas potem še čaka na družbenem področju? ”Če bi vprašali nekatere svetnike, bi dejali, da je vsa sredstva potrebno razporediti v komunalno dejavnost. Žal pa to ne gre, ker moramo plačati še stare dolgove za novo telovadnico, za potrebe devetletke preurediti dve šoli, ki bosta sicer zgrajeni letos, plačani pa še iz proračunov za naslednji dve leti. V naslednjem štiriletnem obdobju bo še kar nekaj denarja šlo v družbeno sfero, ne pa več toliko kot doslej.” Kot večino občin tudi medvoško čaka zamenjava vodovodnih cevi in izgradnja kanalizacijskega omrežja. Kakšni so načrti? "Načrti so in se že izvajajo. Kar se kanalizacije tiče, bomo imeli dva sistema. V prvega bo spadal večji del občine (Medvode, Preska, Vaše, Goričane, Rakovnik, Sora, Senica in Pirniče) in bo vezan na ljubljansko čistilno napravo. Njeno izgradnjo smo sofinancirali in tudi že plačali. Na tem področju je že kar nekaj zgrajenega, v pripravi je tudi projekt izgradnje primarnega kanala v Pirničah. Drugi sistem pa bo prek Save, torej za KS Smlednik. Za ta del upamo na sredstva iz kohezijskih in strukturnih skladov. Povezali smo se s Komunalo Kranj in upamo, da smo se prav odločili. Kdaj točno bo celotno kanalizacijsko omrežje zgrajeno, pa je težko reči. Drugo področje pa je voda. Naš cilj je bil zagotoviti vsem občanom vodo, kar pomeni dovolj vode in kvalitetno vodo. Te cilje v veliki meri izpolnjujemo. Vodne vire iz Polhograjcev imamo zagotovljene, na drugi strani imamo -------------------------------Pogovor I dva vodna vira pod Šmarno goro, enega bomo naredili v Brezovcu. Sorško polje bomo tako prej ali slej opustili.” Kaj je po vašem največji manko v občini? "Manko je zagotovo to, da se od Medvod do Ljubljane voziš eno uro. Manko je tudi, da imamo premalo tradicije. Nimamo obrtne cone, ki si jo vsi želimo. Manko je, da imamo 10 odstotkov brezposelnih. Bom povedal na primeru. Brezposelnih je okrog 1200 ljudi, kar bi za občino pomenilo 1200 novih dohodnin. Gre zagotovo za okrog 150 milijonov tolarjev izpada prihodka. Zato se trudimo za obrtno cono, saj bi občina s tem samo pridobila.” Letos je volilno leto. Ali čutite kaj več napetosti? "Če sem pošten, tega ne čutim prav dosti. Pričakoval sem bolj napete odnose, z izjemo nekaterih posameznikov, ki jim vsakokratne volitve delajo velike težave, pa je dokaj zmerno, bolj kot kadarkoli doslej.” Se boste podali v boj za nov mandat? "Trenutno sem v fazi razmišljanja o kandidaturi in tri mesece pred volitvami se nagibam k temu, predvsem zaradi vseh izzivov, ki sem jih naštel, da poskusim še z enim mandatom. Sem torej že čez tisto polovico razmišljanja, ki me je odklanjala k odločitvi za vnovično kandidaturo. Brez težav bom našel še dovolj energije in izivov za nov mandat, za nova štiri leta.” Biti župan pomeni biti ves čas na udaru, predvsem kritik. Jih lahko prenašate? "Kritike občanov, tudi če so kdaj slabe, so zame normalno prenosljive, ker tako je v življenju. TUdi jaz nisem vedno v vsem stoodstoten. Najbolj pa me bolijo takšni primeri, kot je na primer Lipa, Zbiljski gaj, ko obstajajo teoretični in praktični dokazi, da nisi nič kriv, a te kljub temu medijska gonja vrže v to. To je pa težko prenosljivo. Tudi družina je pri tem oškodovana. Marsikdo tega resnično ne bi prenesel.” Kaj pa misel na kandidaturo na državnozborskih volitvah? "Zato imam pa še dve leti časa. Leta 1996 sem na listi SLS že bil izvoljen v parlament, vendar sem se takrat odrekel mandatu. Imel sem veliko različnih razlogov za to. Se pa tej ambiciji, da bi poskušal ponovno priti v parlament, še nisem odrekel. Nisem še toliko star, tako da imam za to še dovolj časa.” Ko sva že ravno pri podpori. Boste jeseni kandidiral kot neodvisen? "Zagotovo. Trdim in dokazujem, da sem nestrankarski in se povezujem z vsemi, ki želijo občini dobro, težko pa sodelujem s tistimi, ki apriori nasprotujejo prav vsemu, kar se dogaja, pa čeprav je dobro.” Za konec še malce bolj prijetni vprašanji. Kako boste preživeli poletje? ”10. julija, ko zaključimo s praznovanji v občini in ko lahko kot župan in celotna občinska uprava vsaj malce sprežemo, bom šel na morje, malo tudi v hribe.” Kateri kotiček v Medvodah vam je najljubši? "Najrajši sem doma. Drugače pa se s kolesom ali motorjem rad zapeljem povsod, saj so Medvode povsod lepe, povsod srečaš prijazne ljudi. Osebno sem z življenjem v naši občini kot navaden občan čisto zadovoljen.” Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič Občina praznuje--—--------------------------- Priznanja občine Medvode V torek zvečer je bila v športni dvorani v Medvodah slavnostna seja občinskega sveta v počastitev praznika Občine Medvode. Na njej so razglasili tudi letošnje dobitnike občinskih priznanj. ČASTNI OBČAN OBČINE MEDVODE ALOJZ BUKOVŠEK st. Čebelariti je začel leta 1931, od leta 1933 naprej pa skrbi tudi za vzrejo matic, ki so dosegle celo svetovno veljavo. Po drugi svetovni vojni je njegove matice po svetu prodajalo podjetje Medex in tako so postale znane po vsej Evropi in celo na Daljnem vzhodu. Kot samouk je izdelal tudi nekaj panjev in 40 pleme-nilčkov na dva sata, katerih oblika in velikost sta bili plod njegovega znanja. Leta 1966 so se pri preizkušanju rodov sivih čebel v čebelarskih inštitutih Nemčije in Avstrije njegove matice odrezale najbolje. Za ta pomemben prispevek k vzreji kranjske sivke je Alojz Bukovšek st. prejel Weiplovo priznanje. Poskrbel je tudi, da gre vzreja matic iz roda v rod in tako Bu-kovškovi trenutno gospodarijo z 250 družinami na 7 lokacijah. Od vsega začetka je član čebelarskega društva, več let je bil tudi predsednik čebelarske družine Preska Medvode. Za dolgoletno delovanje na tem področju je prejel bronasto, srebrno in zlato odličje Antona Janše, leta 2001 pa postal častni član društva. Po njegovi zaslugi so Medvode znane v več državah sveta. Za vse zasluge in dosežke na področju čebelarstva prejme Alojz Bukovšek st. naslov častni občan Občine Medvode. PLAKETA OBČINE MEDVODE MARIJA VEBER Njeno kulturno udejstvovanje v Kulturnem društvu Otona Župančiča Sora seje začelo leta 1953, ko se je vključila v ženski pevski zbor Kulturnega društva Otona Župančiča Sora. Omenjeno 40-letno dejavnost je dopolnila s 30-letnim udejstvovanjem v okviru mešanega pevskega zbora. Bila je tudi moderatorka in povezovalka številnih proslav, slavnostnih koncertov v okviru občine in izven nje. Osnovala in vodila je recitatorsko skupino, v kateri je tudi nastopala. Leta 1974 je osnovala folklorno dejavnost v Sori, ki nadaljuje svojo tradicijo tudi še danes; iz nje je izšlo več dobrih in uspešnih mentorjev. Njeno kulturno delovanje sega tudi na področje gledališča; v letih 1966-2000 je igrala vlogo Mine v Finžgarjev! igri Veriga, nastopila v vlogi kovačeve žene v Divjem lovcu istega avtorja, igrala v igrah Dekle iz Trente, Bele vrtnice. Lepa Vida, Čaj za dve, v spevoigrah Vasovalci in Ta pesem je preč, sodelovala je tudi na Škofjeloškem pasijonu. Za vse omenjene dosežke prejme Marija Veber plaketo Občine Medvode. PLAKETA OBČINE MEDVODE IVANA PETAČ Z gostinstvom se je srečala že kot otrok, saj sta bila oba njena starša gostilničarja. S poroko se je omožila v gostilno Mihovec, katere lastnica je postala po opravljeni kvalifikaciji za opravljanje gostinske dejavnosti. Takrat se je včlanila v Obrtno zbornico in v njej aktivno sodelovala predvsem na vsakoletnih zborih gostincev. Kot aktivna kmečka žena je s svojim delom in naprednimi zamislimi pripomogla, da je bila domača kmetija med najuspešnejšimi tako po pridelavi kot tudi po prodaji kmetijskih pridelkov v KZ Medvode. V šestdesetih in sedemdesetih letih je v domači gostilni, v gasilskem domu in domu krajanov organizirala najrazličnejše družabne prireditve, ki so dober glas ponesle po vsej Sloveniji. Uvedla je tudi nedeljske plese, ki so dobro obiskani še v današnjem času. Njeno veselje do glasbe se kaže tudi v dolgoletnem prepevanju, najprej v šolskem, nato v cerkvenem zboru, ob svoji 70-let-nici pa je posnela celo zgoščenko s starimi, že skoraj pozabljenimi pesmimi. Ob tem ni odveč pripomniti, da je Ivanka Petač nečakinja slavnega Slovenca Jakoba Aljaža. Vedno je bila nosilka naprednih idej in izboljšav, sodelovala je pri vseh vaških dogodkih ter ponudila pomoč tam, kjer so jo potrebovali. Čeprav se je leta 1977 upokojila, je še vedno aktivna v domači gostilni in širši skupnosti, poleg tega pa neusahljiv vir informacij o pomembnih dogodkih in osebnostih naše polpretekle zgodovine. Je del prepoznavnosti Občine Medvode, saj je po njeni zaslugi gostilna Mihovec znana po vsej Sloveniji. Za omenjene zasluge ji občina Medvode podeljuje plaketo Občine Medvode. PLAKETA OBČINE MEDVODE MIRKO MOHAR Kot dober, marljiv in vedno pripravljen pi|jj magati je vzor vsem sokrajanom. S prostovoljnim delom je pomagal pri različnih obnovah in dozidavah gasilskega doma. turističnega društva, katerega ustanovni član je, krajevne skupnosti, župnijske cerkve ter pri gradnji hiš kar 135 krajanom. Ob njegovi 85-letnici življenja mu za požrtvovalno pomoč na raznih področjih podeljujemo plaketo Občine Medvode. PLAKETA OBČINE MEDVODE ANDREJ BERNARD Njegove aktivnosti in dosežki so vidni tako na kulturnem področju kot na področju gospodarstva. Leta 1977 je postal predsednik Krajevnega odbora SZDL Ladja-Senica. Bil je eden glavnih pobudnikov in akterjev ustanovitve samostojne Krajevne skupnosti Senica, katere predsednik je bil v letih 1984-1992. V času njegovega mandata so bili rešeni številni problemi in izvedene izboljšave na področju komunale, telefonije, kabelske televizije in prometnih povezav. Njegov naj večji dosežek pa je bila izgradnja trgovine, pri čemer je sodeloval tudi sam z več kot 600 prostovoljnimi delovnimi urami. Leta 1995 je postal prvi predsednik Nadzornega odbora nove Občine Medvode. Njegovi začetki udejstvovanja na kulturnem področju segajo v leto 1961, ko je sodeloval v gledališki igri Živ pokopan, leta 1962 pa v igri Veriga. Med drugim je ustanovni član Kulturnega društva Fran Šaleški Finžgar Senica, za katero opravlja vsa administrativna dela, potrebna za nemoteno delovanje. Zavzeto sodeluje v vseh odborih za prireditve, sodeluje v raznih komisijah ter delegacijah in je nepogrešljiv soorganizator dogajanja na Senici. Andrej Bernard je pomemben vezni člen med krajevno skupnostjo in njenimi društvi ter drugimi organizacijami pri nas, tako v občini kot izven nje, zato se mu podeli plaketa Občine Medvode. PLAKETA OBČINE MEDVODE KULTURNO DRUŠTVO FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR SENICA Ustanovljeno je bilo leta 1983 z namenom razvijati kulturno dejavnost na Senici in posredno v celi občini. Med njegove aktivnosti sodi organiziranje raznih povork in kmečkih praznikov, kresovanj, maškarad, martinovanj, miklavževanj idr. V okviru Kulturnega društva deluje tudi igralska skupina, ki ima svoje začetke že v času pred ustanovitvijo društva. Znana je predvsem po uprizoritvi iger Mejniki, Davek na samce. Gosposka kmetija in večletnih upri- V imenu KUD Fran Šaleški Finžgar Senica: Karmen Maretič Debeljak zoritvah Finžgarjeve Verige. V svojo sredo Kulturno društvo aktivno vključuje tudi mlade in uprizarja otroške igrice, lutkovne predstave, razstave otroških likovnih del, v okviru društva je deloval tudi otroški pevski zbor. Člani so dejavni tudi na humanitarnem področju, tako so npr. izkupiček igre Davek na samce namenili skupnosti Barka v Zbiljah. Letos je Kulturno društvo ponovilo uprizoritev igre Veriga in s tem počastil 50-letnico prve uprizoritve. Za omenjene dosežke se Kulturnemu društvu Frana Šaleškega Finžgarja Senica podeli plaketo Občine Medvode. Foto: Gorazd Kavčič Na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri kreditiranju drobnega gospodarstva med občino Medvode in Novo Ljubljansko banko, d. d., Ljubljana, objavlja občina Medvode RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA ZA LETO 2006 1. Posojila se dodeljujejo samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam s področja drobnega gospodarstva s sedežem v občini Medvode. 2. Okviren znesek namenjen za posojila v letu 2006 je za kratkoročna posojila 133 mio SIT, za dolgoročna pa 110 mio SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč za poslovne namene, • graditev, adaptacija ali nakup poslovnih prostorov, • posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet, • uvajanje novih proizvodnih in storitvenih programov, • nakup opreme za opravljanje dejavnosti, • ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov, • financiranje obratnih in trajno obratnih sredstev. 4. Prejemniki teh posojil ne smejo biti podjetja iz dejavnosti transporta, kmetijstva in ribištva, kot določa direktiva EU. 5. Višina posojila znaša največ 80% predračunske vrednosti za namene iz 3. točke. 6. Doba vračanja posojila je do 5 let. 7. Obrestna mera za posojilojemalca je določena v skladu s pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri kreditiranju drobnega gospodarstva med občino Medvode in Novo Ljubljansko banko d.d. (npr. za dolgoročno posojilo je 3 % letna variabilna, za kratkoročno pa 0,8 % letna fiksna nominalna). 8. Stroški odobritve posameznega kredita znašajo 0,3 % od višine posojila oz. najmanj 30.000 SIT za dolgoročna posojila in 0,1 % od višine posojila oz. najmanj 15.000 SIT za kratkoročna posojila fiksno, enkratno. 9. Zavarovanje posojila je v skladu s pravilnikom o oblikah zavarovanja posojil Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana. 10. Vlogo za posojilo na bančnem obrazcu in seznam zahtevane dokumentacije dobijo prosilci v NLB, d. d, Izpostava Medvode, Cesta ob Sori 3. Vloga mora vsebovati vso predpisano dokumentacijo za posameznega prosilca. Vloga se ne obravnava, dokler ni kompletna. Vloge v dveh izvodih in zahtevano dokumentacijo oddajo prosilci pri ga. Danici Drole, tel. 361-9142. Vse popolne vloge bo obravnavala banka na ustreznih organih v roku 5-15 delovnih dni odvisno od ročnosti posojila. Sklep ustreznega organa banke bo obravnavala občinska komisija v roku 8 dni od prejema obvestila banke. 11. Informacije o razpisu lahko dobite tudi na občini Medvode pri Sanji Malej, tel. 361-9510. 12. Razpis je odprt do porabe sredstev. Občina bo objavila datum, ko bodo sredstva porabljena, v sredstvih javnega obveščanja. Župan občine Medvode Stanislav Žagar l.r. Ljudje in dogodki, anketa Najlepše je, ko dopusta ne načrtuješ Tokrat smo sogovornike povprašali, kje in kako bodo preživeli dopust. Peter Knific, Svetje: "Pravkar smo bili s starši na Mljetu. Kmalu bomo šli tudi na turistično kmetijo v Prekmurje, kjer nameravamo veliko kolesariti. Na Gre-baštici bomo šotori- li. Taborjenje ima prav poseben čar. Poleg tega pa tam lovim lignje, a se ponavadi v vabo ulovijo le hobotnice in sipe. Zveza prijateljev mladine bo v Kranjski Gori organizirala tabor, ki se ga prav tako nameravam udeležiti. Počitnice bom končal na stričevi kmetiji na Mrzlem vrhu pri Sovodnju.” Jaka Jemc, Preska: "Letos smo z dopusta že prišli. Bili smo na Hvaru. Ponavadi dopustujemo na Hrvaškem. Tokrat smo bivali v apartmaju, sicer pa gremo včasih tudi v kamp, kjer otroci zelo uživajo.” Sandi Kodrič, Medvode: "Šli bomo na Hvar, kjer smo že bili dvakrat. Prebivali smo v apartmaju in smo bili zelo zadovoljni. Pogosto dopust preživljamo na Hrvaškem. Nekateri naših sosedov sicer ne marajo, mi pa nimamo slabih izkušenj.” Saša Reš, Goričane: "Dopusta že nekaj časa ne planiram. To je veliko bolj zanimivo. Kadar sem vse skupaj skrbno načrtoval, se je vedno kaj zalomilo. Odločim se tik pred odhodom, sedem v avto in se odpeljem. Zelo pogosto me pot zanese na Dolenjsko, kjer imam vinograd, ali pa na Kolpo, kjer potem ribarim.” Monika Pintar, Preska: "Pojma nimam, kam bom šla letos na dopust. Nič še nisem načrtovala, kam daleč pa verjetno ne bom šla, ker ta čas opremljam stanovanje. Najverjetneje si bom privoščila kakšen podaljšan vikend v Bohinju. V preteklih letih meje pot zanesla na Hrvaško, pa tudi kam dlje, v Grčijo ali na Djerbo na primer.” Ana Hartman Medvoški planinci v Tamarju V praznovanje občinskega praznika seje znova vključilo tudi PD Medvode. V Tamarju se je zbralo okrog 110 planincev. Tamkajšnji dom je potreben obnove. Tamar - Planinsko društvo Medvode je v sodelovanju z občino Medvode v nedeljo, 2. julija, organiziralo planinski pohod od Zelencev do Tamarja, ki se ga je udeležilo okrog 70 pohodnikov. Druga skupina okrog 40 pohodnikov, ki se je na pot podala v zgodnjih jutranjih urah, pa je ubrala precej težjo turo na Visoko Rateško Pončo. Pohod je postal že tradicionalen in združuje koristno s prijetnim. Letos se gaje znova udeležil Stanislav Žagar, medvoški župan, ki je ob spomenik Jakobu Aljažu v Dovjem položil tudi venec. Pohod je obenem dobra promocija za medvo-ško planinsko društvo, ki šteje okrog 250 članov. Njihov cilj pa je povečati število članov še za nadaljnjih sto. PD Medvode ima Dom v Tamarju v upravljanju že prek 40 let, njegov formalni lastnik pa je Planinska zveza Slovenije. "Za Dom teče denacionalizacijski postopek, ki ga je vložila Pašna skupnost Rateče. Upam, da je v zaključnih fazah, saj se vleče že zelo dolgo. V lanskem letu je prišel cenilec, odločitev naj bi bila v našo korist, že več kot pol leta pa ne dobimo nobenega odgovora s tamkajšnjri občine,” je povedal Aleš Jelen, novi predsed* nik PD Medvode in dodal: "Če se bo za nas dobro izteklo, da bo torej dom ostal v lasti PZS, bomo šli takoj v potrebne investicije. Urediti je treba meteorne vode, ker se dom na eni strani že rahlo poseda, obnoviti fasado, zamenjati okna in urediti čistilno napravo. Sredstva za to imamo zagotovljena. Če bo odločitev v našo škodo, pa se bomo od tam umaknili in tudi ne bomo več urejali poti.” Prav z urejanjem markiranih poti ima PD Medvode veliko dela, saj je zima naredila svoje in na poteh je veliko polomljenega drevja. "Na poteh opravimo vsako leto sto in več ur dela, poleg tega je treba prišteti še ogledne ture z menjavo knjig in žigov na vrhovih. Na leto se nabere okrog tisoč prostovoljnih delovnih ur,” zaključuje Jelen in dodaja, da nekaj sredstev dobijo iz medvoškega občinskega proračuna, ki jih porabijo za nabavo orodja in kritje sprotnih stroškov. M. B. Množica norela sredi gozda Smlednik - Baronov rep med Smlednikom in Zavrhom je bil prizorišče Forresttecha 2006, ki ga je v sodelovanju z Občino Medvode organiziralo Društvo Invite. Lokacija na jasi sredi gozda je popolnoma nemoteča in v tem smislu primerna za tovrstne zabave. Smo pa ob tem takoj pomislili na varnost oz. nevarnost. "Za to bo danes skrbelo deset redarjev, kmalu bodo vsi na svojih mestih. Ko smo zabavo organizirali prvič, ni bilo nobenih izgredov,” je povedal Miha Jeraj iz Društva Invite. Na zabavo smo prišli še prezgodaj, nekaj po deseti zvečer, ko so mladi komaj dobro začeli prihajati. Nekaj utripa smo vseeno doživeli. Glasna glasba, nekaj plešočih deklet, svetleče dude in podobno. Dj-ji so že nekaj časa vrteli glasbo. Pripravili so tri "floore”: techno, house in electro Progressive. Po besedah organizatorjev večina izmed njih prihaja iz Valburge, saj je to edina tovrstna zabava v bližini Ljubljane. "Gre za sproščanje, za uživanje. Vsako leto vodimo program za mlajše, še neuveljavljene dj-je. Nastopilo jih bo okrog dvajset iz vse Slovenije,” je dodal Jeraj. Uradno se je open air zabava, torej zabava na prostem, začela okrog desetih, program pa so imeli do sedmih zjutraj, za najbolj vztajne je sledil še after party. Prišlo je okrog tisoč ljudi, do konca jih je vztajalo prek dvesto, izgredov niso imeli. "Upam, da se bo zadeva uveljavila, da bi zabavo na prostem tukaj priredili vsako leto. TUjih zvezd še nismo vabili, skušamo pa narediti največ, kar se da,” je zaključil Jeraj. Maja Bertoncelj Občina Ogorčenje nad podrto ograjo Rušenje ograje ob športnem igrišču v Sori je v začetku junija močno vznemirilo krajane. Mladina je na okrogli mizi zasedla prve klopi. Sora - Na okrogli mizi, ki je sredi junija potekala v šoli v Sori, so želeli osvetliti zaplete v zvezi z odločitvijo gradbenega inšpektorata, da poruši ograjo ob novem športnem parku v Sori, saj je takšne gradnje na kmetijskem zemljišču prve stopnje niso dovoljene. Predsednik ŠD Sora Luka Jezeršek je poudaril, da je bila mladim, ki so v izgradnjo parka veliko vložili, narejena moralna škoda in krivi- Mladi iz Sore so na okrogli mizi zasedli prve klopi. ca. “Kaj lahko se zgodi, da bodo poslej posegli po uživaškem življenju, alkoholu, drogah, tako kot včasih,” je posvaril. "Ne zaslužimo si, da nam inšpektor izkazuje moč, ki bi jo moral pokazati v Lipi in drugod,” je poudaril njegov oče, predsednik KS Franci Jezeršek in se spraševal, kako da niso mogli ubrati bolj razumne poti. Ob tem je opozoril še na nesmiselno enačenje njihovega objekta z objekti, ki so nelegalno zgrajeni in imajo karakter pridobitne dejavnosti. Na okroglo mizo so povabili tudi prijavitelja črne gradnje, ki je hkrati tudi lastnik sosednje parcele. V Soro ga ni bilo, češ daje iz medijev izvedel, da gre za protestni shod. ”ŠD Sora je na občino podalo vlogo za pridobitev lokacijske informacije o možnosti gradnje igrišča, a so kljub negativnemu odgovoru začeli z gradnjo,” je kasneje poudaril prijavitelj in dodal, da sedaj poskušajo preusmeriti nespoštovanje države s preusmeritvijo pozornosti nanj. ”Ne upajo priznati svoje napake. Nisem odgovoren za dogodke v Sori. Stvar bi se čisto drugače obrnila, če bi pred gradnjo vzpostavili stik z nami, imetniki sosednje parcele. Zagotovo bi našli skupno rešitev. Tako pa sem bil neprijetno presenečen, ko sem lani opazil gradnjo,” je dejal gospod, ki še vedno želi ostati neimenovan. Zatrdil je, da nima skritih namenov in da si tudi sam želi, da bi se problem čim prej razrešil. "Če bo gradnja dovoljena, bomo najprej morali določiti natančno mejo, ki je doslej še nismo. In prav to me je najbolj zmotilo,” je razložil. V ŠD so pojasnili, daje postopek za legalizacijo igrišča v teku in da bi se v letu dni zaplet moral razrešiti. Rešitev vidijo v prekvalifikaciji kmetijskega zemljišča v območje za šport in rekreacijo. In da bi se zadeve hitreje razpletle, so krajani izkoristili tudi prisotnost župana Stanislava Žagarja in pritisnili nanj. Ta jim je razložil, da je to sicer možno, vendar pa takšna procedura zahteva kar nekaj časa. KS Sora je na okrogli mizi tako sprejela tudi sklep, da občinski upravi predlaga vzpostavitev kontaktov z državnimi organi in tako skuša pridobiti začasno uporabno dovoljenje do dokončne potrditve prostorske strategije občine Medvode. Ana Hartman JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev predloga najustreznejše variantne rešitve navezovalne ceste Jeprca-Stanežiče, okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila bo od 26. junija do 25. julija 2006 v sejni sobi Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. Javna obravnava bo 10. julija 2006 z začetkom ob 19.30 v sejni sobi Občine Medvode. Na Zbiljah imajo nov čoln Holding slovenske elektrarne in Savske elektrarne Ljubljana sta predala nov čoln v najem TD Zbilje, ki bo skrbelo za kontrolo in reševanje na Zbiljskem jezeru. Zbilje - V sredo, 5. julija, je po Zbiljskem jezeru zaplulo novo kontrolno reševalno plovilo, ki sta ga Holding slovenske elektrarne, d. o. o., in Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., v "brezplačen” najem predali Turističnemu društvu Zbilje. "Ne gre ravno za brezplačen najem, saj bo TD za nas opravljalo različne naloge. V mislih imam predvsem kontrole brežin in morebitnih anomalij, ki se pojavljajo. Ker so oni dnevno na vodi, nas lahko o tem sproti obveščajo, mi pa to kontrolo opravljamo enkrat letno. S TD imamo zelo dober odnos in v tem primeru gre za obojestranski interes,” je odločitev obrazložil Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, d. o. o. Akumulacijsko Zbiljsko jezero je odličen dokaz sobivanja in sonaravnega upravljanja hidroenergetskega objekta ter kraja, ki leži ob njem. Zbilje že več kot 50 let slovijo kot ena izmed turistično najbolj obiskanih točk v bližini prestolnice. Vse večja obiskanost jezera in čolnarjenje po njem pa zahtevata tudi primerno usposobljenost turističnega društva, da lahko posreduje tudi v primerih nesreč in izvaja kontrolo brežin jezera. "Dosedanji čoln je bil iz leta 1970 in je v zelo slabem stanju, saj je življenjska doba poliestra 25 let. Lani smo ga za kontrolo jezera sicer še nekajkrat uporabili, letos pa ne več, saj bi vozniku ob hitrejši vožnji kaj hitro ostal volan v roki,” je nazorno povedal Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje in dodal, daje zadnja leta na jezeru veliko prometa in zato tudi več intervencij, ter nadaljeval: "Zadnje čase zelo dobro sodelujemo s Savskimi elektrarnami, bili so zelo zainteresirani, da nam pomagajo in so sami kupili čoln, ter ga nam dali v brezplačen najem, s tem da mi izvajamo kontrolo brežin in reševanje, v primeru, da ga bodo potrebovali za svoje akcije, pa ga bodo vzeli nazaj. Seveda bomo čoln tudi vzdrževali.” In za kakšen čoln gre? Šlo naj bi za najprimernejši čoln za to okolje, čolni istega proizvajalca plujejo tudi po večjih jezerih, kot je na primer Gardsko v Italiji. Ima nizek, plitev vgrez, ter dovolj zmogljiv motor, da se da hitro priti na drugo stran jezera. V Thrističnem društvu še poudarjajo, da bodo skušali usposobiti več reševalcev (trenutno imajo dva) in pri tem upajo tudi na pomoč občinske civilne zaščite. Maja Bertoncelj Na Senici ostali brez trgovine V KS Senica je naj večja "sramota” most čez železniško progo na Ladji. Obnove so se lotili kar sami, v prihodnje bo tam zgrajen podhod. Sp. Senica - Predsednik KS Senica je drugi mandat Roman Tehovnik. sicer doma na Zg. Senici. Svet KS pa ima skupaj devet članov, tri iz Zg. Senice, dva z Ladje in štiri iz Sp. Senice. Lahko za začetek predstavite KS Senica? "Krajevno skupnost sestavljajo tri gručasta naselja na robu ravnine Sorškega polja: Sp. Senica, Ladja in Zg. Senica. Krajanov je okrog 850, značilnost kraja pa sta dva mosta čez železniško progo, ki delita vse tri vasi na dva dela. Med pomniki in dediščino velja omeniti Jeprško cerkev z letnico 1512, cerkev sv. Petra na Ladji ter pomnika kmečkim uporom in igri Veriga. Oba je oblikoval znani kipar Peter Jovanovič. Pred leti smo ju prenovili, konzervirali in na novo zaščitili. Pod našo KS spada deloma tudi opuščena gramoznica, ki se sedaj uspešno zasipa.” Če se malce ustaviva na Ladji. Na eni strani pozdravna tabla Sorškemu polju, na drugi neugleden most čez železnico? "Ta most je res velik problem. Je zelo obremenjen in vrsto let smo prosili občino, naj ga uredi in da naj se izmeri njegova nosilnost, vendar se vse skupaj premika zelo počasi. Ta most je ena naj večjih sramot oziroma edina sramota v naši KS. V olepševalnem smislu smo se prenove sedaj lotili kar sami. Z zeleno barvo, ki jo imamo tudi v našem znaku, smo prebarvali ograjo, v teh dneh pa bomo zabetonirali dva robnika. V nedeljo ima namreč naš krajan Grega Luštrek z Ladje novo mašo in to je bil glavni povod za ureditev mostu. Na dolgi rok pa je tam predviden podvoz, in sicer nekoliko višje. Sredi polja naj bi se začela cesta spuščati, v nadaljnem koraku pa je predviden tudi most čez Soro, ki bi KS Senica direktno povezal z Rakovnikom.” Pred časom ste obnovili Dom KS Senica, kjer imate svoje prostore. Kako pa je z vaškim bifejem? "Vaškega bifeja že dolgo ni. Od zadnjega najemnika smo odkupili inventar in v bifeju imamo sedaj klubske prostore, odprt pa ni. Prostori so problematični, saj so v kleti, stropi so nizki in uporabno dovoljenje bi bilo nemogoče dobiti, brez tega pa ne gre. Na črno pač ne moremo delati. Smo pa v zadnjih letih obnovili Dom. Sanitarije smo uredili pod zemljo in tako zunaj pridobili teraso, ki smo jo lani tudi pokrili. Obnovili smo fasado, asfaltirali dvorišče, načrtujemo še postavitev igral za otroke. Zelo moteča pa je za najbližje sosede kovinska ograja okrog športnega igrišča. Iščemo najboljšo rešitev. Zelo radi bi namreč v prihodnje imeli možnost pokritja igrišča, kar bi bilo dobrodošlo tudi za predstave Kulturno umetniškega društva.” Na Zg. Senici ste imeli živilsko trgovino, ki pa je zaprla svoja vrata. ”To je trenutno naj večji problem v KS. Krajani so trgovino sami zgradili in sedaj je zaradi premalo prometa znova zaprta. Problem je v tem, ker je trgovina premajhna in kot taka ne more ponuditi dovolj izbire, da bi privabila več kupcev. Razmišljali smo o povečanju, problem pa je dobiti trgovca, ki bi šel v širitev, v investicijo. V trgovino bi se dala preurediti tudi gasilska lopa, od kmetov smo kupili strojno lopo. Možnosti torej so, vendar mi sredstev nimamo, zainteresiranega trgovca pa še nismo dobili.” Ste le streljaj iz Medvod, javne linije pa imate zelo slabe. "Avtobus redno vozi dvakrat dnevno. Zjutraj pelje proti Ljubljani, popoldan pa nazaj. Druge povezave pa res nimamo, vendar že dolgo časa nihče ni izpostavil tega vprašanja.” En del Zg. Senice je župnijsko gledano vezan na Reteče, ostali del KS pa na Soro. Ali otroci še hodijo v vrtec in šolo v Reteče? "Zelo redki, nekaj pa jih vendarle je. Starši sledijo temu, daje potem prehod težji, ker je v Retečah le prvih pet razredov, potem pa je potrebno na Trato, oziroma med nove vrstnike na Svetje.” Lani ste izdali zbornik Utrinki šestih desetletij. Kako bi na kratko strnili to obdobje? Most čez železniško progo na Ladji je še čisto sveže pobarvan. Tod naj bi bil čez leta zgrajen podvoz. ”To je bilo zelo razgibano obdobje. Že nekaj časa smo imeli željo, da bi vsa dogajanja v KS in še pred tem zapisali. Mnogo stvari je bilo narejenih, veliko je bilo prostovoljnega dela. Na vse to smo lahko ponosni.” Imate kakšne druge težave? Ni kanalizacijskega omrežja, kako je z vodo? "Kanalizacija je problem na dolgi rok in po mojem mnenju tu še 15 let ne bo kakšnih premikov. Kar se pa vode tiče, od lanske jeseni pijemo bolj zdravo vodo iz Dolomitov. Pred tem pa smo imeli precej več problemov z umazano vodo. Seveda so problem tudi azbestne cevi." Organizirate veliko prireditev. Med seboj se očitno radi družite? "Zelo aktivno pri tem je KUD, pa tudi ŠD s hokejisti. Resje, prireditvam dajemo velik poudarek. Vsako leto priredimo smučarsko tekmovanje zlata sredina, pustovanje, kresovanje^, postavitev mlaja, veselo harmoniko, veselice^ ki bo letos drugi vikend v avgustu. Lani smo ob izdaji omenjenega zbornika ob 25-letnici ustanovitve KS začeli s praznovanjem 2. oktobra kot krajevnega praznika in ob tem podelili prvih sedem priznanj, plaket KS Senica. Na ta dan je bila namreč leta 1980 ustanovna seja.” Maja Bertoncelj Roman Tehovnik ° 5 v Vsem občankam in občanom občine Medvode čestitamo ob občinskem prazniku. Kolektiv papirnice Goričane nVTO JAMNift ■ d.o.o. ' Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net Diagnostika vseh tipov vozi,! ŠASeBS Bosch servis! Servis klimatskih naprav! Pol stoletja seniškega gledališča Pol stoletja gledališke dejavnosti na Senici in pol stoletja od prve uprizoritve Finžgarjeve Verige na domačih tleh. ”Če zmoremo to v "fabrk”, potem zmoremo to tudi na S’nic’,” je že pred pol stoletja ideja o lastni gledališki skupini padla na plodna tla med tistimi krajani, ki so pod okriljem Tovarne celuloze in papirja pripravljali gledališke igre; najprej na odprtem odru gostilne Pr’ Možin in kasneje v dvorani tovarniškega sindikata. Prva igra, ki so jo sami premierno postavili na oder v Sori, saj svojega niso imeli, je bila Davek na samce februarja 1956. K sodelovanju jim je uspelo privabiti režiserja Franca Tičarja, ki jim je zabičal, da bo "morda res šlo.vendar le če ga bodo ubogali”. Prav on je dal tudi idejo, da so na odprti oder Markovega dvorišča na Spodnji Senici že avgusta isto leto postavili ljudsko jgro Veriga, ki jo je zapisal Fran Šaleški rFinžgar po resničnih dogodkih na Senici v začetku prejšnjega stoletja. Postala je sinonim ljubiteljskega gledališča v kraju. Začetna leta igralskega zanesenjaštva so zaznamovale še igre Pod Golico, Živ pokopan, Mariša in Gosposka kmetija ter kasneje še Mejniki. Pod okriljem kulturnega društva ”Pa igrajmo spet veseloigro Davek na samce,” je bila končna odločitev članov gledališke skupine, ko so pred tremi leti razmišljali, kako bi najbolj dostojno počastili 20-letnico KUD Fran Šaleški Finžgar Senica. Že takrat je padla tudi odločitev, da čez dve leti ponovijo Finž-garjevo Verigo in tako dostojno proslavijo še drugo pomembno obletnico; pol stoletja od njene prve uprizoritve na domačih tleh. Kulturni zanesenjaki so leta 1983 ustanovili svoje lastno društvo z željo, da bi še osvežili bogato kulturno dejavnost na Senici in vanjo aktivno kvključili mladino. Prvih šest let gaje vodil vsestranski kulturni delavec Valentin Zdravko Veber, dve leti Jože Dolinar, vešč igranja tudi po okoliških odrih, kar 13 let Metka Jamnik, ki je Na slovesni uprizoritvi Verige v soboto, 10. junya, so spominska priznanja podelili trem, ki so bili zraven leta 1956 in v vseh dosedanjih ponovitvah - Andreju Vebru, Valentinu Zdravku Vebru in Tinetu Križaju, ki mu je bila letos prvič zaupana tudi režija, v vseh uprizoritvah doslej in tudi tokrat pa je odigral vlogo zdraharja Drnolca. Razmišlja podobno kot dosedanji režiser Andrej Veber, ki je vse doslej odigral tudi vlogo deda Primoža in ponudil gostoljubje na svojem dvorišču. Oba sta namreč prepričana, da mora ostati igra Veriga ljudska in taka, kot je bila, brez kakršnihkoli modernizacij in aktualizacij. Prav tako v vseh uprizoritvah Verige na Senici in že prej v Sori je vlogo hribovskega snubača Bolte-žarja suvereno odigral Valentin Zdravko Veber. Obema je bolezen preprečila, da bi sodelovala tudi letos. v kulturno življenje vpeljala številne mlade, po letu 2004 pa Karmen Maretič Debeljak, ki tudi zadnja leta delovanja društva ocenjuje za zelo uspešna. V letu 2004 je igralska sekcija društva namreč ponovila gledališko predstavo Davek na samce in izkupiček ene od predstav, skupaj z zbranimi prostovoljnimi prispevki, v celoti namenili skupnosti Barka iz Zbilj za obnovo bivalnih prostorov. Lani so, prav tako uspešno pod režisersko taktirko Kondija Pižor-na, postavili na odprti oder pred domom krajanov, v katerem imajo svoje prostore, komedijo Gosposka kmetija. Letos so v novi športni dvorani v Medvodah organizirali etnološko prireditev Velikonočni čas, v juniju pa nas je gledališka skupina spet povabila na Markovo dvorišče na ogled Verige. "Naše kulturno društvo svoje aktivnosti usmerja predvsem v uprizarjanje gledaliških iger na prostem. Tovrstne prireditve imajo prav poseben čar, tako za igralce kot tudi za gledalce. Seveda pa vse skupaj ni čisto nič enostavno. Pridobiti vsa dovoljenja, postaviti začasen oder in vsa druga organizacija brez sodelovanja številnih krajanov praktično ne bi uspela. Zato je na koncu, ko prireditev steče in je vse pod streho, resnično zadovoljstvo. Tokrat se je z režijo spopadel Tine Križaj kot starosta med igralci, saj je v tej igri igral že pred pol stoletja in v vseh ponovitvah doslej. Svoje delo je odlično opravil, prav tako kot tudi ostali igralci. Želeli smo ohraniti čim bolj prvotno zasedbo, vendar je bilo treba poiskati nekaj novih obrazov, predvsem zaradi bolezni med starejšimi. Ob tem jubileju smo podelili tudi spominska priznanja trem igralcem, ki so v Verigi sodelovali vse od leta 1956. Trenutno si želimo malce oddiha, jeseni pa bomo znova organizirali izlet za igralce in druge člane društva, s seboj pa bomo povabili tudi tiste, ki nam pomagajo v zakulisju. Nadaljevali bomo z ustvarjalnimi delavnicami za naše najmlajše. Pripravili bomo kulturni program najprej za praznik Krajevne skupnosti in za vsa druga praznovanja do konca leta. Želimo si ponovno ustanoviti otroški pevski zbor ...,” niza načrte kulturnikov do konca leta Karmen Maretič Debeljak. Silvana Knok Igralska skupina z dobitniki priznanj. KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE • krmila in krmne komponente za domače živali • organska in mineralna gnojila • drobna semena • sredstva za varstvo rastlin • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • sadilni in okrasni lončki • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski in industrijski plin KZ Medvode z.o.o., c. ob Sori 11, Medvode < O o c a « (0 T- (1 o S Z •: m ' 2 n co | o (0 1 O « Q 5 : m o-c 5 > ; Tina "zastrupljena” z baletom Tina Klemenčič iz Zgornje Senice balet pleše šest let. Kot prva učenka Baletne šole Stevens je bila sprejeta na srednjo baletno šolo. Tina Klemenčič "Balet me izjemno sprošča ... Še posebej ob mirni glasbi. Zelo lepo gaje tudi gledati. Zanimanje zanj se med mladimi povečuje,” pravi petnajstletna Tina Klemenčič iz Zgornje Senice. Balet je začela plesati v tretjem razredu osnovne šole v Medvodah. "Nekoč sem opazila plakat, ki je vabil na predstavitev Baletne šole Stevens. Mamo sem prepričala, da sva šli pogledat. Pred tem si niti nisem znala najbolje predstavljati, kakšen ples sploh je to. Najprej me v baletni šoli niso najbolj pritegnili, a že čez nekaj tednov sem se odločila, da se vpišem,” se danes spominja Tina, ki si je od nekdaj želela plesati. Mlada balerina je prepričana, da pri baletu nikakor ne gre brez talenta. "Vsak ga ne bi mogel plesati. A zelo pomembni so tudi treningi,” je prepričana. In včasih je potrebna tudi vztrajnost, je dodala. Kot je pojasnila, je pred leti že razmišljala, da bi balet opustila, ker je malce popustila v šoli. "Danes mi ni žal. Res pa je, da je tudi naporno. Trenirala sem namreč šestkrat na teden. Včasih je bilo težko vse to usklajevati s šolskimi obveznostmi. Vendar pa so mi treningi predstavljali pravo sprostitev po napornem dnevu,” je pojasnila. In Tini so se vsi ti trdi treningi očitno obrestovali, saj je bila kot prva učenka baletne šole Stevens sprejeta na srednjo baletno šolo. "Prav posebej se nisem pripravljala na sprejemne izpite, pa tudi posebnih pričakovanj tedaj nisem imela. Dva tedna sem trenirala na nižji baletni šoli, saj moraš znati prav toliko oziroma najbolje je, če še več kot balerine v četrtem razredu te šole,” pravi Tina, ki je bila izjemno presenečena, ko je izvedela, da so jo sprejeli. "Ob tem moram pohvaliti tudi domače, ki mi od nekdaj stojijo ob strani, me vozijo na treninge in na splošno podpirajo pri baletu,” je dodala. Tina bo jeseni tako šolanje nadaljevala na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani, vsako popoldne pa bo imela obveznosti še na srednji baletni šoli. "Vem, da me čakajo težka leta,” meni obetavna balerina, ki bo, kot pravi, še naprej plesala v Baletni šoli Stevens. Ta čas sicer nima treningov, avgusta pa jo v Naklem čaka baletni seminar. "Tudi po končani srednji šoli se nameravam posvečati baletu. Ker v Sloveniji zaenkrat še ni akademije, bom šla verjetno v tujino,” je napovedala Tina, ki si želi postati defektologinja. Ana Hartman V Sogefiju sledijo okoljskim smernicam V skupini Sogefi Filtration se dogovarjajo za zamenjavo spornega papirja. Dim je še prisoten, a gaje manj. Sogefi Filtration iz Medvod je naj večji proizvajalec filtrov v Sloveniji in hkrati vodilni proizvajalec filtrov na območju Balkana, saj na teh trgih deluje že pet desetletij. Proizvaja oljne, zračne, gorivne in kabinske filtre za osebna vozila in tovorni program. Družba ima svoj sedež na Ladji v Medvodah, kamor je na površino skoraj 10 tisoč kvadratnih metrov v letu 2000 preselila vse svoje proizvodne kapacitete. V juliju 2004 je prešla v italijansko lastništvo in je ena izmed enajstih članic v istoimenski skupini, ki združuje vse najpomembnejše proizvajalke filtrov v Evropi. S 154 zaposlenimi bo v letošnjem letu ustvarila preko 14 milijonov evrov prometa. Letno medvoški proizvajalec izdela med šest ter šest milijonov in pol različnih tipov filtrov, kar v okviru skupine Sogefi Filtration pomeni okoli 3,5 odstotka vseh filtrov. Podjetje je za sistem ravnanja z okoljem že junija 2004 pridobilo certifikat ISO 14001, letos pa ga je nadgradilo z novo verzijo. Tako sledi smernicam, ki si jih je zastavilo in določilo v svojih razvojnih programih, ki so usklajeni s svetovnimi okoljskimi in tržnimi zahtevami. Med dolgoročnimi cilji družbe je zlasti zmanjševanje porabe energije ter porabe vhodnih surovin in količine odpadnih emisij v zrak, kot so hlapne organske spojine, ki jih skušajo nadomestiti z okolju prijaznejšimi snovmi. Ob tem dajejo poseben poudarek zmanjševanju obsega okolju škodljivih odpadkov in skrbijo za njihovo primerno sortiranje, skladiščenje in odvoz. Podjetje je vas čas povezano tudi z lokalno skupnostjo. Iniciativni odbor, ki so ga jeseni 2004 ustanovile štiri medvoške krajevne skupnosti, obveščajo o vsaki menjavi filtrov, o vrstah papirja, ki jih uporabljajo v proizvodnji, ter o izvedbah obratovalnega monitoringa. Nedavni inšpekcijski pregled z Ministrstva za okolje in prostorje pokazal, da so na Ladji emisije fenola in formaldehida v zrak daleč pod dovoljeno zakonsko mejo. Krajane v neposredni okolici je občasno motil smrdeč dim, ko je podjetje delalo na liniji Cornaglia v treh izmenah, zato se v skupini Sogefi Filtration dogovarjajo za zamenjavo spornega papirja. Dim je danes še vedno prisoten, vendar gaje manj. Mesečno v podjetju spremljajo stanje z okoljskim pregledom po vseh organizacijskih enotah, enkrat letno pri njih poteka interna kontrolna presoja s strani Centrale za kakovost iz Francije, zatem pa še zunanja kontrola s strani certifikacijskega organa (BVQI). Vsako leto se izvajajo meritve emisij s strani laboratorija, ki ga določi Ministrstvo za okolje in prostor. V podjetju se bodo še naprej trudili za odkrit in kooperativen odnos z lokalno skupnostjo. Kljub slabim pogojem zvesti hokeju ŠD Senica je najbolj prepoznavno po hokejistih, ki so bili tudi gonilna sila ob ustanovitvi društva. Čez dve leti si želijo nastopiti na Svetovnem veteranskem prvenstvu v Kanadi. Člani HK Jelen Senica - ŠD Senica so ustanovili v začetku 90. let z željo dvigniti raven športnih aktivnosti, predvsem pa hokeja. V začetku je društvo štelo okoli 20 članov, danes jih ima 60. Člani lahko izbirajo med aerobiko, malim nogometom, košarko in hokejem na ledu. ”Vse sekcije imajo zveste člane, ki aktivnosti gojijo po okoliških dvoranah; aerobičarke so svoj prostor uredile kar v domu KS, hokejisti pa smo nomadi in svoj prostor pod soncem iščemo na Jesenicah, Bledu ali Ljubljani,” je dejal predsednik hokejske sekcije Staš Kalan, ki je pred dvema letoma nasledil legendarnega Silva Bernarda - Biba. Hokejska sekcija ima 25 članov, ki prihajajo redvsem iz Senice in Reteč. Sicer pa ima okej v kraju dolgo tradicijo. "Starejši "mladinci" so ob ostrih in dolgih zimah, ko so zaledenele vse mlake v okolici, svoj prosti čas izrabili tako, da so prijeli za doma narejene palice in se poizkusili v tej dinamični igri. In tako se je zadeva prijela,” se danes spominja Kalan. Uradna ustanovitev sekcije sicer sega v leto 1988, ko so si tudi nadeli imeli HK Jelen Seni-ca-Reteče. "Pobuda je prišla iz želje po organiziranem nastopanju v Kranjski hokejski ligi, ki se je takrat igrala v danes žal že podrti hokejski dvorani,” je povedal. Danes člansko-vete-ranska ekipa nastopa v ljubljanski rekreativni Nočni hokejski ligi (NHL), kjer so v letošnji sezoni osvojili odlično peto mesto. Osvojili so tudi nekaj domačih in tujih turnirjev. "Sami in pod vodstvom Aleša Kalana poskušamo "spiliti” formo za težke tekme v NHL. V tej ligi pretežno nastopajo bivši igralci klubov iz Ljubljane in Kranja, kot so Rahmatulin, bratje Lepša, Beribak, Bolta. Tako nam včasih kar trda prede,” je dodal v šali. Iz prvega obdobja pa verjetno ne bodo nikoli pozabili leta 1993 in osvojitve drugega mesta v Kranjski rekreativni ligi, ko so pred petsto gledalci premagali tekmece z Jezerskega. Kot je pojasnil Kalan, se v zadnjem času z novimi, mlajšimi obrazi žal ne morejo pohvaliti. "Z rušenjem dvorane v Kranju se je zanimanje mladih za ta šport zmanjšalo. Problem so tudi cena hokejske opreme, pozne ure prostih terminov lednih dvoranah in razdalja,” je pojasnil. Kot največji cilj v prihodnosti so si zastavili udeležbo na Svetovnem hokejskem veteranskem prvenstvu leta 2008 v Ottavvi v Kanadi. "Vsi delamo v to smer in upam, da nam bo uspelo. To bi bila zares krona na 20-letnico delovanja, ki jo bomo takrat praznovali,” je napovedal. Ana Hartman O Štirje Seničanl plešejo pri Lonci Godešič - Na uradni dan tisočletnice Godešiča, 23. junija, ki jo skorajda sosednja vas medvoške občine praznuje letos, so zaplesali tudi člani plesne skupine Lonca iz Škofje Loke. Skupina deluje že nekaj let, v njej trenutno pleše 24 članov, tudi štirje Seničani. Andrej Kunstelj je bil celo rojen na Godešiču, zato mu je bilo še v posebno čast nastopiti na uradni dan tisočletnice te vasi. Njegova žena Marija Kunstelj je ob tem povedala: "V skupini Lonca pleševa dobro leto in pol. Skupine prej nisem poznala, takoj pa se mi je zdela zelo zanimiva, tako glasba kot tudi način plesa, tako da kar vztrajam. Pri teh plesih je potrebne precej koncentracije, fizično pa niso naporni.” V plesni skupini Lonca sta se predstavila tudi Marjan in Boža Mubi. Na sliki: mag. Aleksander Igličar, predsednik odbora za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča (več o tem na www.godesic.si), zakonca Mubi in zakonca Kunstelj s Senice. M. B. avco/iiša RESJViK medvocfe Črešnik, d.o.o., Medvode Spodnja Senica 20, 1212 Medvode Rio, ki ga zaznamuje atraktivna izstopajoča podoba, je dinamičen, drzen in neizmerno atraktiven. Nič ni prepuščeno naključjem -vključno z izvrstno ergonomijo. Ljudje in dogodki-------------------------- Druženje je zelo pomembno Sredi junija je na vrtu gradu v Valburgi potekalo tradicionalno srečanje upokojencev iz Medvod, Smlednika in Pirnič. Valburga - ”Na letna srečanja prihajam, odkar sem včlanjen v društvo upokojencev Smlednik. Super se imamo, ambient je tu prav čaroben. Lahko bi imeli še več takšnih srečanj, saj je druženje za nas, starejše, zelo pomembno,” je o srečanju povedal Lojze Vesel iz Hraš. "Zdi se mi, da nam v društvu nudijo kar precej aktivnosti, tako da lahko vsak poišče kaj po svojem okusu. Sam grem včasih na kakšen organiziran izlet. Lahko bi jih pripravili še več,” je dodal. Nad srečanjem je bila navdušena tudi Cilka Kolman iz Smlednika. "Srečanje je odlično pripravljeno, pa tudi dan je prečudovit. Vsako leto se jih udeležujem in tudi v prihodnje se bom,” je napovedala. Tokrat je organizacijo tradicionalnega letnega srečanja medvoških upokojencev prevzelo smledniško društvo. Udeležilo se gaje okoli tristo upokojencev, kar je približno enako kot v preteklih letih. Zbrane so najprej pozdravili predsednik DU Smlednik Franc Kne, župan Stanislav Žagar. Marjan Sedmak iz Mestne zveze upokojencev Ljubljana in Feliks Ježek, predstavnik DESUS-a. Program so obogatili tudi pevci DU Medvode in glasbeniki. Upokojence je z recitacijo odlomka iz Martina Krpana razveselil tudi dramski igralec Polde Bibič. Po končanem uradnem delu se jim je prilegel golaž, ki so ga pripravili kuharji VIZ Frana Milčinskega Smlednik. Kasneje je upokojence čakal še zanimiv kviz, ki gaje pripravil dr. Janez Bogataj. Pomerili so se v poznavanju starih običajev in praznikov, največ znanja pa je pokazala ekipa domačega društva. Na letošnjem srečanju se je zbralo okoli tristo upokojencev. V prijetni senci so upokojenci klepetali do poznih popoldanskih ur, ob zvokih glasbe so se nekateri tudi zavrteli in obujali spomine na veselice, ki sojih nekoč prirejali na tamkajšnjem vrtu. Ana Hartman Prometni znak in omejevale! hitrosti Nov pločnik. Medvode - Tokratni vprašanji nam je poslal bralec Borut iz Medvod. Njegovo prvo vprašanje se nanaša na postavitve cestnoprometne signalizacije v Medvodah. Zanima ga, zakaj je za pešce prepovedana (za kolesarje pa dovoljena) uporaba novega dela pločnika čez Soro iz centra Medvod proti pošti, v obratni smeri pa ne. Sprašuje, če je težava le v tem, da je nekdo pozabil odstraniti prometni znak, ki prepoveduje pešcem nadaljevanje hoje. Franci Jeraj, vodja oddelka za gospodarske javne službe na Občini Medvode odgovarja: ”Vse predloge za dodatno cestno prometno signalizacijo ali preureditev obstoječe bomo pregledali in obdelali ter v prihodnjih mesecih predlagane lokacije verjetno tudi opremili z ustrezno cestno prometno signalizacijo, seveda pa vse v okviru finančnih možnosti občinskega proračuna. Prav tako bomo pregledali omenjeno cestno prometno signalizacijo v okolici novega pločnika na mostu čez reko Soro in jo po potrebi preuredili.” Medtem so znak že odstranili. Drugo Borutovo vprašanje pa je, kdaj bo prišlo do postavitve omeje-valcev hitrosti na Medvoški cesti, kjer so po njegovem vsakodnevne "cestnohitrostne dirke”. Jeraj odgovarja, da so bila v osnutku proračuna Občine Medvode za leto 2006 potrebna finančna sredstva za postavitve novih omejevalcev hitrosti predvidena, vendar so se svetniki odločili drugače in ta sredstva razdelili na druge proračunske postavke. Omejevalci hitrosti očitno so svojevrsten problem, saj med- voški župan Stanislav Žagar pravi, da zahteve za njihovo postavitev prejema skoraj dnevno, na drugi strani pa nekateri opozarjajo, da znajo biti tudi zelo nevarni, predvsem za otroke, ki za vožnjo čeznje še nimajo pravega občutka. Vpra.šaiya za občinsko upravo in za župana Občine Medvode nam lahko pošljete na elektronski naslov: maja.bertoncefj@g-glas.si in potrdudili se bomo dobiti odgovore nanje. Maja Bertoncelj Deset let šole v Sori Sora - Sredi junija so v Sori praznovali desetletnico nove podružnične šole, ki kraju daje prav poseben utrip. Zametki šolstva v Sori sicer segajo več kot 130 let nazaj. Najprej so imeli enorazrednico, ki sojo leta 1905 preoblikovali v dvorazrednico, leta 1921 pa v trirazrednico. Vse do leta 1953 je bila v Sori osemletka, po tem letu pa so učenci višjih razredov šolanje nadaljevali v matični šoli v Preski. Prejšnja šola je stala v bližini ceste, poleg tega pa je bila stara in dotrajana, zato je bila izgradnja nove šole nujna. Pred desetimi leti so se tako krajani razveselili novozgrajene šole s telovadnico. Kulturnega programa, ki so ga z nastopi obogatili učenci, se je udeležili tudi poslanec dr. Slavko Gaber, ki je šolo tedaj tudi predal svojemu namenu. "Naša šola je na nek način središče dogajanja v kraju. Veseli smo, daje obdržala svoje mesto in da se uspešno vključuje v kraj,” je v svojem govoru poudarila vodja šole Stanka Jerneje. Ana Hartman Oglas KranJ MESTNA OBČINA KRANJ muummHu Gorenjski Glas PC |0 Najdi.si TOSHIBA ©VIPAVA KUPIFIG EW A e^% ■■ =»SLv #*=»• ——0 ~MF«# ^ ^ D 24.TRADKIONALNA KRANJSKA NOČ 17 - z<) JULIJ 2006 k KRANJ FEST I www.kranfeit.com PetarGraio Vlado Kmlin in Mali bogovi j Rebeka Dremelj Turbo angeli i ]. irecanje amatenkih gledaliic ilovenije f mednarodno iretanje j Državno prvemtvo v odbojki na mivki | iADBINECI BLAK www.geoset.sl inTEfPLAn V' ° n°» I *•# oVrvi'J * Slovenske železnice ZVCK D) FOTO BONI (e ) SNC>YIK SET tiskarna Pa*T;! □ggpiai! |(0tK0NNET n ^iZID.-^ nma ‘«s«5 ŠMIT ^u\ smrh (& KiimoeefeM. 4» SEL -vi g d"v KOMUNALA SiOvMnlk IU9 ^Slovenila idy sm m ALPETOUR? ▼ " eenAr lik oglasa: Zavod z< Zupan nagradil osnovnošolce Medvode - Medveški župan Stanislav Žagar je tudi letos sprejel najboljše osnovnošolce in jim podelil priznanja in nagrade. Letos jih je prejelo 45 učenk in učencev. Iz OŠ Preska so priznanje za odličen uspeh vsa leta šolanja prejeli: Ana Dubokovie. Andrej Miklavčič, Anja Rihtaršič (prejela tudi zlato priznanje "Kaj veš o sladkorni bolezni”), David Bukovšek (prejel zlato priznanje "Kaj veš o sladkorni bolezni”), Jakob Kokalj, Jernej Bergant (prejel zlato Preglovo priznanje, zlato Proteusovo priznanje), Klemen Jamnik (prejel zlato Proteusovo priz- nanje, zlato priznanje iz angleščine), Luka Rebolj, Maruša Grmovšek, Miha Luzar, Miha Osredkar. Mija Božič, Taja Verovšek, Tjaša Knific (prejela zlato Proteusovo priznanje), Zala Kržišnik. Iz OŠ Medvode so bili vsa leta odlični: Alenka Bernard. Ana Ercegovič Rot, Eva Logonder, Eva Miklič, Gašper Bohinc, Peter Horvat, Staša Dular, Tara Knok Ratkovič, Tina Kajzer, Tina Klemenčič. Na OŠ Pirniče so bili najbolj uspešni: Anja Mrak (prejela tudi zlato priznanje iz Vesele šole), Ana Mrak, Jana Čukajne, Jure Stare, Rok Bo- hinc, Tina Tomšič, Tjaša Kutnar, Urška Ziherl. Matija Grošelj je prejel zlato priznanje i^.i Vesele šole, Nejc Grenc pa zlato Vegovo priznanje. Na OŠ Simona Jenka v Smledniku so priznanje za odličen uspeh vsa leta šolanja prejeli: Ana Brlogar, Ana Jenko, Martin Tomaž Lauko (prejel tudi zlato priznanje iz znanja zgodovine), Matic Bergant (prejel zlato priznanje iz Vesele šole), Monika Žavbi, Rok Čerin, Tea Debeljak, Tjaša Podgoršek, ter Urša Ribič. Žiga Burgar je prejel zlato Proteusovo priznanje. M. B., foto: Silvana Knok Županske volitve bodo zanimive Medvode - Tildi v Medvodah se razkrivajo imena županskih kandidatov. Svojo vnovično kandidaturo je v pogovoru za Sotočje potrdil sedanji župan Stanislav Žagar, ki bo kandidiral kot samostojen. V SDS stavijo na Alojza Doviča, nekdanjega podjetnika iz Zg. Pirnič, ki je po izobrazbi elektroinženir. Njegov moto je, da je v Medvodah prišel čas za spremembe, čas za razvoj. Poudaril je še, da je v Medvodah treba dokončati celo vrsto že začetih in nedokončanih projektov, narediti obračun, koliko je dolgov, zgraditi središče Medvod, tukaj so ceste, pa tudi projekt, kjer bi skupaj s Kranjem in Škofjo Loko uporabili evropska sredstva, to je očiščenje obeh rek in Zbiljskega jezera in iz tega narediti "sedma nebesa” turizma. Kandidata imajo tudi že v SD. Sklenili so, da bo to podjetnik Gustel Šimic z Vikrč. Pred dvema letoma je že kandidiral v DZ. Po poklicu je ekonomist, je podjetnik in član nadzornega sveta Občine Medvode. V SD si želijo uspeha in se zavedajo, da bo konkurenca zelo močna. V občinskem odboru Nove Slovenije pa za županskega kandidata predlagajo sedanjega občinskega svetnika Janeza Šušteršiča iz Seničice. Odločitev so sprejeli pred kratkim. Prav tako je znano, da bo svojega kandidata za župana, pravzaprav za županjo, imela LDS. Zaenkrat edina županska kandidatinja je Alenka Žavbi Kunaver iz Zbilj, tudi nova predsednica OO LDS Medvode. S tem pa kandidatna lista verjetno še ni zaključena in po koncu poletja bo znanega še kaj več. Skratka, obeta se nam zanimiva predvolilna tekma. M. B. Jubilejna akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna Občina Medvode, Odbor za turizem in gostinstvo Občine Medvode in TUristična zveza Medvod letos že 10. leto organizirajo akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna. V občini bodo tako že desetič ocenjevali najlepše hiše, cvetje, okolico, industrijske objekte, infrastrukturne objekte, naravno in kulturno dediščino, kmetije, šole, izletniške kraje, gostinske objekte, javne objekte, turistične objekte in javne površine. Zadnja leta komisija ocenjuje tudi neprimerno urejene objekte in jim dodeljuje pelinov cvet. Letošnje ocenjevanje se je že začelo, zaključek akcije pa bo v septembru s prireditvi- jo in podelitvijo priznanj. V akciji lahko sodelujete tudi vi, saj najbolje poznate svojo okolico. Vaše predloge, katere objekte in kraje v občini naj komisya obišče in oceni, v Turističnem biroju sprejemajo še do kon- . K-ca julija. Obrazce za ocenjevanje dobite tudi na spletni strani www.medvode.si. V skopu projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna do konca juljja poteka tudi natečaj za najlepšo fotografijo, posneto na območju občine Medvode. Fotografije lahko pošljete na naslov: Thristični biro Medvode, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode ali prek e-pošte: ti-biro@medvode.si. Medvode zelena vrata glavnega mesta -----------—-------------------------Ljudje in dogodki Prepričalo ga je staro dvorišče Prvo nagrado na letošnjem Ex tempom v Sori je dobil Anton Kastelic. Herman Gvardjančič, akademski slikar: ”Gre za krajino, ki ima dodatek, ki me je prepričal.” Sora - V Sori je KUD Oton Župančič organiziral tradicionalno slikarsko prireditev Ex tempere Sora 2006. Na temo "Kje so tiste stezice” je 43 umetnikov oddalo 56 del. Minuli teden so podelili nagrade, ocenjevalno komisijo (v njej sta bila še Franc Plešec in Barbara Bališ Markovič) pa je vodil znani akademski slikar Herman Gvardjančič iz Gorenje vasi pri Retečah, ki je ob tem povedal: "Izogibam se takšnih ocenjevanj, a ker so to "prisrčni sosedi”, sem sprejel. Za tako majhno vas, da nabere toliko slikarjev in slik, je to pozitivno in presenetljivo.” Gvardjančič je slikar že štiri desetletja, njegov motiv pa je krajina. "Moja slika bi bila točno taka, kot jih delam. Verjetno pa res ne bi prepoznali, kaj bi bilo na njej, saj gre za psihoanalitično krajinarstvo," je dodal Gvardjančič. Podelili so šest enakovrednih nagrad, ki so jih prejeli: Peter Gaber, član domače likovne sekcije, Neda Hanc, Petar Lazarevič, Janez Rant, Ljudmila Šuklje, Alojz Tarfila, ter eno izredno, ki je šla v roke najmlajšemu udeležencu, Gašperju Tarfili. Častno diplomo za podar-Ijeno sliko so podelili Branetu Prazniku. Tretjo nagrado je prejela Nina Aleglič, drugo Franc Rant, za najboljšo sliko pa je bilo ocenjeno Staro dvorišče Antona Kastelica, ki je v Soro tretje leto prišel iz Ljubljane: "Sora mi je posebej všeč in zagotovo pridem tudi prihodnje leto. Drugače pa res nisem čisti amater, čeprav se v slikarstvu zelo poudarja naziv akademski slikar. Mislim, da bi tudi tu moralo veljati le delo. Tokratni motiv me spominja na mojo mladost, ker sem živel na deželi, na kmetiji, in tudi mojega dvorišča ni več, tako kot jih verjetno ni več v Sori. Ob podpori sponzorjev (Wil sonic, d.o.o., Sional, d.o.o., Brinox, d.o.o., Pri-ma, d.o.o. in Novak Stane s.p.) so odkupili slike Olge Jevšek, Janeza Ranta, Darinke Zaletel, Tanje Prezelj, Petra Lazareviča ter Julijane Peršič. Z udeležbo je bil zadovoljen Franc Plešec, predsednik KUD Oton V Sori so letos slikali na temo Kje so tiste stezice. Nostalgija torej. Foto: Maja Bertoncelj Župančič, ki je ob tem povedal, da je letos prišlo veliko novih imen, le približno četrtina udeležencev pa je iz medvoške občine. Sicer pa v Sori na podstrešju Doma krajanov gradijo atelje za slikarje likovne sekcije, ki bo končan do zime. Razstavljena dela si boste lahko ogledali tudi v knjižnici v Medvodah, kjer bo odprtje razstave 12. julija ob 19.30. Dela bodo na ogled do konca julija. Maja Bertoncelj Priznanja mladim likovnikom V Vzgojno-izobraževalnem zavodu Frana Milčinskega so učencem podelili priznanja za likovna dela in računalniško grafiko. Najuspešnejši likovnik je bil Dorde Mihailovič. 1 Valburga - V Vzgojno-izobraževalnem zavodu Frana Milčinskega Smledniku (VIZ) so znani po izjemno nadarjenih mladih likovnikih, katerih dela so pogosto nagrajena na domačih in tujih likovnih manifestacijah. Letošnjo slavnostno podelitev priznanj za likovna dela in računalniško grafiko, ki se je je udeležil tudi makedonski ambasador Samoi) Filipovski, so združili z zaključno prireditvijo trinajstih devetošolcev. Že tradicionalno učenci VIZ sodelujejo na mednarodni likovni manifestaciji Mali bitolski Montmartre, ki poteka že 25 let. Vsako leto razpišejo natečaj, na katerega je letos prispelo 22 tisoč otroških del iz 30 držav. Za poslana likovna dela so zlato paleto prejeli Deni Makorič, Nejc Čagran in Žan Martinčič. Diploma je šla v roke Neje Roge(j, z zlatim čopičem pa sta bila nagrajena VIZ Frana Milčinskega in likovni pedagog Slavko Zupan. Za poslane računalniške grafike je zlato paleto prejel Mel Chiwele, diplomo pa Alex Prah in Peter Avbe(j. Ob 25-letnici likovne kolonije so za strokovni doprinos k razvoju manifestacije odlikovali Slavka Zupana. Dinu Muharemoviču so podelili zlati čopič za večkratno uspešno sodelovanje na koloniji, kot najboljši posameznik na koloniji pa je zlati čopič dobil še Peter Avbelj. Najboljše kolekcije so nagrajene z udeležbo učencev in mentorjev na mednarodni likovni koloniji v Bitoli. Učenci VIZ so že vrsto let po kvaliteti del v samem vrhu in so se kolonije tako udeležili že 22-krat. Med 22 ekipami so letos VIZ zastopali učenca Peter Avbelj in Dino Muharemovič ter likovni pedagog Slavko Zupan in mentorica računalniške grafike Gabrijela Grosar Zupan. Učenci VIZ so sodelovali tudi na likovnem natečaju Ministrstva za kulturo in Nacionalnega centra za kulturo otrok "Egipt v očeh otrok sveta". Srebrno medaljo je prejel Sandi Krajnc, certifikata pa Matevž Bon in Matej Rudolf. Uspešni so bili tudi na natečaju francoskega odbora Unicefa "Moj pogled skozi okno”, na katerem so priznanja prejeli Aleksander Duragič, Dordi Mihailovič in Žan Martinčič. Kot je pojasnila Grosarjeva, ta čas štirje njihovi učenci nadaljujejo poklicno izobraževanje na šolah, kjer je pomembna likovna ustvarjalnost. "V času šolanja pri nas so bili izjemno dobri likovniki. Še več otrok bi se odločilo za tovrstne poklice, a jim slab splošni učni uspeh to onemogoča,” je povedala. Ana Hartman ZCatarstvo 'Trtni/^ Medvodt Seškova c. 9 1215 Medvode, DELOVNI ČAS: tel.: 01/361 1694 PON. - PET.: 9.- 18. ure SOBOTA: 9.-12. ure • NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV • pestra izbira nakita • predelava starega zlata • popravilo nakita • 38 let tradicije • ugodne cene ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! Vznemirljive meglice na sotočju Znanemu slovenskemu fotografu Deanu Dubokoviču poseben izziv predstavlja potopisna fotografija. Sicer pa ga, kot pravi, v jesenskem in zimskem času vedno znova navdušujejo tudi meglice na sotočju Save in Sore. Dean Dubokovič Dean Dubokovič je nedvomno eden izmed najbolj vročih slovenskih fotografov, ki ga v Medvodah dobro poznajo. Ne le, da ima v kraju že 15 let svoj fotografski studio, pač pa se je pred petimi leti tja tudi preselil. V mladosti je Dean kolebal med poklicem vrhunskega kuharja in fotografa. ”To dvoje mi je vselej rojilo po glavi. Doma sem vedno z veseljem pomagal kuhati. Tudi babici sem rad priskočil na pomoč, kadar sem bil v varstvu. Kuhanje meje vedno navduševalo in zabavalo,” se spominja Dean. Kljub temu odločitve za fotografa ni nikoli obžaloval. V začetku 80-ih let je dobil svoj prvi fotoaparat. "Veliko voljo do fotografiranja so mi vlili vojaški kolegi in njihova dekleta. Kadar namreč nisem imel kaj početi, so mi bili najboljši motiv,” je pojasnil. In tako se je počasi začelo. Kmalu za tem se je kot fotograf zaposlil v kranjski Iskri, kjer se je začel seznanjati s komercialno fotografijo, ki še danes predstavlja pomemben del njegovega posla. V tistem času je začel sodelovati tudi z Bernardo Jeklin in revijo Jana. Tam je opravljal predvsem reportersko delo, seznanjati pa se je začel tudi z modno fotografijo. "Vse odtlej sva z Bernardo zelo tesno sodelovala. Še danes se spominjam njenega pisma, naj se oglasim in njenega tovariškega pozdrava na koncu,” je spomine obujal Dean. Pred 15 leti je pridobil status svobodnega umetnika in v Medvodah odprl studio. Čeprav je Dean avtor številnih odmevnih fotografij (le kdo se ne spomni Sun Mixovih ritk?!), pa, kot pravi, na njem vselej pustijo največjo sled prav potopisne. "Najbolj mi je v spominu ostala Južna Amerika in Azija, predvsem Vietnam, indija, Kitajska,” je pojasnil. Reportažne fotografije so mu izziv predstavljale predvsem v 90-ih letih. ”Še danes se jih rad lotim, saj zelo veliko po- tujem,” je pristavil. Od nekdaj, je nadaljeval, je izjemno rad fotografiral ljudi. "Njihovo energijo, izražanja, temperament, estetiko ... Poudarek je vedno na ljudeh, drugačni kulturi, lepotah narave,” je pojasnil. Dean je dobro poznan po fotografijah čutnih ženskih modelov, ki se izzivalno pomikajo med svetlobo in temo. Od portretov se je pomaknil tudi na področje gastronomije, ki ga še vedno zelo vznemirja. "Tako sem združil ljubezen do fotografije in kuhanja. Kdo ve, mogoče pa le kdaj bom vrhunski kuhar,” se je nasmehnil. Nekatere zanimive motive pa je Dean našel tudi v Medvodah. Kot je pojasnil, ga vedno znova vznemirja sotočje Save in Sore. ”Ko se jeseni ali pozimi sprehodim ob reki, me vedno navdu^J šujejo meglice,” je povedal. Fotoaparat ima vedno pri sebi. "Današnja sodobna tehnologija za razliko od včasih to povsem preprosto omogoča,” je pristavil Dean. Če so mu še pred leti očitali, da za fotografa, s katerim se dnevno srečujemo v številnih slovenskih revijah, dokaj redko razstavlja, pa že nekaj časa ni več tako. Po odmevni lanskoletni razstavi v galeriji ljubljanskega Evrocentra, ki jo je naslovil Pod mojo kožo, pa je ta čas že zaposlen s pripravo nove razstave, ki jo bo jeseni odprl hkrati z otvoritvijo nove galerije na Bledu. "Razstave ... Le pravi navdih moraš dobiti. Tema tokratne razstave bo stanje duha, žalost, veselje, stres ... Skratka, vse kar se nam dogaja v življenju,” je napovedal. Čeprav je poklic fotografa včasih lahko precej naporen, pa, kot pravi Dean, ni nikoli obžaloval, da se je odločil zanj. "Na primer danes moram biti čez tri ure v Puli ... Prihodnji teden grem v Saint Trapez delat reportažo, konec meseca pa še na Ibizo. Dolgčas pa res ni nikoli... Zgodilo seje» že celo, da sem za tri ure odpotoval v Nevv York, v' pravi Dean, ki proste trenutke rad izkoristi za vožnjo z motorjem. Ana Hartman elite MODELS' FASHION NOVO: ročne ure URARSTVO MEDVODE, Pritličje blagovnega centra Telefon: 01/36-12-913 Delovni čas: 9. - 19. ure,, sobota: 9. - 13. ure ŠENTVID, PRUŠNIKOVA 77 Telefon: 01/51-22-454 Delovni čas: 9. - 13. in 15. - 18. ure i I Zaključek akcije Za lepšo prihodnost Tik pred zaključkom šolskega leta so na šoli v Preski pripravili zaključno prireditev akcije Za lepšo prihodnost, v sklopu katere so zbirali denar za izgradnjo vodnjaka v Malavviju. Ideja za humanitarni akcijo se je utrnila osmošolcu Aljažu Peklaju, ki je prek misijonske skupnosti prišel v stik z jezuitom p. Stankom Rozmanom, ki deluje v Malavviju. Aljaž si je zadal cilj, da s pomočjo vrstnikov zberejo okoli 450 tisoč tolarjev, kolikor je potrebno za izgradnjo enega vodnjaka. Z dobrodelnimi prireditvami, zbiranjem odpadnega papirja in akcijo zbiranja drobiža so zadani cilj tudi izpolnili. Na zaključni prireditvi, ki so jo sooblikovali domači učenci. Sten Vilar, plesna skupina Angels iz Domžal, plesna šola Latino iz Medvod ter ansambla Lest minit in Evil eye, so zbran denar predali misijonski skupnosti, kjer so pohvalili prizadev- nost učencev. ”Ko bi bilo med nami več takšnih šol, v katerih bi vzgajali ljudi, ki jih današnji svet najbolj potrebuje, ljudi s srcem za druge!” so jim zapisali v enem izmed pisem. Ana Hartman Mladi Živahnost prenašajo iz roda v rod Igralec in animator Sten Vilar, ki je bil izjemno živahen otrok, je prepričan, da smo z delom Sten Vilar je v otroštvu veliko prostega časa preživel ob Sori. "Na igrišču ob reki smo preživeli ogromno lepih trenutkov. Igrali smo nogomet, lovili ribe, izdelovali indijanske šotore, rabutali sadje in zelenjavo. Velikokrat smo hodili z žogo v bližnji Partizan, pa bo borovnice v medanski gozd, včasih zavili v slaščičarno pri "Safetu” na sladoled in se zvečer pridružili žabjemu zboru ob mlaki, ki je stala v bližini današnje zadnje postaje trole,” je spomine na otroška leta obujal Sten, kije bil izjemno živahen otrok. "Zakaj bi spreminjal tisto, kar ti je položeno v zibelko. To sta mi na nek način podarila starša, predvsem oče, ki je bil zelo dinamičen in zanimiv otrok. In nikar ne vprašajte, kakšni so moji štiije otroci?!” O katerem poklicu ste sanjali kot otrok? "Takrat nisem veliko razmišljal o tem. Verjetno zato, ker v zgodnjem otroštvu nisem želel prehitro odrasti. Kasneje pa sem začutil potrebo po komunikaciji, igri v gledališču, improvizaciji in predvsem po delu z ljudmi.” Pri vašem delu rabite veliko izvirnosti in domišljije. Ali izhajata iz otroštva? "Nedvomno izvirata iz otroške igre. In ne boste verjeli, da se to na neki način dogaja vse življenje, saj smo tudi mi z delom svoje osebnosti večni otroci. In tega bi se morali zavedati in veseliti. Še več: spoštovati in negovati, kajti to je osnovna osebnosti na neki način večni otroci. človeška energija, ki nas ohranja spontane, igrive in zadovoljne.” Ste bili priden učenec? "Ne preveč. "Bodi priden" mi še danes ne gre iz jezika, saj mi to še vedno pomeni, da moram biti miren, neaktiven, poslušen, zelo ubogljiv in da ne smem misliti s svojo glavo, kar pa je bilo tudi ta- krat v nasprotju z mojo osebno naravo. Bil sem zelo živahen, ne pa nesramen. Bil sem solidaren in ne egoist, prav rad sem pomagal drugim in s tem sebi daroval veselje. Bil sem čuteč in duhovit. Vedno sem bil med boljšimi učenci, čeprav sem prednjačil s podpisi v svoji beležki in navadno s sošolci uporabljal zadnjo klop avtobusa na šolskem izletu. Veijetno veste, kaj to pomeni...” Ali hranite kaj iz otroštva? "Iz otroštva hranim vse tisto, kar mi je še danes potrebno za življenje. To so zelo prijetne izkušnje, številna doživetja, to je vse tisto dragoceno, kar mi pomaga pri uresničevanju osebnosti, da rastem, se ohranjam in sem zadovoljen. Kaj ni prav zadovoljstvo skupni imenovalec vsega, kar se dogaja v našem življenju?” Kakšni so danes vaši spomini na otroška leta? "Spomini so kot drobne ptice, ki se vedno znova vračajo v gnezda mojega otroštva. Od tam včasih še vedno jemljem moč in veselje za življenje. Spomini niso povezani s staranjem, ohranjajo me mladega in nagajivega.” Ali iz otroštva kaj obžalujete? ”Le to, da je moje otroštvo prehitro minilo, vesel pa se sem, daje bilo zanimivo in bogato!” Ana Hartman Osvojili tudi teniške veščine TUdi v preteklem šolskem letu so v medvoškem vrtcu organizirali gibalne urice. "Tokrat so bile že devete po vrsti. Vsak teden so otroci iz vseh enot v stari telovadnici v Partizanu imeli po eno uro telovadbe, ki jo vedno težko pričakujejo,” je pojasnila ravnateljica vrtca Mojca Sešek. Svoje gibalne sposobnosti so pred kratkim prikazali tudi na posebni zaključni prireditvi, ki jo je z radoživostjo popestrila klovnesa Mika Maka. Staršem in ostalim prisotnim so poleg gibalnih sposobnosti, ki sojih osvojili v sklopu gibalnih uric, prikazali tudi dejavnosti, ki so se jih naučili v okviru akcije Zlati sonček. Otroci iz starejših oddelkov so se popeljali z rolerji, letošnja novost pa so bile teniške veščine, ki sojih malčki osvojili s pomočjo vaditeljev iz Teniškega kluba Medvode. "Otroci so bili nad tenisom navdušeni. Preko osmih vaj so se naučili osnovnih veščin v zvezi z žogo, pravilno držo in osnovnega odboja čez mrežo,” je povedala Seškova. A. H. Predstavili so modne kreacije Medvode - V prostorih knjižnice Na Sotočju v Medvodah je bila od 12. do 17. junija na ogled likovna razstava učencev likovnega snovanja iz OŠ Medvode. "Predstavljajo se s svojimi modnimi kreacijami. Temelj za njihovo razmišljanje so bili štirje naravni elementi: ogenj, voda, zrak in zemlja. Izdelali so obleke iz koprene in kartona, ki si jih boginje teh štirih elementov lahko nadenejo. Skratka, spoznavali so poklic modnega oblikovalca. Res so radi delali,” je povedala Mojca Pintar, mentorica likovne vzgoje. Likovno snovanje je izbirni predmet, v letošnjem šolskem letu je na OŠ Medvode potekal prvič, pri njem pa so delali dva večja projekta; modnega in risanje stripov. Obiskovalo gaje sedem osnovnošolcev, tudi trije fantje. M. B. Individualizacija športne vzgoje s Polarjem Smlednik - Pred časom so na OŠ Simona Jenka v Smledniku predstavili knjigo Individualizacija športne vzgoje s Polarjem. "Naša šola je bila primeren kraj zato, ker smo štirje učitelji, poleg mene še Mya Borčnik, Stanka Grah in Marko Valenčič že od leta 1996 sodelovali v projektih Raziskujmo svoj srčni utrip s Polarjem, ki jih je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport, ter v Ekoprojektu. In tako je ob deseti obletnici nastala knjiga, ki stajo predstavila idejna vodja Andrej Švent in dr. Marjeta Kovač s športne fakultete. Učenci, ki so obiskovali izbirni predmet Šport za zdravje, pa so na predstavitvi sodelovali s kratko raziskovalno nalogo Razlika med srčnim utripom pri hoji in pri nordijski hoji,” je pojasnil učitelj športne vzgoje Matjaž Ovsenek. Na prireditvi, ki jo je vodil Vili Resnik, so bili tudi vrhunski športniki Petra Majdič, Miran Stanovnik in Martin Strel, uvodni nagovor pa je imela finska veleposlanica v Sloveniji Birgitta Stenius-Mladenov. Zanimiv je tudi izsek iz recenzije o knjigi, ki jo je napisala Breda Lorenci: "Znanje nam ne pomaga veliko, če ga ne znamo oznanjati (D. Brečko). Ta preroška misel je več kot primerna za pričujoč priročnik, ki je pred vami in ki predstavlja sodobne učne oblike in metode, katerih posledica je kakovostna športna vzgoja.” A. H. Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni slikovni uganki vas sprašujemo, kje je nastal poletni posnetek, ki je bil sicer narejen lani konec maja? Kako se imenujejo "medvoške toplice” in kako se pride do tja? Odgovore nam pošljite do konca avgusta na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom ”za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali, kje je nastal spodnji posnetek čudovitih rož. Pravilen odgovor nam je poslala tudi Katja Bizant iz Žleb, ki je napisala: "Posnetek je nastal v Žlebeh pri Mihovčevih.” Po pošti vam bomo poslali dve vstopnici za kranjski bazen. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 Motoristi ne pozabljajo Letošnji moto piknik je v Medvode privabil blizu sedem tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, dobiček bodo člani domačega Moto road racing cluba tudi letos namenili pomoči potrebnim. Medvode - "Letošnji, sedaj že tradicionalni 6. moto piknik, nam je res uspel. Del zaslug za to zagotovo nosimo člani MRRC Medvode, ki smo si z leti pridobili precej organizacijskih izkušenj, hvaležni pa smo številnim sponzorjem, pa tudi prijateljem, ženam in mnogim drugim domačinom, ki so nam brezplačno priskočili na pomoč in pomagali pri izvedbi. Ne nazadnje nam je velikodušno služilo še vreme, saj smo končno dočakali praktično prvi letošnji res poletni vikend,” je po moto pikniku povedal predsednik Moto road racing cluba Medvode Rok Rotar, ki se je skupaj s še enaindvajsetimi člani kluba tudi letos potrudil, da je prireditev res uspela. Tudi zato, ker so v goste povabili znane glasbene skupine Neverne bejbe iz Beograda, Unimogs band in Atomsko sklonište, ker so pripravili bogat spremljevalni program (v katerem so zaigrali tudi člani moto kluba), ker je bilo oblilo hrane in pijače, ker je bilo pravo motoristično vzdušje. Ne bo pa prireditev v spominu ostala zgolj motoristom iz vse Slovenije in tujine. "Kot je že tradicija v našem klubu, bomo ves dobiček piknika namenili nekomu pomoči potrebnemu z območja občine Medvode. Trenutno še nismo plačali vseh računov, vendar bo nekaj denarja zagotovo ostalo in ta denar bomo s pomočjo socialne službe oziroma šol namenili tistemu ali tistim mladim, ki so je najbolj potrebni," je tudi povedal Rok Rotar in dodal, da je po uspelem druženju vesel tudi dejstva, da so vsi motoristi iz medvoškega piknika prišli domov živi in zdravi. Vilma Stanovnik Gledališki izlet na Obalo Pirniče - Oder treh herojev iz Pirnič je konec maja za abonente organiziral gledališki izlet v Dekane in na Obalo. V Hrastovljah so si ogledali cerkev Sv. Trojice iz začetka 12. stoletja, se zapeljali do Izole in Pirana, zvečer pa so si v dvorani KUD Merezige ogledali predstavo Sreča iz Salamonovega oglasnika, komedijo, ki sojo tamkajšnji gledališčniki odigrali že več kot stokrat. M. B. Bil sem enajsti otrok Daniel Šinigoj je bil rojen v Dornberku pri Gorici. Gostilničar gaje vzel s seboj skupaj z vinom. Delal je v pristanišču in na koncu na železnici. Pred vojno je odšel v Jugoslavijo. Sam ali z ženo je prehodil vse loške planine. Rad pomaga otrokom, ki so kakorkoli prizadeti. Rojeni ste bili pred prvo vojno na Primorskem. Razmere so bile težavne. Slovencev skoraj niso priznavali in še vojna se je začela. Kako je bilo? "Rojen sem bil 16. julija leta 1914 v Dornberku pri Gorici (prihodnjo nedeljo bo dopolnil 92 let o.p.), kot enajsti otrok v družini. Imeli smo hišico in živeli zelo skromno. Ob neki priložnosti me je gostilničar iz Doberdoba, ko je nakupoval v naši vasi vino, vzel s seboj. To je bilo slovo od mojega doma. Tam sem ostal deset let in tudi končal osnovno šolo. Moral sem trdo delati za hrano in stanovanje. Hudo mi je bilo, ko so druge otroke mame spraševale: ”Si napisal nalogo, ali si se naučil?” Mene tega niso spraševali, temveč ali sem opravil delo v hiši ali gostilni. Nihče mi ni nič podaril, imel sem samo to, kar sem si priboril. Bila so bolj grenka leta mladosti.” Bilo vas je enajst otrok v družini, ali še kdo živi in kje? ”Bil sem najmlajši v družini in danes nihče več ne živi. Vsi so šli po vetu. Z večino se nisem nikoli več v življenju srečal. Mama in štirje bratje so umrli v Ameriki, ostali pa so pomrli v Italiji ali v Jugoslaviji. Pogoji življenja so bili včasih težki. Družine so bile številne, denarja in dela pa je primanjkovalo. Ljudje so bili prisiljeni iti po svetu in iskati možnosti za golo preživetje.” Pravite, da se niste več vrnili domov. Kam vas je vodila pot? "Včasih je bilo za delo težko. Bil sem brez poklica ali višjih šol, ker ni bilo ne denarja ne možnosti. Takoj sem se zaposlil v ladjedelnici v Monfalconu - Tržiču, delal sem kot pomočnik pri vhodu v pristanišče. Kasneje sem odšel v Redipuglio - Sredpolje, bil sem vodja za razlago turistom v spominskem parku žrtvam vojne. Življenje me je prisililo, da sem se vedno bojeval za svoje delavske pravice. To ni bilo všeč ne takratnemu delodajalcu in ne oblasti. Zato sem nekaj let pred vojno pobegnil v Jugoslavijo. Po vojni mi je moj brat, kije bil oficir v Makedoniji, povedal, da so me Italijani s tiralico iskali v Jugoslaviji. Prišel sem v Ljubljano in se vselil v skromno sobico v naselju "Zelena jama”. Tam so stanovali pretežno železničarji, z njimi sem se spoznal in se tudi sam zaposlil na ljubljanski železniški postaji. Začel sem z najpreprostejšimi deli, se še delno šolal in tako napredoval na boljša delovna mesta. Na železnici sem ostal 30 let, vse do upokojitve.” Jlstvarili ste si družino. Ste v času svojega službovanja živeli v TjubUani? "Kmalu po prihodu sem spoznal svojo bodočo ženo in se tudi ”na hitro" poročil. Neki duhovnik mi je dal samo potrdilo, da sva poročena in takoj odšel, ker so tudi njega iskali. Vendar je ”ta zakon” zdržal 63 let, vse do njene smrti pred dvema letoma in pol. Imela sva dva sinova, ki sta sedaj že oba tudi v pokoju. Imam tudi vnukinjo, ki je pred diplomo na fakulteti. Njej tudi rad kaj pomagam, če le morem. Kar pa se tiče selitve, sem se selil iz predvojnega zasilnega bivališča v razna druga stanovanja, vse dokler si nisva z ženo ustvarila svojega lastnega doma.” Iz vašega slikovnega arhiva in pripovedovala vidim, da ste tudi ljubitelj planin in športa. Ste bil reden obiskovalec planin in športnih igrišč? ”V planine sem bil skoraj zaljubljen. Vedno sem rad zahajal v hribe oz. planine tako sam kot skupaj z ženo. Thdi ona je bila ljubiteljica hoje v hribe. Škofjeloško hribovje in tudi druge sva neštetokrat prehodila. Večkrat sem si dejal: "Verjetno me pozna skoraj vsako drevo". Bilo je lepo, kajti narava j e tista, ki človeku "napolni" življenjske baterije in mu ohranja zdravje. Tudi s športom sem bil povezan. Bil sem v raznih športnih društvih. Tenis je bil moj hobi. Pri Slovanu, Olimpiji in podobno. Opravljal sem razna dela od funkcionarja do gostinca. Imel sem čas in veselje. Samo v Hali Tivoli sem bil deset let.” Od marsikoga smo slišali, da radi sodelujete z donaci jami in pomagate predvsem otrokom, ki so v življenju v marsičem prikrajšani. Zakaj? Daniel Šuligoj na obisku pri eni izmed planinskih postojank na Gorenjskem. "Sam sem bil v življenju za marsikaj prikrajšan, čeprav sem bil zdrav. Mnogo pa je otrok, ki nimajo niti zdravja. Včasih nisem imel možnosti, da bi jim materialno toliko pomagal. Sedaj je teh možnosti nekaj več. Vse kar prihranim, želim podariti revnim ali prizadetim. Prispevki niso veliki: od sto tisoč tolarjev ali več. Zadnjo donacijo (znesek milijon tolarjev) sem prispeval na Jesenice, kjer je Gorenjski glas organiziral pomoč nekim revnim otrokom. Sedaj čakam, da me bodo obvestili, kdo je to pomoč dobil in zakaj. To kar imam, rad delim s tistimi, ki jim manjka in to potrebujejo.” Zdaj živite v Centru starejših občanov v Medvodah - v bližini Ljubljane, kjer ste preživeli večji del življenja. Zakaj ste se odločili, da sta z ženo pred leti prišla v Medvode? "Vzrok je bila bolezen. Doživel sem možgansko kap. Po odpustu iz bolnišnice so me poslali v dom starejših v Krško. Tja je žena težko prihajala. Bile so težave. Zatem sem odšel v Ljubljano in kasneje sva se odločila, da oba odideva v Medvode. Prej oba in sedaj tudi sam sem s tem zadovoljen. Takšna odločitev je vsekakor za starejše z določenimi težavami najprimernejša. Jaz sem v glavnem zdrav in zdravnika zelo malo potrebujem. Težave imam samo s hojo zaradi kapi, posebej pa še po tistem, ko me je na sprehodu zbil avto. Sedaj je moj krog sprehajanja park okoli doma in s tem sem tudi zadovoljen tako kot z oskrbo in vsemi zaposlenimi, ki so prijazni in radi pomagajo. Veste, nekaj vam povem: Volja in trdnost drži človeka pokonci!” J. J. PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE | tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 | www.citanka.com info@citanka.com 1 PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, FOTOKOPIRANJE, VSE ZA ŠOLO UGODNI POGOJI BODO TUDI ZA NAKUP DELOVNIH ZVEZKOV IN DRUGIH POTREBŠČIN ZA ŠOL. LETO 2006/2007 BALIŠ MARKOVIČ S. Veliko pohodnikov se je Po poteh roparskih vitezov odpravilo s Preske, številni so se jim pridružili med potjo. Vitezi obljubljali zabavo Pohoda Po poteh roparskih vitezov seje udeležilo okrog 150 pohodnikov. ”Če gre verjeti plakatom, bo zabavno,” je bilo slišati pred pričetkom. Preska - V Preski je bil zbor letošnjih udeležencev pohoda Po poteh roparskih vitezov, ki gaje 25. junija v sodelovanju z Občino Medvode organiziralo TD Žlebe-Marjeta. Lado Vidmar iz organizacijskega odbora je povedal: "Današnja pot je znova speljana tradicionalno, torej gre skozi Žlebe do cerkve sv. Marjete, kjer bomo imeli postanek, saj bomo uradno odkrili zmajevo mizo in informativno tablo, na kateri je zapisana legenda o zmaju. Pot bomo nadaljevali mimo Žlebskega škrata na Jetrbenk, nato pa proti cerkvi sv. Jakoba na Petelincu in naprej do kmetije Branovc. Hoje je za približno štiri ure.” Namen poti je promovirati Žlebe in pokazati kulturne, zgodovinske in etnološke znamenitosti, ki jih tod ni malo, saj je bilo nekdaj veliko kmetij in skoraj vsaka je imela svoj mlin ali pa se je znašla kako drugače. ”Ob vsaki zanimivosti se ustavimo in pohodnikom povemo kaj več. Skušamo jim prikazati, da naša vas ni mrtva, temveč je včasih še bolj živa kot mesto. Opažam, da se pohodniki vsako leto vračajo, nekaj pa je tudi novih,” je še dodal Vidmar. Med tistimi, ki so se na to "roparsko” pot odpravili prvič, je bila Mira Jalen s Podreče: "Prijatelj je eden izmed organizatorjev in prišli smo pogledat, kaj to je. Upam, da se bomo imeli lepo.” Prvič je prišel tudi Miloš Kogovšek z Broda pri Ljubljani: "Zadnjič smo šli peš na Jetrbenk in videli plakat, ki je vabil na to pot. Prehodil jo bom prvič, in če gre verjeti napisanemu na plakatu, bo poskrbljeno tudi za zabavo. Pojma nimam, kje je cilj. Ali vi veste, kje je ta turistična kmetija?” Do cilja še kako dobro zna priti Urša Ločniškar iz Žleb, ki je tudi članica TD Žlebe-Marjeta: "Pot je zanimiva in vsako leto nas je več. Fino je, ker se tako družimo.” Po prehojeni poti je bila zabava do poznih popoldanskih ur in tako bo spet prihodnje leto. Maja Bertoncelj Ustvarjalne počitnice Med počitnicami ne bo treba gledati na uro, bo pa dovolj časa, da se lotite ustvarjanja in stvari, ki jih že nekaj časa odlašate. Naš počitniški predlog pa je, da polepšate dolgočasno stensko uro, ki bo krasila steno in bo pogled nanjo, ko se bo že zelo mudilo, precej bolj prijeten. Pa veselo na delo. Uro najprej razstavite, okvir ure prebarvate v poljubno barvo, notranjost s številčnico pa poslikate ali polepite. Idej je nešteto... Pa še novost. Vsak četrck od 16. do 18. ure bo v trgovini Color v Medvodah BARVNO SVETOVANJE ZA PRIJETEN DOM. Ob nakupu barv bo svetovanje brezplačno! Vabljeni! Barbara Bališ Markovič 041/972-278 PISANA SOBA GALERIJA ZA PRIJETEN DOM Blaževa ulica 6, Škofja Loka Pisan in ustvarjalen pozdrav! Barbara in Petra Delovni čas: pon.: 16.00-19.00, tor. - pet.: 10.00-13.00 in 16.00 -19.00, sob.: 9.00 12.00 Mladi Mladostno, sveže, sproščeno, igrivo: tako se je oblekla večina medvoških devetošolk. Na valeti obisk Janeza Drnovška Preska - Devetošolci iz Preske si bodo letošnjo valeto zelo dobro zapomnili, saj jih je z obiskom počastil sam predsednik države Janez Drnovšek. Noja, ne čisto pravi predsednik, pač pa gaje odlično imitiral David Bukovšek. Predsednik je devetošolcem dal nekaj nasvetov o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. A ker njegovim nasvetom ni bilo videti konca in ker je kar naprej govoril in govoril, so ga učenci na koncu odnesli s prireditve. Valeto so obogatili ne le s petjem in plesom, pač pa tudi z izvirnim performansem Povodnega moža. V glavnih vlogah sta nastopila Urška Juvan in Erazem Jamnik, zaplesali pa so tudi učenci, ki so obiskovali izbirni predmet družabni in sodobni plesi. Vsak devetošolec je na prireditvi predstavil vrstnika, s katerim seje najbolje razumel. Na valeti je bilo slišati tudi, da se je poslovila generacija učencev, ki se je odlično razumela tako med sabo kot tudi z učitelji, ki bodo tako devetošolce verjetno kar malo pogrešali. A. H. Ana in Jurij naj devetošolca Po številnih plesnih vajah je 33 devetošolcev iz OŠ Medvode z nastopi na valeti navdušilo sorodnike in druge obiskovalce, ki so si prišli ogledat prireditev v telovadnico podružnične šole v Sori. Večinoma so se predstavili s klasičnimi plesi. V sklopu zanimivega programa so devetošolci predstavili delo v devetletki, poleg tega pa so izbirali tudi naj učitelja, ki Je postal Tomaž Jenko. Za naj predmet so, precej razumljivo, izbrali /slovadbo, naj uslužbenec je postal hišnik, z naslovoma naj devetošolca in devetošolke pa so okronali Ano Pustovrh in Jurija Komelja. V primerjavi z lanskim letom, ko so si nekatere punce nadele precej slovesne toalete, so bila dekleta tokrat oblečena precej bolj sproščeno, igrivo in mladostno. Dolgih oblek skorajda ni bilo videti, večinoma so se devetošolke odločale za krila, ki segajo do kolen ali pa še to ne, nekatere pa so si nadele hlače in lepe tope. Med fanti so pričakovano prevladovale hlače in srajce. Po valeti je devetošolce čakala zabava v bližnji hiši kulinarike. "Meni se bodo v spomin najbolj vtisnila druženja s sošolci ter šole v naravi in ekskurzije. Veliko je bilo trenutkov, ki se jih bom rada spominjala,” je dejala Tina Klemenčič. A. H. Iz pekla v nebesa Pirniče - S sloganom "Iz pekla v nebesa” so devetošolci iz OŠ Pirniče poimenovali letošnjo valeto. Ali so s slovesom od osnovne šole res prišli iz pekla v nebesa, bo 37 devetošolcev, ki so bili razdeljeni v dva razreda, kaj kmalu spoznalo. Na prireditvi so vsem učiteljem, ki sojih učili, poklonili rožice, posebne pozornosti pa sta bila seveda deležna njihova razrednika Igor Sešek in Katarina JekeU- Tudi na pirniški šoli učenci /nphranjajo tradicijo predaje ključa. Tako fantje kot tudi dekleta so poskr-'■»eli za toalete, primerne svojim letom. Redki so pretiravali z oblačili, sicer pa so bile pri dekletih priljubljena pisana in lahkotna oblačila, ki poudarijo mladostniško igrivost, fantje pa so si večinoma nadeli hlače in srajce. Po prireditvi so zabavo nadaljevali v motelu Medno. Kot nam je pojasnila Jekljeva, bo učencem poleg valete nedvomno kar nekaj časa ostal v spominu tudi zadnji osnovnošolski končni izlet. V Osilnici pri Kočevju so ob dobrem vzdušju preživeli dva dneva, ki soju zaznamovale številne zanimive aktivnosti: jahanje, lokostrelstvo, paintball... A. H. Ohranjajo tradicijo predaje ključa Od OŠ Simona Jenka Smlednik sta se z valeto poslovila dva razreda devetošolcev. Pripravili so zanimiv program, ki so ga obogatili s petjem in plesom. Že od nekdaj so v Smledniku znani tudi po ohranjanju tradicije predaje ključa mlajšim generacijam. Nad valeto je bil navdušen tudi Miha Vouk, ki bo šolanje jeseni nadaljeval na srednji biotehniški šoli v Strahinju, program vrtnar. "Še posebej je bilo zabavno plesati in deliti darila učiteljem. Seveda pa je bila zanimiva tudi zabava s sošolci na Starem gradu, ki je sledila po valeti,” je dejal in dodal, da bo nekatere vrstnike bolj pogrešal, druge pa malo manj. "Enako bo z učitelji. Sicer pa mi bodo v spominu najbolj ostale kontrolne naloge, ki smo jih v devetem razredu ponavljali skoraj vsakokrat,” je še povedal in pristavil, da mu bo šolanje v Smledniku na splošno ostalo v lepem spominu. Kot je še pojasnil profesor športne vzgoje Matjaž Ovsenek, bo za devetošolce nekaj nepozabnega ostal tudi končni izlet v zabaviščni park Mirabi-landija. A. H. Brez plesa na valeti seveda ne gre. Tako je bilo tudi na OŠ Simona Jenka v Smledniku. DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 Tudi poletni čas zahteva nego obraza in telesa. Veliko teh artiklov dobite v naši drogeriji. Obračamo se k naravi, imamo linije za sončenje in kreme za nego obraza in telesa. Pričakujemo vas! LILIJA, d.o.o., Preška c. 19, Medvode Rupnik - Čavič. Oglasi NOVI DVOJČKI V KRANJU Na ravni, sončni legi, na Primskovem prodamo stanovanjsko enoto dvojčka v naselju 8 hiš. Enota dvojčka zgrajena s klasičnimi materiali do III. pod. grad. faze. V dveh etažah. Uporabna površina 150 m2 na * parceli 235 m2. Leto izgradnje 2005. j www.primskovo.info 3 | Info. izrač. z DDV: od 39,6 mio SIT DRUŽINSKE HIŠE LAHOVČE V Lahovčah prodamo samostojne hiše v naselju hiš. Hiše so zgrajene do III. pod. grad. faze z vsemi samostojnimi priključki. Urejena okolica. Uporabne površine 117,5 m2 na parceli 562 m2. Leto izgradnje 2006. Prevzem možen takoj, www.lahovce.com Info. izrač. z DDV: 39,5 mio SIT STANOVANJSKO NASELJE ZBILJE Na ravni, sončni legi blizu Medvod prodamo stanovanjsko hišo v naselju 9 hiš - Zbilje. Enota dvojčka D6, zgrajena s klasičnimi materiali do III. pod. grad. faze, v dveh etažah. Uporabna površina 115 m2 na parceli 169 m2. Leto izgradnje 2006. Info. izrač. z DDV: od 34,16 mio SIT dalje DRUŽINSKE HIŠE NA PODREČI Na Podreči prodamo tri samostojne hiše in dva dvojčka (štiri enote). Hiše bodo zgrajene do III. pod. grad. faze z vsemi samostojnimi priključki. Urejena okolica. Samostojna hiša P1 velikosti 155,88 m2 uporabne površine na parceli 297 m2 + 71 m2. Prevzem jeseni 2006. www.podreca.com Info. izrač. z DDV: 39,00 mio SIT Prvi Graden, d.o.o. Berdajsova 1, Ljubljana, telefon: 01/510 74 30 PRODAJA Tel: 041 /739 786 - Andelko Vahtarič www.novogradnje.com,www.stanovanje.net, e-pošta: vahtaric@novogradnje.com STRANKE ZAGOTAVLJAMO UGODNO FINANCIRANJE! GOSTILNA IN PICERIJ Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči lob lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamo) j • Kosila I e Jedi po naročilu | • Vsak dan sveže postrvi 5 Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 581 327 BIOTERAFIJA © Po metodi Zdenka Domančiča Termini: vsak teden (vpis omejen) Informacije po telefonu 040/751 624 oi/36i si 8$ Promocijski center proizvodov tradicionalne kitajske medicine Zbiljska cesta 8a (STAN), Medvode % —V' ZB V® ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 -12.00 Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 \0'. PROFESIONALNO LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI d • KLASIČNA " SPROSTITVENA MASAŽA TELESA S tem oglasom vam podarjamo | 5 % popusta do 8. septembra 2006 X | (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE GORENJSKA CESTA 12, 1215 MEDVODE, SLOVENIJA tel.: 01 361 93 40 - centrala, 01 361 93 41 - prodaja, fax: 01 361 93 60 Košnja - II. del Za konec košnje je gospodinja pripravila ”likof\ Tega so se vsi najbolj veselili. Bilo je veselja in petja na pretek in to je bil pravi praznik. Mrvo v redove ali kopice Ker prvi dan mrva še ni suha, so jo zgrabili v redove in jo tako pustili čez noč ali pa so napravili kopice, kar je bilo še boljše. Zvečer je sledila večerja, ki ni bila preveč bogata. Nekje so dobili samo močnik, mlečno kašo, sok ali kaj podobnega, v nekaterih krajih pa je bila dodana tudi kakšna mesnina. V nekaterih krajih so kosci tudi zvečer nekaj časa kosili, daje bil zjutraj predvideni travnik prej pokošen. Nadaljevanje drugi dan Naslednji dan so kosci nadaljevali, grabljice pa so, ko se je rosa posušila, mrvo raztrosile in tudi ostalo na novo pokošeno travo so s pomočjo koscev raztrosile in pripravile za sušenje in tako se je delo nadaljevalo. ■s Popoldne so suho mrvo naložili na voz. To je bilo dokaj zahtevno delo, saj »emo, kakšni so bili nekoč vozovi. Največja sramota za nakladalce je bila, če seje voz z mrvo prevrnil. Mrvo so pripeljali domov in jo "zmetali” na senik. Tudi tu se je vedelo, kaj kdo dela. V primeru, da se je "pripravljalo” k nevihti, je bilo potreba hitro naložiti še ne posušeno mrvo in jo zložiti v kozolec, kajti mrva, ki jo namoči dež, je slabša. V primeru večdnevnega deževja je pa uničena in neuporabna. Na konecu celotne košnje pri nekem gospodarju je gospodinja pripravila tako imenovani "likot". Pri tem so se vsi, ki so v dneh košnje sodelovali, po- sedli na domačiji in na mizo so postregli kar do osem različnih jedi in pijač. Seveda so se vsi prav tega trenutka najbolj veselili. Bilo je veselja in petja na pretek in to je bil pravi praznik. V planinah povsem drugače Drugače je potekala košnja v hribih. Kot smo na začetku omenili, so tam kosili samo enkrat na leto in sicer v drugi polovici julija ali prvi polovici avgusta. Travnike v hribih so na Gorenjskem imenovali "senokoše”, v Savinjski dolini so jim dejali "senožeti”, kakor sojih kasneje tudi pri nas tako imenovali. Kosce pa so imenovali "senoseki”, ker so tam imenovali košnjo "seča”. V hribih so seno kosili s koso na kratkem "kosišču”, na noge pa so si navezali dereze zaradi strmine. Tam se trava ne razstelje, ker ni potrebe, saj je nizke rasti in se hitro posuši. Ko je bila posušena, sojo zgrabili, spravili na določeno manjšo ravnico, kjer so postavili posebno "kopo”, kar pa ni bilo lahko. V zemljo so zasadili lesen drog in ga od štirih strani podprli do tretjine višine z manjšimi drogovi in na vse to naložili seno, kar je od človeka zahtevalo posebno znanje in izkušnje. Postavljena je bila tako, daje vzdržala jesensko deževje in tudi zimske viharje. Kraj, kjer je bilo to napravljeno, se je imenovalo "kopišče”. Posebno plačilo za "vezavca” Seno je bilo tu shranjeno vse do prvega snega. To so potem povezali s srobotom, kasneje tudi z žico v "bremena” in jih naložili na vejevje in odvlekli do primernih poti, od tam pa s sanmi domov. Kdor je to opravljal, je bil imenovan "vezavec” in njega je doma čakala boljša hrana in tudi boljše plačilo od drugih, ki so pri tem delu sodelovali. Visoko v planinah (Begunjščica, Storžič in druga pogorja) so pozimi spravljali seno v dolino na omenjeni način. V nižjih planinah so bili postavljeni posebni seniki, od koder so kasneje seno vozili domov, ko je domačega že zmanjkovalo. Poseben praznik ob tem deluje bil v bohinjskih planinah. Ljudje so si morali domače delo v vasi tako urediti, da so lahko odšli vsi tja in to delo kar v najkrajšem času opravili. V planinah je vreme dokaj muhasto. Marsikje so posušeno seno zvlekli v dolino takoj in na razne možne načine glede na naravne danosti, drugje so to delo opravili jeseni ali pozimi. Navade gredo v pozabo Na posameznih območjih so se omenjena dela in navade s praznovanji še dolgo ohranjala. Vrisk in pesem koscev sta zamrla, druženje ljudi, tako starejših in mlajših, ob delu je zamrlo. Navade in tudi praznovanja se pozabljajo. Motorne kosilnice, obračalniki in drugi stroji to delo opravljajo v ravnini, v planinah pa se ne kosi več, v mnogih primerih se tudi paša opušča in zato se ta območja na veliko zaraščajo. J. J. “Trgovina z: oblačili GALEJA 11 ] 1 Medveška c. 3, MEDVODE, V BLAGOVNEM CENTRU AVTO MEDVODE • Prodqja novih in rabljenih avtomobilov Telefon: 01/3615 429, 041/693 249 • Odkup rabljenih SEZONSKA RAZPRODAJA OD 10. JULIJA avtomobilov do-50% I • Prepisi rosil • Vosila s garancijo ■ širok izbor oblačil za otroke, mladino in ženske I si Gorenjska c. 12, Organiziramo praznovanja za zaključene družbe, rojstne dneve in poroke do 150 oseb. Restavracija Galeja Ljubljana, J j Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 Kajuhova 51 (vhod z Letališke ceste). ORSEY, d.o.o., Hafnerjevo na*. 29, Škofja Loku Zupan pomahal kolesarjem Start druge etape dirke Po Sloveniji je bil še drugič v Medvodah. Dobra promocija tudi nekaj stane. Medvode - Na letošnji kolesarski dirki Po Sloveniji so nastopili številni znani kolesarji, tudi iz ProTour ekip. Drugo etapo so začeli v Medvodah. Pred občinsko stavbo so na kolesih sedeli takšni asi, kot sta Tadej Valjavec in Gorazd Štan-gelj. Letos so imele med kolesarji predstavnika tudi Medvode. To je bil 20- letni Blaž Mihovec, član Radenske Povverbar: ”V prvi etapi sem dobil en gorski cilj, a si tega ne štejem za zelo velik uspeh. Prvo leto peljem na dirki in cilj mi je preživeti in se čim bolj podrediti ekipi. Letos sem se posvečal le kolesarstvu in to se mi zaenkrat obrestuje. Čez zimo pa bom premislil, kako naprej.” Kolesarje je s startno zastavico simbolično poslal na pot medvoški župan Stanislav Žagar. Vprašali smo ga, koliko ta sicer dobra promocija Medvod stane? "Seveda stane. Za to je potrebno plačati več kot milijon tolarjev. Letos smo se za takšno promocijo odločili, ker so Medvode postale mesto, lani pa ob 10-letnici občine. Kako bo naprej, težko rečem, ker je vse odvisno od proračuna, od odločitve občinskega sveta,” je pojasnil Stanislav Žagar in razkril, da kakšnega svojega favorita nima, navija pa za vse domače kolesarje. Medvoščani so bili prisotni tudi v drugi vlogi. Na motornem kolesu sta bila v karavani dirke Tomaž Šetina in Aleš Galof. Slednji je bil v tej vlogi že petič. "Letošnja dirka je bila zelo zanimiva. Prva in del druge etape sta bili malce zaspani, kolesarji so bili zelo neaktivni, kar se je tudi pričakovalo. Zanimiv je bil zadnji del druge etape in tretja s ciljem na Vršiču. Moje delo je bilo kot vsa leta z motorjem obveščati kolesarje, jim posredovati informacije, ki jih ne dobijo od svojega vodstva. To so predvsem zaostanki ali prednost. Dirka je organizirana na visoki ravni, prav vse gre po načrtih,” je pojasnil Aleš Galof, ki je še dodal, da se bo zavzemal, da bi ta dirkg® postala v Medvodah tradicija, njegova želja v prihodnje pa je, da bi bil tukaj celo cilj katere izmed etap. "Obveščati tekmovalce o zaostankih ali prednostih je zelo adrenalinsko in zelo zahtevno delo. Včasih seje treba z motorjem zapeljati med skupino in zato je dobro, da to dela nekdo, ki obvlada motor in ki pozna tudi kolesarsko miselnost, da ne pride do kakšne nesreče,” je še dodal Galof, nekdaj odličen cestni kolesar, generacija Valterja Bonče, ki se je od aktivnega kolesarstva poslovil pretekli mesec. Za konec pa še nekaj o rezultatih. Na letošnji dirki Po Sloveniji so prevladovali Slovenci. Zmagal je Tomaž Nose (Adria Mobil) pred Juretom Golčerjem (Perutnina). Maja Bertoncelj d e O »O ■ Rakovnik 85 - 1215 Medvode FRANŠIZNA SKUPINA SR,C& ■ ARTNERJI RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE Tel./fax: 01/36 17 867 GSM: 031/335 080 E-pošta: mcm@siol.net PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE MBA KRANJ, Savska c. 34 GSM: 040/201 488 04/236 81 60 LJUBLJANA 01/439 64 90 - za novogradnje - zamenjava starih oken www.oknamba.si Praznik v znamenju športa Medvode - Ob praznovaju so v Medvodah potekale številne športne prireditve, tudi tek ter rolanje po ulicah Medvod. V teku so po kategorijah zmagali: Anja Plaznik, Luka Jež, Greta Tomšič, Matic Plaznik, Simonaj Artelj, Kristijan Paternu, Sabina Krebclj, Primož Mohorič, Zdenka Gaber in Stane Gaber. V rolanju pa so bili v svojih kategorijah najboljši: Tjaša Krampuš, Nejc Lavrič, Daša Mihelič, Anže Jenko, Greta Tomšič, Miha Jenko, Anita Škrgič in Franci Kajdiž. Na letošnjem kriteriju Medvod, ki ga je v sodelovanju s Kolesarskim klubom Medvode organizirala ekipa Radenske Povverbar, pa je 40 krogov najhitreje prevozil Grega Bole (Sava). V finale se je uvrstil tudi povratnik Andrej Hauptman (na sliki skupaj s Sanjo Grohar, ki je v Medvodah tudi zapela). Pred "profiji” je bilo na sporedu odprto prvenstvo Medvod. Prvaka sta postala Rok Tehovnik in Katarina Galof. M. B. Foto: Tina Dokl --------------------------- Šport in rekreacija Mladih lokostrelcev Jim ne manjka V Društvu lokostrelcev Šmarna Gora se lahko pohvalijo s številnimi mladimi obetavnimi lokostrelci. Letos jih čaka posodobitev strelišč. Društvo lokostrelcev Šmarna Gora je bilo leta 1997 ustanovljeno na pobudo sedanjega predsednika in častnega člana Sreča Štruclja. Po devetih letih društvo šteje okoli 60 članov, med katerimi je dve tretjini aktivnih. Mladih lokostrelcev jim danes ne primanjkuje. Na osnovni šoli v Pirničah namreč enkrat tedensko vodijo lokostrelski krožek, kjer se učenci seznanijo z lokom in osnovami tega športa. ”In prav tam se marsikdo tako navduši, da se pridruži mladinski skupini in začne bolj resno trenirati. Sicer pa imamo tudi mladino iz drugih medvoških šol in celo izven občine,” pravi tajnik Uroš Ježek. Poleg njih društvo sestavljajo še rekreativci in tekmovalna skupina lanov. 'Tekmovalna mladina je po uvrstitvah najmočnejša skupina društva. Pohvalimo se lahko z več naslovi državnih prvakov v različnih disciplinah,” je zadovoljen Ježek. Eden izmed najbolj obetavnih mladincev je prav njegov sin Anže, letošnji državni dvoranski prvak, ki je lani osvojil naslov šolskega državnega prvaka na prostem. Pohvali se lahko tudi z naslovom prvaka v streljanju na dolžino, bil pa je tudi prvi v slovenskem pokalu med mlajšimi dečki... Tudi njegova sestra Katja je med naj- boljšimi: med deklicami je bila lani prva v slovenskem pokalu, pohvali pa se lahko tudi z naslovom letošnje državne dvoranske prvakinje ... Anže in Katja ter Manca Stare in Gašper Brezarič so letos za piko na ”i” postali ekipni šolski državni prvaki. Z dobrimi uvrstitvami pa se lahko pohvalijo tudi starejši: Klavdija Kobe je bila lani v slovenskem pokalu tretja med kadetinjami, državni dvoranski podprvak Mirko Perko je bil lani med člani drugi v slovenskem pokalu, Matej Perko pa je bil član slovenske reprezentance in je tako sodeloval tudi na mednarodnih tekmah. "Kar nekaj pomembnih tekem pa nas še čaka konec poletja. Seveda upamo na najboljše,” je napovedal Ježek. Lokostrelci v tem času pod vodstvom trenerjev Sreča Štruclja, Mirka Perka in Braneta Fujsa trenirajo trikrat na teden ob pirniški šoli oziroma na vadišču na Verju, pozimi pa dvakrat na teden v šolski telovadnici. Lani je Društvo lokostrelcev Šmarna Gora v Tacnu organiziralo tekmovanje PITA 70 metrov. Kot je pojasnil Ježek, zaradi posodobitve strelišča letos tekmovanja po vsej verjetnosti ne bo. Znotraj društva pa deluje tudi viteško-lokostrelski red Adama Smledniškega. Člani z dolgimi tradici- Anže in Katja Ježek ter Manca Stare in Gašper Brezarič so osvojili naslov ekipnih šolskih državnih prvakov. Na sliki so v družbi trenerja Mirka Perka. onalnimi lesenimi loki obujajo stare viteške običaje in nastopajo na številnih prireditvah po Sloveniji. Ana Hartman • a • ^ £fje. iL? T ______/Z- ZMkSSttA HAM Oči ptiotthmlu. ugn|iimeM doo € £### KINGSTON • ATOMIK HARMONIK • ALYA ANŽEJ DEŽAN • BOŠTJAN KONEČNIK in drugi sobota, 15. julij od 18.00 ure Zbiljska dobrava ob Zbiljskem jezeru fflmedvode nagradne igre, ognjemet, vstopnine ni! 3EUVI Gorenjski Glas Šport in rekreacija Aktivni dopust! Mesec julij in avgust mnogi preživimo na dopustu. Zadnje čase je vedno bolj popularen aktivni dopust, kjer poskrbimo tudi za svoje telo. V tokratnem članku podajam nekaj nasvetov za giba- Igor Jesenovec ~ nJe na soncu in v vročini, predvsem pa je potrebno poznati pomembnost nadomeščanja izgubljenih tekočin. Na dopustu se izogibajte aktivnostim v času največje vročine. Aktivnost na prostem planirajte v dopoldanskem in večernem času. Poleti je možna tudi vročinska izčrpanost (ali celo vročinska kap) zaradi odpovedi mehanizma za uravnavanje temperature. Zato nosite pokrivalo in oblačila svetlih barv ter veliko pijte. Ker med vadbo izgubite veliko količino tekočine, je le-to potrebno tudi nadomestiti, da se izognete dehidraciji. Količina tekočine, ki jo izgubite, je odvisna tudi od klimatskih razmer, v katerih se gibljete in od aktivnosti, ki jo izvajate. Žeja ni vedno pravi indikator, da telo potrebuje tekočino, zato morate piti redno, tudi če ne čutite žeje. To je še posebej pomembno pri starejših, saj je pri njih občutek žeje šibkejši. Močna dehidracija pa lahko zmanjša običajno močno željo po tekočini. Že pred začetkom vadbe popijte vsaj en kozarec vode in takoj po koncu le-te še enega. Med vadbo je priporočljivo spiti požirek ali dva na 10-15 minut. Prav tako se raje izogibajte kavi, čaju in gaziranim pijačam, saj vsebujejo kofein, ki deluje kot diuretik, kar pomeni, da boste izgubili le še več tekočine. Med treningi, ki trajajo dlje časa, še posebej poleti, ko se bolj potimo, je priporočljiva uporaba izotoničnih napitkov. Voda je primerna za krajšo aktivnost, pri večjem potenju in daljši aktivnosti pa le-ta odvaja iz telesa minerale in vitamine in poruši ravnotežje elektrolitov. Suha usta so znamenje resne dehidracije telesa. Že manjša dehidracija pomeni zmanjšanje telesnih in duševnih zmogljivosti, nastanek agresivnosti in kronične utrujenosti. Taka dehidracija lahko nastopi že, če nismo nadomestili izgubo tekočine po polurni aktivnosti. Pri večji stopnji dehidracije pa telo ni več sposobno večjih naporov, zato je potrebna zdravniška pomoč. Ob potenju in vročini se zviša tudi telesna temperatura. Vsaka stopinja telesne temperature nad normalno, poveča potrebo po vodi. Odrasli naj bi potrebovali 1 ml vode za vsako porabljeno kilokalorijo in 1,5 ml ob zvišani temperaturi in močnem potenju zaradi telesne dejavnosti ali bolezni. Otroci jo potrebujejo še enkrat toliko. Če pa se pojavi slabost, omotica ali utrujenost ter mišični krči, prekinite z aktivnostjo in počivajte v senci ter za kak dan prekinite z aktivnostmi, da se telo regenerira. Za naslednja dva meseca naj velja, da izkoristite različne možnosti aktivnosti na dopustu. Tako bodo tek, kolesarjenje, plavanje, veslanje, tenis, pohodništvo popestrili vaš oddih. Ob vadbi vam želim veliko motivacije in zadovoljstva! Program vadbe za 4. mesec: 13. teden: 2x tedensko po 30’ teka 1x športna aktivnost po želji 14. teden: 2x tedensko po 40' tek; 15’ hitrejši tek, 5’ počasnejši tek 1x tedensko- 80’ hoja s palicami (razgiban teren) 1x tedensko aktivnost po želji 15. teden: 2x tedensko po 5’ hoje (ogrevanje) in 35’ teka 1x športna aktivnost po želji 16. teden: 1x tedensko- 50’ tek; 10’ hitrejši tek, 2' počasnejši tek 1x tedensko -10’ tek po ravnem, 20' tek v blag vzpon 2x tedensko - 60’ hoja s palicami Program vadbe za 5. mesec: 17. teden: 1x tedensko po 60' tek 1x tedensko po 45’ tek 1x športna aktivnost po želji 18. teden: 1x tedensko- 90’ hoja s palicami (razgiban teren) 2x tedensko po 50’ tek; 3’ hiter tek, 7’ počasen tek 1x športna aktivnost po želji 19. teden: 2x tedensko po 45' tek 1x športna aktivnost po želji 20. teden: 2x tedensko- 45’ tek 1x tedensko - 60’ tek; 40' po ravnem, 20’ tek v blag vzpon 1x tedensko - 60’ hoja s palicami Tekmovali v skejt parku Medvode - Društvo MKC Medvode je v soboto, 17. junija, organiziralo tekmovanje v rolkanju, ki so ga poimenovali SKATEDAV 2006. Gre za prvo tovrstno tekmovanje v Medvodah, organizirali pa so ga zato, ker želijo rolkanje med mladimi promovirati kot zdrav način rekreacije in druženja. Ker je skate park za tekmovanje premajhen, so ga razširili na sosednje košarkarsko igrišče. Največ tekmovalcev je prišlo iz Kranja in Domžal, tekmovali pa so v dveh kategorijah: mlajši do 15 let in starejši nad 15 let. Med mlajšimi je zmagal Klemen Župančič iz Kranja, med starejšimi pa Rok Capuder iz Domžal. Kratek dokumentarni film o tekmovanju si lahko ogledate na spleti strani www.skate-slovenia.com. M. B. Dirkali so na Katarino Topol - Kljub zgodnji uri (ob 9.) je bilo na startu 8. kolesarskega vzpona na Katarino, ki sta ga organizirala KK Medvode in Občina Medvode, vroče. "Prevoženih imam blizu dva tisoč kilometrov. Spomladi sem šla s klubom Bam.Bi v Dalmacijo, kjer smo jih prevozili osemsto. Za to se je bilo treba kar dobro pripraviti. Vozim se le s cestnim kolesom, tako da gorskega nisem najbolj vajena. Današnjo progo sem si med tednom ogledala, je težka in bomo videli, kako bo,” je bila pred Startom v napovedi malce zadržana Katarina Galof s Preske, ki je pred tem prvič nastopila tudi na Franji, sicer pa se tekmovanj ne udeležuje prav pogosto. Tokrat je na Katarino prikolesarila kot tretja skupno in prva Medvoščanka. Za njo sta se razvrstili Lidija Praprotnik in Ani Arčon. Med moškimi iz Medvod je bil najhitrejši Primož Plešec, drugi je bil Andrej Moreti, tretji pa Jure Ogris. Matej Mihovec, ki starta prav vsako leto, je bil tokrat četrti Medvoščan in 2. v svoji kate- Kolesarji na startu 8. vzpona na Katarino. V dresu kluba Bam.Bi je Katarina Galof, ki je bila najhitrejša med Medvoščankami. goriji nad 45 let: "Enkrat se peljem dobro, drugič malo manj, danes je bilo kar v redu.” Sicer pa sta absolutna zmagovalca postala Darja Beguš iz Škofje Loke in Tilen Hočevar iz Križ. M. B. Zahvala Vljudno se zahvaljujeva policistom iz PO Medvode za strokovno in ažurno pomoč. Fantje, odlični ste! Zakonca M. in M. iz Žirov Zdravje Demenca ni le pozabljivost Svojci bolnikov z demenco se pogosto znajdejo v težavah, ker so o tej vse bolj pogosti bolezni starejših še premalo poučeni. Vse več starejših se danes srečuje z demenco. / Foto: Tina Dokl Medvode - Demenca je bolezen, ki jo lahko povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničijo možganske celice. Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen, pogost vzrok so tudi možganske kapi. V večini primerov se demenca pojavi pri ljudeh, starejših od 60 let. Eden izmed opozorilnih znakov demence je pozabljivost. Ljudje z demenco ne le pozabijo na dežnik na vlaku, vlakom sploh peljali. Pojavijo se težave pri dnevnih aktivnostih, težave pri govoru, ko morda sprva še dojamejo pomen kratkega, enostavnega stavka, ne razumejo pa več daljših sestavljenih stavkov ali posameznih besed, ki so jih nekdaj sami uporabljali. Prisotne so težave s časovno in krajevno orientiranostjo. Ljudje z demenco se zmotijo pri oceni datuma ne le za leta, temveč celo za desetletja. Izgubijo se v domači ulici, kjer so preživeli večino življenja. Ne vedo, kje so, kako so se tam znašli in tudi ne vedo, kako bi se vrnili domov. Imajo težave s presojo, z abstraktnim mišljenjem, prisotne so spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja, osebnostne spremembe in izguba spontanosti. Čeprav je za dementne bolnike najprimernejše domače okolje, v katerem so preživeli večino življenja, je včasih potrebno poskrbeti za ^pstanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrez-■no poskrbijo. Tu pa se pojavi drug problem, saj mest za dementne bolnike primanjkuje in posledično je čakalna doba za sprejem dolga. Varovani oddelek za dementne bolnike imajo tudi v Centru za starejše občane v Medvodah. Vesna Stariha, direktorica centra pravi: ”V varovanem oddelku imamo 18 stanovalcev. Pro- gram poteka tudi s pomočjo dveh javnih delavk, ki pomagata pri prostočasnih aktivnostih, kot so animacije, sprehodi, rekreacija, tudi risanje, pevske vaje, ter pri osnovni osebni higieni, pomoči pri opravilih in spremstvu. Dodaja še, da ti stanovalci potrebujejo 24-urni nadzor in jih ne moremo prepustiti sami sebi, saj pozabijo glede časa, kraja, prostora. Z nekaterimi se še da komunicirati, zanimivo pa je, da se spominjajo veliko stvari iz otroštva, njihov kratkoročni spomin pa je okrnjen. Čakalna doba v medvoškem centru je minimalno eno leto Potrebe po varovanih oddelkih se tudi v Sloveniji večajo, tako kot se povečuje tudi stopnja obolevnosti za demenco. ”Pri nas je čakalna doba dokaj dolga, minimalno eno leto,” obrazloži Starihova in ob tem še doda, daje potrebno čakati tudi za sprejem v ostale oddelke. Za negovalne oddelke od pol do enega leta, za stanovanjski del pa leto ali več. Skupaj imajo z dovoljenim 5 odstotnim odstopanjem 194 oskrbovancev. Zanimalo nas je, če imajo občani Medvod pri sprejemu v dom kaj prednosti? Vesna Stariha odgovarja: "Kriteriji pri sprejemu v dom so znani in upoštevana je tudi bliži- "Demenca je bolezen, ni muha enodnevnica, ne slaba volja, ne tečnoba starejših. Gre za poškodbo možganskih celic. Ti ljudje rabijo veliko nežnosti, pogovora in ne zgolj hrano in spapje.” na stalnega prebivališča. Domačini vsekakor imajo prednost pri sprejemu.” Demenca je huda bolezen in kot smo že zapisali, takšni bolniki potrebujejo 24-urni nadzor. Težava pa se pojavi, ker je večina otrok takšnih staršev zaposlenih in več ali manj odsotnih z doma. V centru starejših občanov v Medvodah vršijo tudi razvoz prehrane, v okviru Centra za socialno delo pa se preko socialnih oskrbovalk izvaja pomoč na domu. Pomembno vlogo ima tudi patronažna služba ZD Medvode, ki opravlja zdravstveni nadzor. "Najbolje pa takšne osebe funkcionirajo v domačem okolju, vendar ugotavljamo, da veliko svojcev še ne pozna tega obolenja in kaj to pomeni. Demenca je bolezen, ni muha enodnevnica, ne slaba volja, ne tečnoba starejših. Gre za poškodbo možganskih celic. Ti ljudje rabijo veliko nežnosti, pogovora in ne zgolj hrano in spanje,” zaključuje Starihova. Maja Bertoncelj Vesna Stariha, direktorica Centra za starejše občane Medvode. SMLEDNIK, okolica: MOŠE 130 m2 biv. površine + 320 m2 parcele, III. pod. gr. faza 07/2006. Cena 36 mio SIT. www.gbd-nepremicnine.si, 040/225-464 Matjaž Hartman s.p., Hafnerjevo nas. 91,4220 Škofja Loka tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401 PRODIJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: GARAŽNIH - vhodnih - stranskih - protipožarnih kletnih vrat IIP (ZGLED Razvedrilo Iz domačih logov ”Ati, ali si slabe volje, ker te toliko stvari sprašujem?” ”Ne, ne, sinko, ti kar sprašuj, če ne boš spraševal, ne boš nikoli v življenju nič vedel!” Srečanje v muzeju V muzeju se srečata dva svetnika in si ogledujeta muzejske eksponate. Ogledujeta si tudi kip rimskega gladiatorja. Kipu je manjkala roka, ena noga, imel je počeno čelado, obraz in telo na več krajih je bilo poškodovano; na podstavku pa je bil napis "Zmagovalec”. Pravi Sirek prijatelju Mireku: "Sakrmiš! Kakšen je bil potem premaganec, če je že zmagovalec tak?" Imaš srečo V tistih časih, ko so na smrt obsojene zločince vozili na morišče skupaj z rablji na starih vozovih in po slabih cestah, takole modrujeta: Zločinec: "Koliko časa bo še ta jamasta cesta in vročina in prah?” Rabelj: ”Ne razburjaj se. Tebi je lahko, ko boš ostal na morišču. Kaj pa jaz, ko sem bom moral še vračati po tej cesti?” Pri zdravniku Zdravnik: "Predvidevam, da boste živeli še eno leto.” Bolnik: "Kaj pa če pustim cigarete, pijačo, ženske in poker?” Zdravnik: ”Ne vem, ali boste živeli kaj dlje. Vem pa, da vam bo čas tekel bolj počasi.” Na smrtni postelji Gorenjec leži na smrtni postelji in s prav tihim in onemoglim glasom vpraša ženo: "Draga, ali so vsi otroci tu v sobi - ob moji smrtni postelji. Ni nikogar več v kuhinji?” Žena: ”So, so, dragi mož. Vsi smo ob tebi.” Mož: "Zakaj pa potem v kuhinji gori luč?” Zakonski problem Gorenjska Pepca pride k zdravniku in mu potoži: "Gospod doktor, vsak dan imam hujše glavobole, kaj mi priporočate?” Zdravnik: "Spremembo potrebujete, gospa Pepca!” Pepca: "To sem že večkrat poskusila, gospod doktor, a ne gre, ker je mož preveč ljubosumen.” Otroška radovednost "Ati, kako lahko tako veliko letalo leta po zraku?” "Sinko, na to ti ne znam odgovoriti!” "Ati, kako lahko raketa pride na luno in se potem vrne nazaj na zemljo?” "Sinko, ne vem ti tega razložiti!” "Ati, kako ima lahko pri nas mamica vedno vse prav, ti pa nikoli?” "Dragi sinek, tega pa nisem nikoli v življenju razumel!” Politično modrovanje Trije vaški politiki se srečajo in med seboj takole modrujejo: Prvi: "Pravijo, da bo drugi teden močno snežilo.” Drugi: "Saj ni res! Napovedujejo, da bo vroče in bo temperatura dosegla kar 30 stopinj Celzija.” Tretji: "Sakrmiš, kdo bo pa v taki vročini kidal sneg z dvorišča?” Morda še ne veste, da ... ... so gej zid podoben pojav kot vulkani -izviri, iz katerih občasno bruha kipeča vroča voda. Pojavljajo se samo v zelo hladnih krajih, največ jih je na Islandiji, Novi Zelandiji in Ameriki. ... najstarejšo podobo kurentove maske najdemo na Ptuju, v Jadranski ulici. Na pročelju dveh hiš (št. 4 in 6) iz konca 18. stol. je enajst v štuku izdelanih pilastrov. Podpirajo jih stilizirane maske, kakršne še danes nosijo kurenti. ... je prvi prednik današnjega konja živel pred 50 milijoni let. Visok je bil 25 in dolg 30 cm. Na sprednjih nogah je imel štiri, na zadnjih pa tri prste. m Kuharski nasveti Korenje po vegetarijansko Operi, ostrgaj in nastrgaj na krušnem strgalniku srednje debele korene, prav tako eno črno redkev in eno čebulo, dodaj nekoliko soli, olja in limonin sok po okusu ter vse dobro premešaj. Ali pa: Skuhaj 2-3 debele korene na pol, nato odcedi, ostrgaj in nastrgaj na krušnem strgalniku; tako nastrgaj eno čebulo in eno drobno črno redkev, dodaj soli po okusu, olja in limonin sok. Ko vse dobro premešaš, postavi s fižolom, kruhom ali krompirjem na mizo. Riž s korenjem Skuhaj dva neostrgana korena, ju ostrgaj in zreži na rezance debelo. Deni v ponev dve žlici olja in zrezana korena, pokrij in nekaj časa duši, dodaj drobno zrezano čebulo, osoli in pokrito duši do mehkega. Nato dodaj četrt litra na poševno zrezanega zelenega na sopari kuhanega fižola, četrt litra na pol skuhanega riža, žlico na drobno zrezanega peteršilja; vse skupaj premešaj in duši še 10 do 15 minut. Na koncu dodaj eno žlico masla in postavi na mizo kot samostojno jed. Vegetarijanska solata za zdrave in bolne Očisti solatne glavice in jih operi, dodaj nastrgano redkev, koren, nekoliko soli po okusu, žlico drobno zrezanega drobnjaka, limonin sok in olje. Okisane ledvice Goveje, telečje ali svinjske ledvice zreži na zelo tanke rezine in jih stresi v ponev na močno segreto olje ali maslo, na katerem zarumeniš za vsako ledvico po eno na drobno zrezano čebulo. Vse to duši na večji temperaturi dobrih pet minut, da vse skupaj na hitro lepo zarumeni, nato malo osoli, dodaj malo popra po okusu, žlico kisa ter dve žlici juhe. Ko prevre, primešaj rumenjak enega jajca in postavi takoj na mizo. J. J. — 0 DONIT TESNIT d d Cesta komandanta Staneta 38, 1215 MEDVODE Smo družba, ki spada med vodilne svetovne proizvajalce v svoji panogi. Med najboljše smo se povzpeli z znanjem, ambicijami, vztrajnostjo in v družbi najboljših hočemo biti tudi v prihodnje. Prebivalkam in prebivalcem Medvod čestitamo ob občinskem prazniku! Oglasi KREDITI Do 7 let za vse zaposlene, upokojence, ter na osnovi vozila, do 50 %. Stare obveznosti niso ovira. Leasingi za vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! NUMERO UNO - Kukovec Robert s.p., Mlinska ul. 22,2000 Maribor Tel.: 02/252-48-26, fax: 02/252-48-23, mob.: 041/750-560,041/331-991 VIFRAS NEPREMIČNINE MEDVODE, C. TALCEV 56, TEL. 01/3611-221, FAX. 01/3618-650 MOBI 041/992 155, 041/542 297 E-POŠTA: vili.fras@k2.net Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami • varna prodaja, nakup, oddaja, najem • zavarovana odgovornost posrednika I pri zavarovalnici e licenca V sodelovanju z družbo Porsche Kredit in Leosing nudimo ugodnejše financiranje, ponudbo financiranja 50 : 50. SIMPLV CLEVER Bogato opremljena ŠkodaFabia Luka in Luka Jr. že za 2.213.040 SIT. PORSCHE Dodatna ugodnost v sodelovanju z družbo KREorr in leasing Porsche Kredit in Leasing: Combi bonus! Porsche Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 50 BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDEUVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE OD 65.000 SIT! ■ S 040848498 Geodetski biro Ema Huth s.p. Zbiljska c. 4. 1215 Medvode, t: +386 1 3613 491 m: >386 41 578 132, eigeodetskibiroOsiol net www.geodetskibiro-huth.si Loka TV d.o.o. Kapucinski trg 8, Škofja Loka ^Tel': 04/512 99 66 E-pošta: dtv@lokatv.si Sh U D I Ž E L N A TELEVIZIJA Spremile ne* lahke še več kot 350.000 gledalcev, glepe ne. tudi vi. 1 s Oddajnik Lubnik si. kanal KS Škofja Loka in Žiri aa. kanal KS Železniki ae. kanal KS Ljubljana, Trbovlje in Novo mesto a«, kanal Lastovka TV ■e mm GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas.si www.gorenjskiglas.si Ob uvedbi evra obstoječih pogodb z banko ne bo potrebno spreminjati Številne stranke NLB Skupine verjetno zanima ali bo ob uvedbi evra potrebno tolarske zneske v pogodbah spreminjati in sklepati dodatke (anekse) k obstoječim sklenjenim pogodbam. Odgovor je ne. V pogodbah se bodo tolarski zneski pretvorili avtomatično. Pogodb ne bo treba spreminjati, saj velja njihova neprekinjenost (kontinuiteta). Uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji namreč ne vpliva na veljavnost pogodb in tudi ne na pravice in obveznosti strank po posamezni pogodbi. Kaj konkretno to pomeni za vas? Na primeru: pred tremi leti ste sklenili modro varčevanje in do sedaj privarčevali 180.000 tolarjev. Mesečni trajnik za 5.000,00 tolarjev imate še vedno odprt in z varčevanjem nameravate nadaljevati tudi drugo leto. Pred enim mesecem pa ste sklenili še kratkoročni depozit v višini 1.000.000 tolarjev. Zanima vas, kaj se bo z vašim varčevanjem in depozitom zgodilo 1. januarja 2007? 1. januarja 2007 se bosta privarčevani glavnici, skupaj z obrestmi avtomatično pretvorili (prekonvertirali) v evre. Prav tako bo v evre avtomatično pretvorjen tolarski znesek trajnika. Obe pogodbi, tako varčevalna kot depozitna, ostaneta še naprej v veljavi in ju ne bo potrebno spreminjati. S posebnim obvestilom pa vas bomo v začetku prihodnjega leta seznanili, koliko evrov imate že privarčevanih. Enak način avtomatičnega pretvarjanja v evre ter način obveščanja o stanju kredita ter o višini obroka bo veljal tudi za vse kreditojemalce, ki imajo v banki najet tolarski kredit. Tako tudi za kreditne pogodbe velja, da jih ne bo potrebno spreminjati ali sklepati dodatke k obstoječim pogodbam. Več informacij o prehodu na evro lahko dobite v poslovalnicah Podružnice Gorenjska in Kamnik. NLB® www.nlb.si C. LJUBLJANSKE BRIGADE 5, UU PE Medvode Medvoška 3 (BC Mercator, 1. nadstropje) tel: 01/36-11-434 medvode@fotobobnar.com foto bobnar PE Škofja Loka Kapucinski trg 4 (Nama, 1. nadstropje) tel: 04/51-24-006 skofjaloka@fotobobnar.com Digitalni fotoaparati Canon Nikon Izdelava fotografij vseh velikosti Fotografije za dokumente Preslikava in obnova starih fotografij Razvijanje DIA in črnobelih filmov Fotografiranje porok (teren in atelje) ter izdelava poročnih albumov, vabil, zahval Izdelava Puzzle iz vaših posnetkov Velika izbira albumov in okvirjev Samsung Digimax L85 Predstavljajte si najnovejšo tehnologijo... - 8.1 megapikslov - 5x optični zoom (Schneider objektiv) - 2.5" LCD zaslon - prvi HDMI digitalni fotoaparat na svetu omogoča pregledovanje fotografij na HD televizorjih brez izgube kvalitete ...v legendarni oblikil Kam po darilo? IDEJA: Vabi vas Foto Bobnar Bogdan Jerič - 041 / 615 - 970