Slovensko javno mnenje E-VREDNOTE X. Niko Toš, ured. VREDNOTE V PREHODU X. Slovensko javno mnenje 2010–2016 Ob 50-letnici Centra za raziskovanje javnega mnenja (1966-2016) E-VREDNOTE X./ Ljubljana, 2021 VREDNOTE V PREHODU X. Slovensko javno mnenje 2010–2016 Niko Toš, ured. 1. elektronska izdaja Izdajatelj in založnik: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana Knjižna zbirka: E - VREDNOTE X. Urednica zbirke: Brina Malnar Recenzenta: Slavko Splichal Hajdeja Iglič Ureditev besedil in organizacija: Ivana Kecman Likovna oprema in prelom: Polonca Mesec Kurdija To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Dostopno prek: https:/ knjigarna.fdv.si/; www.cjm.si DOI: 10.51936/9789612359775 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 64263939 ISBN 978-961-235-977-5 (PDF) Knjigo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS. KAZALO POL STOLETJA RAZVOJA SLOVENSKE (EMPIRIČNE) SOCIOLOGIJE Vrednote v prehodu – desetič, predgovor Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 PRVI DEL SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2010–2016 Vprašalniki in rezultati raziskav SJM 2010-2016 1.1 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2010 • Evropska družboslovna raziskava, ESS 2010 Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Ivan Bernik, Vlado Miheljak, Tina Vovk, Rebeka Falle Zorman, Živa Broder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.2 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2011/1: • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP 2010, Stališča do okolja; • ISSP 2011, Stališča do zdravja in zdravstva; • Raziskava o odnosu delo-družina; • Raziskava o psihičnem nasilju na delovnem mestu Mitja Hafner Fink, Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 1.3 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2011/2: • Svetovna raziskava vrednot (WVS – 3. val); • SJM, Ogledalo javnega mnenja Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka FalleZorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 VREDNOTE-10.indd 3 18. 11. 2016 10:28:05 1.4 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2012/1: • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP, 2012, O družini in spolnih vlogah; • Mednarodna povolilna raziskava (CSES); • O nacionalni in mednarodni varnosti; • SJM, Ogledalo javnega mnenja Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . .133 1.5 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2012/2: • Evropska družboslovna raziskava (ESS, 2012); • SJM, Razumevanje preteklosti Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . .189 1.6 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2013/1: • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP, 2013, Nacionalne identitete; • ISSP, 2014, Razumevanje vloge državljana; • Ogledalo javnega mnenja, SJM 2013 Mitja Hafner Fink, Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . .259 1.7 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2014/1: • Evropska družboslovna raziskava (ESS 2014), SJM 2014/1 • Ogledalo javnega mnenja, SJM 2014/1 Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . 315 VREDNOTE-10.indd 4 18. 11. 2016 10:28:05 1.8 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2015/1: • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP, 2015, Stališča do dela; • ISSP 2016, Stališča do vloge države; • Stališča do nacionalne in mednarodne varnosti; • SJM, Ogledalo javnega mnenja Mitja Hafner Fink, Brina Malnar, Niko Toš, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Karl H. Mueller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .389 1.9 SLOVENSKO JAVNO MNENJE SJM 2016/1: • Raziskava o odnosu delo-družina; • Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin; • Raziskava stališč o cepljenju • Ogledalo javnega mnenja, SJM 2016/1 Slavko Kurdija, Mitja Hafner Fink, Miroslav Stanojević, Brina Malnar, Niko Toš, Klement Podnar, Samo Uhan, Karl H. Mueller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . .447 1.10 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2016/2: Evropska družboslovna raziskava (ESS, 2016) Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .507 DRUGI DEL VREDNOTNE ORIENTACIJE SLOVENCEV – IN NJIHOVO SPREMINJANJE 2.1 VREDNOTENJE SOCIALIZMA IN KAPITALIZMA MED SLOVENCI – 1991/2011 Veljko Rus, Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 511 2.2 PRESEKI SKOZI VREDNOTNE ORIENTACIJE SLOVENCEV IN NJIHOVO SPREMINJANJE Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 531 VREDNOTE-10.indd 5 18. 11. 2016 10:28:05 TRETJI DEL PETDESET LET RAZISKAV SLOVENSKO JAVNO MNENJE SJM 1968–2016 3.1 SOCIOLOŠKO EMPIRIČNO RAZISKOVANJE V SLOVENIJI Beležke raziskovalca – udeleženca (1956–2016) Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .543 3.2 PROGRAM SJM 1968-2016 Poskus vsebinske, metodske in časovne uvrstitve raziskav SJM Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .557 3.3 Pregled vsebin in mest vprašanj v vprašalnikih SJM 1968–2016 in pregled ponavljanja vprašanj Sergio Švara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .569 3.4 RECENZIJI red. prof. dr. Slavka Splichala in izr. prof. dr. Hajdeje Iglič . . . . . . . . . .573 3.5 PRILOGA: Preglednica 1 PREGLED RAZISKAV SJM 1968-2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .577 VREDNOTE-10.indd 6 18. 11. 2016 10:28:05 7 POL STOLETJA RAZVOJA SLOVENSKE (EMPIRIČNE) SOCIOLOGIJE Vrednote v prehodu – desetič, predgovor Družboslovna akademska skupnost v zadnjih letih obeležuje visoke obletnice – 50 let delovanja in razvoja. Najprej je bil leta 1959 ustanovljen Inštitut za sociologijo in filozofijo (ISF) na Univerzi v Ljubljani, nato je bil na pobudo raziskovalcev z ISF ustanovljen Oddelek za sociologijo na Filozofski fakulteti (OS FF, 1960) in leto kasneje Visoka šola za politične vede (VŠPV, 1961); potem je prišlo do ustanovitve Slovenskega sociološkega društva (SSD, 1965) in kot naravni iztek notranjega akademskega razvoja na VŠPV je nastala prva raziskovalna enota te visoke šole: Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM, 1966). Sledil je buren razvoj družboslovja, še posebej sociologije, ki je kljub spreminjajočim se zunanjim okoliščinam doseglo visoko raven znanstvene, pedagoške in raziskovalne artikulacije, kot se izraža v današnji Fakulteti za družbene vede ter socioloških študijih na FF v Ljubljani in Mariboru. Znotraj teh razvojnih pobud se je kot temeljna empirična raziskava izoblikovala in skozi pet desetletij razvijala tudi raziskava Slovensko javno mnenje (SJM, 1968). Raziskovalci, ki smo v tem razvojnem poteku, od začetka pred 60 leti do danes, delovali in ga snovali, ga seveda želimo tudi dokumentirati in ovrednotiti. V okviru tega prizadevanja so potekale počastitvene razprave in zapisi1, enakemu namenu pa je posvečena tudi vrsta publikacij Vrednote v prehodu (VP), katerih prva obsežna knjiga je izšla leta 1997, ta, ki je pred vami, Vrednote v prehodu X., pa slabi dve desetletji kasneje. Zbirka knjig Vrednote v prehodu I.–X. je popoln dokumentarni pregled vsebin in rezultatov raziskav, opravljenih v okviru projekta Slovensko javno mnenje v obdobju 1968–2016. Več razlogov govori v prid take dokumentarne knjižne serije. Najprej so v njej objavljeni standardizirani vprašalniki in rezultati spra- ševanja na temelju družboslovnih anket, s katerimi smo zajeli reprezentativne vzorce polnoletnih prebivalcev Slovenije. Take objave predstavljajo svojevrstne, 1. Te obletnice in razvoj sociologije v tem obdobju dokumentirajo: Zbornik socioloških razprav ob 50-letnici Oddelka za sociologijo FF UL, Ljubljana, 2010, 463 str.; 50 let znanosti o družbi, Fakulteta za družbene vede UL, Založba FDV, Ljubljana, 2011, 134 str.; Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Tematska številka Teorije in prakse ob 50-letnici CJM, Ljubljana, september 2016, 262 str.; Mlinar Z., Kakšno sociologijo? Za kakšno družbo? Prispevki in izzivi sociologije na Slovenskem, FDV, SAZU, Ljubljana, 2016 – pred izidom; v pripravi je tudi priložnostna tematska številka Družboslovnih razprav. VREDNOTE-10.indd 7 18. 11. 2016 10:28:05 8 izvirne avtorske zapise družbenega ozračja, socialnih razmer ter položajev posameznikov in skupin v njih, njihovih hotenj, pogledov, verovanj in vrednotenj. In vse to je ujeto skozi raziskovalčev »objektiv«, torej ob njegovi težnji objektivne odslikave družbenih pojavov v časovnih presekih in v njihovem medčasovnem spreminjanju. V tej zbirki knjig je zbrano in urejeno obilje zaznav, ki so izraz pripravljenosti, sodelovanja in darežljivosti 125.041 naključno (vzorčno) izbranih sogovornikov, ki so se odzivali na dolga sosledja vprašanj, izoblikovanih v vprašalnikih. Posa-mezen spraševanec je tako v povprečju v skupaj 82 obsežnih terenskih raziskavah odgovoril na 350 in več vprašanj, ki smo jih raziskovalci zasnovali kot prevze-mnike individualnih zaznav, pojavov, stanj in odnosov, kot jih opažajo, čutijo in vrednotijo ti izbrani posamezniki. V tej dokumentarni seriji so v izvirni obliki objavljeni vsi vprašalni stavki, vsa uporabljena merila in vsi pridobljeni odgovori – torej celotni rezultati raziskav. V gradivu je tako zaokroženo predstavljeno 50-letno raziskovanje v okviru programa Slovenskega javnega mnenja in z njim posredovan petdesetletni razvoj slovenske družbe, pač v meri in spoznavnem dometu, kot ju takšna raziskovanja dopuščajo. Zbirka Vrednote v prehodu je prvenstveno namenjena dokumentiranju izvir-nega (primarnega) empiričnega gradiva raziskav SJM 1968–2016. Temu cilju so v celoti posvečene knjige VP I.–IV. in VP X. Dodaten smisel publikacij pa daje primerjalno prikazovanje rezultatov raziskav SJM v tem obdobju – v meri, v kakršni je program SJM odpiral možnosti primerjalne analize. Ta je za prvo obdobje (SJM68–SJM90) omejena na prikazovanje in vrednotenje medčasovnih sprememb. V drugem obdobju, po letu 1990, pa so možnosti primerjalnega prikazovanja močno razširjene v smeri medkulturnih in hkrati medčasovnih primerjalnih analiz v širokem evropskem in svetovnem prostoru. Možnosti za medkulturno primerjalno raziskovanje so se odprle z vključitvijo projekta SJM v vse temeljne mednarodne primerjalne programe. V knjižni zbirki se to pokaže v knjigah: Vrednote v prehodu V. (Evropska družboslovna raziskava), Vrednote v prehodu VI. (Svetovna in Evropska raziskava vrednot), Vrednote v prehodu VII. (Mednarodna družboslovna primerjalna raziskava) in v knjigi Vrednote v prehodu VIII. (Srednje- in vzhodnoevropske primerjalne raziskave in projekti); knjiga Vrednote v prehodu IX. dokumentira dva pomembna kompleksna projekta CJM iz obdobja 70. let (Mednarodne migracije Slovencev) in 80. let (t. i. Razredna bit oz. Raziskava socialne strukture jugoslovanskih družb). * * * Program Slovensko javno mnenje je zasnovala in vodila skupina raziskovalcev iz prve generacije slovenskih družboslovcev, sociologov – in jo vodila skoraj pet desetletij. V skupini utemeljiteljev SJM so delovali: Peter Klinar, Boštjan Markič, Cveto Trampuž, Zdenko Mlinar, Zdravko Roter, Niko Toš . . Njihovo dolgoletno VREDNOTE-10.indd 8 18. 11. 2016 10:28:05 9 povezano delovanje na programu SJM je z leti pridobilo status slovenske empirične družboslovne infrastrukture. Longitudinalni program SJM je prispeval k empiričnemu utemeljevanju vrste družboslovnih disciplin in smeri, med njimi: sociologije religije, prostorske sociologije, politične sociologije, sociološke obravnave socialne strukture, stratifikacije, mobilnosti in migracij, komunikologije, obramboslovja itd. S programom SJM smo se v 90. letih, po osamosvojitvi Slovenije, vključili v vse mednarodne sociološke (družboslovne) empirične raziskovalne programe (ISSP, WVS, EVS, ESS idr). Longitudinalni raziskovalni program SJM (1968–2016) in njegovo mednarodno raziskovalno razsežje (1991–2016) sta v evropskem družboslovnem okolju ocenjena kot izjemna; v celoti sta dokumentirana in dostopna v domačem in mednarodnih družboslovnih arhivskih središčih. Spoznavni prispevek programa SJM. Lahko se vprašamo, kakšen je spoznavni prispevek programa SJM in kako se je razvijal2 . Program SJM, najprej na videz politično podprt kot »instrument za ugotavljanje socialističnega javnega mnenja«, že na samem začetku (SJM 1969) – in nato vseskozi – razkriva druž- bena stanja, vrednotenja in počutja ljudi, ki se bistveno razlikujejo od politično želenih, deklariranih stanj. Te razlike so se pokazale v razumevanju ustavnih postulatov o omejevanju zasebne lastnine, o udeležbi ljudi v sistemu upravljanja (samoupravljanje), o temeljih reguliranja odnosov med narodi in republikami ter o »monolitni« zasnovi političnega sistema. Raziskava SJM je vseskozi – in vedno znova – razkrivala, da je dejanska udeležba ljudi v sistemu upravljanja majhna, da prevladajo kritični, odklonilni pogledi na omejevanje lastnine na obdelovalno zemljo (agromaksimum) in na omejevanje zasebne proizvodne dejavnosti na število zaposlenih, da se postulat »bratstvo in enotnost« vse bolj izraža kot kritični pogled na politično in ekonomsko bistvo jugoslovanskega federalizma, in končno, da se vse bolj uveljavlja kritični pogled na vlogo Zveze komunistov kot edine politične sile v sistemu. Če je za sociološko analizo razmer v jugoslovanskem političnem sistemu veljalo, da je gradila na kritični teoriji družbe, je za empirično raziskavo, ki se je razvijala kot prevladujoča oblika sociološke spoznavne dejavnosti – in še posebej za SJM – značilno, da se je oblikovala kot družbenokritična empirična družboslovna raziskava. In te kritične zaznave in odkritja, ki jih je prinašala raziskava SJM in jih prenašala v javno zavest, je bilo treba preprečevati. »Ogledalo, ki ne kaže želene slike, je treba razbiti.« Podobni programi v drugih družboslovnih središčih Jugoslavije (v Beogradu, Zagrebu …) so bili prav tako izpostavljeni političnim pritiskom, vendar je bil projekt SJM »edini, ki pod temi pritiski ni klonil« 2. Pri tem se opiram na svoj tekst Pogledi na poti razvoja slovenske empirične sociologije, objavljen v Mlinar Z., 2016, Kakšna sociologija? Za kakšno družbo? Prispevki in izzivi sociologije na Slovenskem, SAZU, FDV, Ljubljana in na Pogovor z Nikom Tošem …, Teorija in praksa, Ljubljana, 2016, str. 9–41. VREDNOTE-10.indd 9 18. 11. 2016 10:28:05 10 in ki se je nadalje razvijal in uveljavil kot nosilni člen ljubljanske družbenokritične empirične sociološke šole. In tudi glede na take, četudi odbojne politične odzive, lahko sklepamo, da so spoznanja iz raziskav SJM učinkovala. V 80. letih, s poglabljanjem družbene krize, se je družbeni in tudi politični prostor odprl: raziskava SJM se je s svojimi »razkritji« pridružila civilnodružbenim gibanjem, nakazovala je smisel in upravičenost alternativnih lastninskih oblik, novo razumevanje pomena pluralizma političnih akterjev, kritične poglede na jugoslovanski federalizem; prebujala se je zavest o identiteti (suverenosti) naroda – in končno – spoznane so bile možnosti in nuja njegove osamosvojitve. Če že ne vseskozi, pa zanesljivo v 80. letih raziskava SJM deluje s svojimi spoznanji v javnosti, skladno s paradigmo »javne sociologije«. Raziskava SJM je tako prispevala k razkrivanju bistvenih teženj (zakonitosti) družbenega razvoja v 70. in 80. letih. In vendar vsa nakopičena kritika ni zadevala prvenstveno socialistične družbene strukture (družbena lastnina, participacija) in njenih vrednotnih osnov (enakost, pravičnost itd.), temveč je bila usmerjena v njeno izboljševanje. Šele zaostrena družbena kriza je privedla do (večinske) presoje o izstopu iz federacije in o samostojnosti. Na točki sistemskega preloma vrednote starega sistema (socializma) niso bile (pretežno) zavrnjene in vrednote novega (kapitalizem) niso bile (pretežno) sprejete. Danes so vrednotne prvine socializma (vse bolj) ocenjevane pozitivno in vrednotne prvine kapitalizma vse bolj negativno. O tem priča vrsta raziskav, opravljenih v obdobju 1991–2016. In vendar je večina prebivalcev Slovenije že na točki prehoda pritrdila tržnemu gospodarstvu, a se hkrati izrekla za ohranitev in krepitev socialne države. V drugih vzhodno- in srednjeevropskih državah je bil sistemski prehod izrazitejši in ostrejši. Slovenci pa nismo hoteli niti z levico »nazaj« v socializem niti z desnico »naprej« v kapitalizem. In v tem nekateri vidijo slovenski paradoks, ki – prej kot to – izraža veliko zrelost presoj ljudi. Tretja, naj je še tako fiktivna, je bila ob sistemskem prehodu, v razumevanju ljudi, edina prava pot. Ugotovitvam iz slovenskih (SJM) in mednarodno primerjalnih raziskav (EVS, WVS) na točki prehoda (1988–1992) pritrjujejo ugotovitve iz raziskav, opravljenih v desetletju po tem. Na njih je utemeljena Inglehartova kompleksna vrednotna analiza, ki vključuje tudi rezultate raziskav iz Slovenije. Na njegovem Vrednotnem atlasu sveta, ki umešča države na »razsežjih« sekularno – tradicionalno in materialistično – postmaterialistično, se Slovenija ne uvršča v okolje vzhodnoevropskih postkomunističnih držav, temveč pretežno med zahodnoevropske. Takrat sva se z V. Rusom (2005) spraševala, čemu kaže to pripisati: ali stoletjem življenja v Avstro-Ogrski, ali zgodnji (1948) ostri prekinitvi vezi s sovjetskim komunizmom, ali predvsem dejstvu, da smo v zadnjih desetletjih razvili svojevrsten model sa-moupravno-tržnega socializma. Najverjetneje vsemu trojemu skupaj. VREDNOTE-10.indd 10 18. 11. 2016 10:28:05 11 Dobri dve desetletji po prehodu, v sredini dvajsetih, beležimo nov prelom: uveljavljanje oz. prevladovanje neoliberalnih kapitalsko-tržnih ureditev izpodriva temelje socialne države in njene družbenosti. Vse raziskave, opravljene v tem obdobju, kažejo, da v predstavah ljudi še vedno močno prevlada njena družbena, socialna vloga, ki pa v praksi usiha. To se izraža v naraščajočem nezaupanju in ostri kritiki nosilcev institucionalnega sistema. Vse manj – in mnogo manj kot ob prvem prehodu, v začetku 90. let, zaupajo politikom, politiki; očitna je erozija libertarnih vrednot. In v kritiki sistema se vse bolj približujemo oz. celo prednjačimo pred vzhodno- in srednjeevropskimi državami, ki jim (domnevno) nikoli nismo pripadali. In karavana gre naprej. Program Slovensko javno mnenje zajema pet desetletij v razvoju slovenske druž- be, kar v življenju naroda, družbe sicer ne pomeni veliko, pretečena desetletja v razvoju slovenske družbe, v času, ko si oblikuje svojo družbeno in nacionalno identiteto in si izbira samostojno pot svojega preživetja in razvoja, pa pomeni veliko. In niz socioloških raziskav, opravljenih v okviru programa Slovensko javno mnenje, pomeni v nacionalnem, regionalnem in evropskem kontekstu pomemben dokument o tem razvoju. Za spoznavanje oz. raziskovanje tega ra-zvojnega obdobja je ta dokument vsaj tako pomemben kot drugi dokumentarni viri, ki jih obdelujejo in analizirajo zgodovinarji, ki se ukvarjajo z novejšo politično zgodovino Slovenije3. * * * V predgovoru tretje knjige VP je zapisano, da gradiva, zbrana v zbirki Vrednote v prehodu, niso namenjena le zvedavemu, ampak predvsem poučenemu bralcu. Za njihovo uporabo je nujno poznavanje logike, metod in tehnike raziskovanja družbenih pojavov in procesov – in seveda ustrezna teoretska poučenost. Izobilje posamičnih podatkov, prikazanih v tej zbirki knjig (z le skromnimi označbami metodoloških okvirov), bo ostalo bralcu brez znanja in lastnih zamisli ter domi- šljije in kritičnosti težje dosegljivo ali celo nedostopno. Ostalo bo zgolj raztreseno zrnje, zgolj razpršene posamične oznake, ki se ne bodo zlivale v prepoznavne celote, v predstave o strukturah in procesih, o interesih in hotenjih, o vrednotenjih, pa tudi o stanjih in odnosih, kot jih izražajo ljudje v Sloveniji v določenem časovnem preseku. Metodološko in teoretsko usposobljenim raziskovalcem s sociološko imaginacijo pa se ponuja možnost za lastno analizo empiričnega gradiva. Ta knjižni projekt torej ni samozadosten, saj terja zavzetega bralca – raziskovalca, ki ga le usmerja k iskanju in spodbuja k poglobljeni analizi izbranih vidikov slovenske družbe. 3. Posvetovanje o pomenu raziskav SJM v organizaciji Inštituta za novejšo zgodovino, Ljubljana, 2015. Posvet je potrdil izjemen pomen rezultatov programa SJM za zgodovinsko proučevanje. VREDNOTE-10.indd 11 18. 11. 2016 10:28:05 12 Knjiga Vrednote v prehodu X. zaokroža predstavitev podatkovne zbirke še z zapisi devetih terenskih raziskav SJM, opravljenih v obdobju 2010–2016. Vpra- šalniki teh raziskav so vključevali dvanajst mednarodnih primerjalnih projektov (ISSP 7, ESS 3, WVS 1, CSES 1) in sedem letnih nacionalnih projektov SJM. Tematske značilnosti in izsledki teh raziskav so prikazani v uvodnem sestavku. Sicer pa je v njem poudarjeno razumevanje vloge države in njene družbenosti, prikazuje pa tudi spreminjajoče se vrednotenje socializma – kapitalizma. Temeljno vsebino knjige pa predstavljajo popolni podatkovni zapisi vseh devetih – v tem času opravljenih raziskavah. V drugem delu te knjige so zbrani zapisi, ki pojasnjujejo potek empiričnega raziskovanja v Sloveniji (Beležke raziskovalca – udeleženca), tisti, ki uvrstijo vseh 82 terenskih raziskav SJM glede na njihove tematske, metodološke in časovne značilnosti in ki nakažejo alternativne dostope do tematik in podatkov SJM. * * * Za ureditev knjige Vrednote v prehodu X. so zaslužni vsi raziskovalci in sodelavci pri projektu SJM, ki so zapisani kot soavtorji, med njimi posebej sodelavke CJM gospe Ivana Kecman, poslovna sekretarka centra, Špela Zajšek in mag. Tina Vovk. Njim velja posebna zahvala. Zahvala velja tudi oblikovalki te – in vseh devet knjig pred tem (VP I.–X.), gospe Poloni Mesec Kurdija, in gospodu Francu Toriju, tiskarju, ki je vseh deset obsežnih knjig skrbno »materializiral«. Kamnik, 16. 11.2016 Niko Toš Izbrani viri Tri raziskave javnega mnenja ob spreminjanju zvezne in slovenske ustave, v: N. Toš idr., Slovenski utrip, FSPN, Ljubljana, 1989, 383 str. Dozorevanje slovenske samozavesti, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1995, 176 str. Rus, V., Toš, N., Vrednote Slovencev in Evropejcev. Analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2005, 461 str. Toš, N., Müller, K. H., Primerjalno družboslovje, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2011, 444 str. Rus, V., Toš, N., Vrednotne orientacije v Sloveniji v prelomu tisočletja: sociološki preseki. V: ŠTIH, Peter (ur.). Dvajset let slovenske državnosti: prispevki s posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 16. decembra 2011, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013, str. 106–145, tabele, graf. prikazi. Pogovor z Nikom Tošem, sociologom, ki so ga vodili I. Bernik, V. Miheljak in M. Hafner Fink, Teorija in praksa, letnik LIII, posebna številka, raziskovanje z družboslovno anketo, Ljubljana, 2016, str. 9–41. VREDNOTE-10.indd 12 18. 11. 2016 10:28:05 13 Toš, N., 2016, Pogledi na poti razvoja slovenske empirične sociologije, v: Mlinar Z., 2016, Kakšna sociologija? Za kakšno družbo? Prispevki in izzivi sociologije na Slovenskem, SAZU, FDV, Ljubljana. Mlinar, Z., 2016, Kakšna sociologija? Za kakšno družbo? Prispevki in izzivi sociologije na Slovenskem, SAZU, FDV, Ljubljana. Pogovor z Nikom Tošem …, Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, 2016, str. 9–41. VREDNOTE-10.indd 13 18. 11. 2016 10:28:05 VREDNOTE-10.indd 14 18. 11. 2016 10:28:05 PRVI DEL SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2010–2016 Vprašalniki in rezultati raziskav SJM 2010-2016 VREDNOTE-10.indd 15 18. 11. 2016 10:28:05 VREDNOTE-10.indd 16 18. 11. 2016 10:28:05 17 1.1 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2010 • Evropska družboslovna raziskava, ESS 2010 Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Ivan Bernik, Vlado Miheljak, Tina Vovk, Rebeka Falle Zorman, Živa Broder Povzetek: V petem delu knjige je prikazan sumarnik ESS 2010. Dokument omogoča popoln vpogled v standardizirano osnovo zbiranja podatkov (vprašalnik) in sumarne rezultate meritev, opravljene na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Objava na tem mestu zaokroža dokumentacijo ESS; sumarniki iz predhodnih valov ESS (2002/2004/2006/2008) so objavljeni v knjigah Vrednote v prehodu III. in IV. Vključene raziskave in naročnik: • Evropska družboslovna raziskava, ESS 2010 (5. val), nacionalni nacionalni raziskovalni program, ARRS Raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Osnovna vsebina projekta: Spremljanje medijev: televizije, radia, časopisov; uporaba interneta; zaupanje ljudem; pripravljenost pomagati drugim; vprašanja o vladi in politiki: zanimanje za politiko, zapletenost politike, ustvarjanje mnenja o političnih vprašanjih; zaupanje političnim ustanovam; udeležba na volitvah; katero stranko je volil na zadnjih volitvah; oblike politične participacije; kateri stranki je blizu; v kateri stranki je član; odnos do levice in desnice; zadovoljstvo z življenjem, gospodarskim stanjem, vlado, delovanjem demokracije, šolstvom in zdravstvom v Sloveniji; poenotenje Evropske unije; anketirančev odnos do priseljencev s podobnim oz. različnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije ter iz revnejših držav zunaj Evrope; vpliv priseljencev na gospodarstvo, kulturo in kvaliteto življe-VREDNOTE-10.indd 17 18. 11. 2016 10:28:05 18 nja; sreča, druženje s prijatelji, občutek varnosti v domači soseski ter skrb zaradi možnosti vloma ali nasilnega napada; verjetnost terorističnega napada; ocena zdravja, vernost in obiskovanje verskih obredov; državljanstvo; narodnostni izvor staršev; vprašanja o samostojnem življenju, zakonskem stanu ter številu otrok in vnukov; vprašanja o vlogi in delovanju socialne države, kako obdavčiti različno visoke dohodke; vprašanja o odnosih med generacijami in o tem kako razume-mo starost in mladost; diskriminacija starejših oz. mlajših; povezanost generacij znotraj družine; vprašanja o članih anketirančevega gospodinjstva: število članov, spol, starost in sorodstvena sestava; izobrazba, zaposlitveni status anketiranca in partnerja; višina dohodkov gospodinjstva; izobrazba in poklic staršev; ukvarjanje s športom; vrednote: kateri od opisov različnih ljudi mu je podoben. Vprašalnik, vzorec, izvedba: Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=2250) prebivalcev Republike Slovenije, starejših od 15 let; realizacija (N=1403); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI). Čas izvedbe: Raziskava je potekala v času od oktobra 2010 do februarja 2011 ob sodelovanju 58 anketarjev v 150 krajevnih okoljih v Sloveniji. Datoteka ESS 2010, deponirana v ADP, IDV FDV Opomba: Šifrirna knjiga z rezultati ESS 2010 je objavljena v Toš, N. (2012), Vrednote v prehodu V., str. 467-557. VREDNOTE-10.indd 18 18. 11. 2016 10:28:05 19 1.2 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2011/1 • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP 2010, Stališča do okolja; • ISSP 2011, Stališča do zdravja in zdravstva; • Raziskava o odnosu delo-družina; • Raziskava o psihičnem nasilju na delovnem mestu Mitja Hafner Fink, Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: To poglavje vsebuje popoln pregled raziskave SJM 2011/1, ki je potekala v po-mladnem obdobju kot terenska raziskava na temelju standardiziranega vprašalnika, ki zajema štiri problemske sklope. Dva od teh sta povezana z mednarodno raziskavo ISSP (okolje, zdravje) in sta ponovitvi tematik iz predhodnih raziskav (Vrednote v prehodu VII., Stališča do okolja, str. 166–207; Stališča do zdravja in zdravstvenega varstva, str. 772–839), preostala dva pa sta nacionalno zaokroženi raziskavi problema odnosa med delom in družino oz. mobing na delovnem mestu. Vključene raziskave in naročniki: • Mednarodna družboslovna raziskava ISSP 2010, Stališča do okolja; nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Mednarodna družboslovna raziskava ISSP 2011, Stališča do zdravja in zdravstva, nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Raziskava o odnosu delo-družina, naročnik: Center za proučevanje organizacij in človeških virov, IDV FDV; • Raziskava o psihičnem nasilju na delovnem mestu, naročnik: Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, UKC Ljubljana. Terensko raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV. VREDNOTE-10.indd 19 18. 11. 2016 10:28:05 20 Osnovna vsebina projekta: Vsebino določajo problemski bloki, in sicer: • ISSP, Stališča do okolja: ocena družbeno žgočih problemov in prioritete njihovega reševanja; odgovornost vlade; vidiki in pogledi na onesnaževanje okolja; zaupanje v znanost; ocene reševanja okoljskih problemov v prihodnosti; posebej odnos do onesnaževanja zraka zaradi prometa, industrije; onesnaževanje s pesticidi; onesnaževanje voda; zbiranje odpadkov; ekološka izbira v prehranjevanju, prometu, ogrevanju; itd.; • ISSP, Stališča do zdravja in zdravstva: enakost in zdravstvena oskrba; ocena delovanja zdravstvenega sistema; pogledi na zdravstvo; vključenost v zdravstvene programe; pogledi in praksa alternativne medicine; zaupanje v zdravstvo in zdravnike; kadilske navade; • Delo-družina: delovna in družinska situacija; zadovoljstvo z delom in dru- žino; delo in vrednote; itd.; • Mobing: indikatorji psihičnega nasilja v delovni situaciji; osebna zaznava, zaznava v delovnem okolju; itd. Vprašalnik, vzorec, izvedba: Štiridelni standardizirani vprašalnik. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N = 1800) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije. Vprašalnik je bil realiziran (N = 1082). Čas izvedbe: Raziskava je potekala v času od 9. 3. do 15. 6. 2011 ob sodelovanju 52 anketarjev v 150 anketnih okoliših v Sloveniji. Datoteka: SJM 2011/1, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM112), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 20 18. 11. 2016 10:28:05 21 1.2.1 STALIŠČA O OKOLJU MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA ISSP 2010, SJM 2011/1 E1a Katera od navedenih tem je v Sloveniji danes najbolj pereča? E1b In katera je naslednja najbolj pereča tematika? (le en odgovor v vsaki vrsti) prvi izbor drugi izbor E1a E1b a) zdravstveno varstvo 01 16,1 19,3 b) izobraževanje 02 2,3 4,8 c) kriminal 03 10,7 15,0 d) okolje 04 2,9 6,8 e) priseljevanje 05 0,8 1,5 f) gospodarstvo 06 40,9 19,8 g) terorizem 07 0,3 1,6 h) revščina 08 24,0 25,7 i) nič od navedenega 09 1,0 1,5 ne vem 98 0,9 3,6 b.o. 99 0,1 0,5 E2 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjima izjavama? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Privatno podjetništvo je najboljše zagotovilo za rešitev gospodarskih problemov Slovenije. 4,6 29,5 29,9 23,5 4,8 7,5 0,3 2,94 b) Vlada je odgovorna za to, da zmanjša razlike v dohodkih med ljudmi z visokimi in z nizkimi dohodki. 31,5 52,3 7,4 5,5 1,5 1,4 0,4 1,91 VREDNOTE-10.indd 21 18. 11. 2016 10:28:06 22 E3a Prosimo izberite eno od spodaj naštetih stvari, za katero mislite, da bi morala biti najvišja prioriteta za Slovenijo, najbolj pomembna stvar, ki bi jo bilo treba narediti. V Sloveniji bi morali predvsem... 1 - ohranjati red v državi 37,1 2 - omogočiti ljudem, da v večji meri vplivajo na vladne odločitve 24,9 3 - preprečevati naraščanje cen 30,7 4 - ščititi svobodo govora 5,0 8 - ne vem 2,4 9 - b.o. 0,0 E3b In katera od prej naštetih stvari bi morala biti v Sloveniji po vaši oceni naslednja prioriteta, druga najpomembnejša stvar, ki bi jo bilo treba narediti? V Sloveniji bi morali predvsem... 1 - ohranjati red v državi 23,5 2 - omogočiti ljudem, da v večji meri vplivajo na vladne odločitve 27,4 3 - preprečevati naraščanje cen 33,3 4 - ščititi svobodo govora 10,4 8 - ne vem 5,4 9 - b.o. 0,2 E4a Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 5 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 29,5 23,6 31,5 11,1 3,9 0,4 0,1 2,36 E4b Če govorimo na splošno, ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da bi vas večina poskušala izkoristiti, 5 pa, da bi večina ljudi ravnala pošteno. večina bi me večina bi ne skušala izkoristiti ravnala pošteno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 19,3 22,4 36,9 15,5 4,5 1,4 19,3 2,63 VREDNOTE-10.indd 22 18. 11. 2016 10:28:06 23 E5 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjima izjavama? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti - niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Ljudem, ki so na oblasti, lahko večinoma zaupamo, da ravnajo tako kot je prav. 1,2 8,6 20,2 45,6 23,1 0,7 0,6 3,82 b) Večina politikov se ukvarja s politiko zaradi osebnih koristi. 30,7 47,2 12,2 5,5 1,6 2,4 0,5 1,97 E6 Če govorimo na splošno, koliko vas skrbijo problemi okolja? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da vas ta vprašanja sploh ne skrbijo, 5 pa pomeni, da vas ta vprašanja zelo skrbijo. sploh me zelo me ne ne skrbijo skrbijo vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 1,8 3,7 20,1 34,4 39,6 0,3 0,0 4,07 E7 Spodaj je naveden seznam nekaterih okoljskih problemov. (le en odgovor v vsakem stolpcu) a) Kateri od navedenih problemov (če sploh kateri), je po vašem mnenju najbolj pomemben za Slovenijo kot celoto? b) In kateri od navedenih problemov (če sploh kateri), najbolj prizadene vas in vašo družino? problem Slovenije prizadene mene kot celote in mojo družino E7a E7b a) onesnaženje zraka 01 24,5 17,8 b) kemikalije in pesticidi 02 18,1 14,7 c) pomanjkanje vode 03 1,6 2,6 d) onesnaženje vode 04 14,5 14,0 e) radioaktivni odpadki 05 3,2 2,3 f) odlaganje gospodinjskih odpadkov 06 15,3 14,3 g) podnebne spremembe 07 8,4 7,5 h) gensko spremenjena hrana 08 6,1 12,1 i) izraba naravnih virov 09 4,0 2,5 j) nič od navedenega 10 1,3 7,9 ne vem 98 1,8 3,6 b.o. 99 1,2 0,6 VREDNOTE-10.indd 23 18. 11. 2016 10:28:06 24 E8a Koliko veste o vzrokih za te vrste okoljskih problemov? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se vam zdi, da sploh nič ne veste, 5 pa pomeni, da veste veliko. sploh nič ne vem veliko vem ne o vzrokih o vzrokih vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 2,7 10,4 44,8 30,1 10,9 0,7 0,3 3.37 E8b In kako ocenjujete vaše poznavanje rešitev za te vrste okoljskih problemov? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se vam zdi, da sploh nič ne veste, 5 pa pomeni, da veste veliko. sploh nič ne vem veliko vem ne o rešitvah o rešitvah vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 4,2 16,3 48,5 23,7 5,6 1,5 0,3 3,11 E9 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Preveč zaupamo v znanost in premalo v občutke in verovanje. 5,2 36,9 28,9 20,4 4,1 4,0 0,6 2,80 b) V celoti gledano je moderna znanost bolj v škodo kot v korist. 4,3 32,1 27,9 25,1 5,8 4,3 0,5 2,96 c) Moderna znanost bo rešila naše probleme v zvezi z okoljem, ne da bi se zato naš način življenja kaj dosti spremenil. 1,2 13,6 24,0 44,6 11,4 4,9 0,3 3,54 VREDNOTE-10.indd 24 18. 11. 2016 10:28:06 25 E10 In v kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti - niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Preveč nas skrbi prihodnost našega okolja, premalo pa vse, kar se danes dogaja v zvezi s cenami in zaposlitvijo. 9,4 35,4 23,8 25,0 3,9 2,1 0,4 2,78 b) Skoraj vse kar sodi k moder- nemu življenju, škodi okolju. 7,6 39,6 24,7 23,7 1,8 2,2 0,5 2,72 c) Ljudje so preveč zaskrbljeni zaradi škode, ki jo okolju pri- zadene človeški napredek. 5,7 28,4 24,6 31,5 6,2 3,1 0,5 3,04 E11 Zanima nas tudi, v kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti - niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Da bi omogočili varovanje okolja, je treba v Sloveniji zagotoviti gospodarsko rast. 9,5 46,3 20,4 15,5 2,6 5,5 0,2 2,53 b) Gospodarska rast vedno povzroča škodo okolju. 4,3 29,8 29,5 31,1 1,8 3,1 0,5 2,96 c) Planet Zemlja preprosto ne more vzdržati sedanje hitrosti naraščanja svetovnega pre- bivalstva. 16,7 45,0 18,6 11,2 0,9 7,3 0,3 2,29 E12a Kako zelo bi bili pripravljeni plačevati dosti višje cene z namenom varovanja okolja? 1 - zelo pripravljen 2,7 2 - kar precej pripravljen 24,1 3 - niti pripravljen, niti nepripravljen 31,5 4 - kar precej nepripravljen 16,0 5 - zelo nepripravljen 20,4 8 - ne vem, neodločen 5,2 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 25 18. 11. 2016 10:28:06 26 E12b In kako bi bili pripravljeni plačevati dosti višje davke za varovanje okolja? 1 - zelo pripravljen 1,7 2 - kar precej pripravljen 15,2 3 - niti pripravljen, niti nepripravljen 27,1 4 - kar precej nepripravljen 22,6 5 - zelo nepripravljen 29,2 8 - ne vem, neodločen 4,2 9 - b.o. 0,0 E12c In kako bi se bili pripravljeni odpovedati vašemu življenjskemu standardu z namenom varovanja okolja? 1 - zelo pripravljen 3,1 2 - kar precej pripravljen 28,5 3 - niti pripravljen, niti nepripravljen 31,0 4 - kar precej nepripravljen 15,2 5 - zelo nepripravljen 17,7 8 - ne vem, neodločen 4,3 9 - b.o. 0,1 E13 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Za nekoga kot sem jaz je pretežko, da bi kaj dosti naredil za okolje. 4,4 28,0 11,7 44,4 10,9 0,5 0,1 3,29 b) Naredim, kar je dobro za okolje, tudi če zato porabim več denarja ali mi vzame več časa. 10,0 57,5 21,8 9,1 0,8 0,7 0,1 2,33 c) V življenju obstajajo pomembnejše stvari kot je varovanje okolja. 3,6 28,7 27,6 32,3 5,7 1,7 0,3 3,08 d) Nobenega smisla nima, da po svojih najboljših močeh skrbiš za okolje, če tega ne počnejo tudi drugi. 7,8 25,7 10,6 42,8 12,3 0,6 0,3 3,26 e) Mnoge trditve o ogroženosti okolja so pretirane. 3,0 23,1 22,2 41,3 6,7 3,2 0,5 3,26 VREDNOTE-10.indd 26 18. 11. 2016 10:28:06 27 sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 f) Težko presodim, ali s svojim načinom življenja koristim ali škodujem okolju. 1,1 21,3 21,8 46,1 7,3 2,3 0,1 3,38 g) Okoljski problemi neposredno vplivajo na moje vsakdanje življenje. 7,8 39,2 23,8 24,9 2,9 1,5 0,1 2,75 E14a Ali na splošno mislite, da je onesnaževanje zraka, ki ga povzročajo avtomobili... 1 - izjemno nevarno za okolje 6,7 2 - zelo nevarno 35,7 3 - srednje nevarno 49,9 4 - ni zelo nevarno 6,6 5 - sploh ni nevarno za okolje 0,3 8 - ne vem, neodločen 0,9 9 - b.o. 0,0 E14b Ali na splošno mislite, da je onesnaževanje zraka, ki ga povzroča industrija... 1 - izjemno nevarno za okolje 21,2 2 - zelo nevarno 53,3 3 - srednje nevarno 23,4 4 - ni zelo nevarno 0,7 5 - sploh ni nevarno za okolje 0,1 8 - ne vem, neodločen 1,3 9 - b.o. 0,0 E14c In kaj mislite, ali so pesticidi in druga kemična sredstva, ki jih uporabljajo v kmetijstvu... 1 - izjemno nevarni za okolje 30,2 2 - zelo nevarni 47,0 3 - srednje nevarni 18,3 4 - niso zelo nevarni 2,9 5 - sploh niso nevarni za okolje 0,5 8 - ne vem, neodločen 1,1 9 - b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 27 18. 11. 2016 10:28:06 28 E14d Ali mislite, da je onesnaževanje slovenskih rek, jezer in potokov... 1 - izjemno nevarno za okolje 22,4 2 - zelo nevarno 49,9 3 - srednje nevarno 23,2 4 - ni zelo nevarno 3,1 5 - sploh ni nevarno za okolje 0,4 8 - ne vem, neodločen 1,0 9 - b.o. 0,0 E14e Ali na splošno mislite, da je zvišanje temperature na Zemlji kot posledica podnebnih sprememb... 1 - izjemno nevarno za okolje 18,7 2 - zelo nevarno 43,8 3 - srednje nevarno 26,4 4 - ni zelo nevarno 4,8 5 - sploh ni nevarno za okolje 1,2 8 - ne vem, neodločen 5,1 9 - b.o. 0,0 E14f Ali na splošno mislite, da je spreminjanje genetske sestave nekaterih pridelkov... 1 - izjemno nevarno za okolje 20,0 2 - zelo nevarno 38,4 3 - srednje nevarno 28,0 4 - ni zelo nevarno 6,4 5 - sploh ni nevarno za okolje 0,9 8 - ne vem, neodločen 6,4 9 - b.o. 0,0 E14g In kaj mislite, ali so jedrske elektrarne... 1 - izjemno nevarne za okolje 36,6 2 - zelo nevarne 35,6 3 - srednje nevarne 16,3 4 - niso zelo nevarne 7,9 5 - sploh niso nevarne za okolje 1,5 8 - ne vem, neodločen 2,1 9 - b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 28 18. 11. 2016 10:28:06 29 E15a Če bi morali izbrati eno, katera od spodnjih trditev je bližje vašim pogledom? 1 - Vlada bi morala prepustiti običajnim ljudem, da se sami odločijo, kako bodo varovali okolje, pa čeprav bi to pomenilo, da ti vselej ne bi ravnali prav. 17,6 2 - Vlada bi moral sprejeti zakone, s katerimi bi običajnim ljudem predpisali varovanje okolja, pa čeprav bi bilo to v nasprotju s pravico ljudi, da sami sprejemajo lastne odločitve. 70,7 8 - ne vem, neodločen 11,5 9 - b.o. 0,3 E15b In katera od spodnjih trditev vam je bliže? 1 - Vlada bi morala prepustiti podjetjem, da se sama odločijo, kako bodo varovala okolje, pa čeprav bi to pomenilo, da podjetja vselej ne bi ravnala prav. 7,5 2 - Vlada bi moral sprejeti zakone, s katerimi bi podjetjem predpisali varovanje okolja, pa čeprav bi bilo to v nasprotju s pravico podjetij, da sama sprejemajo lastne odločitve. 84,8 8 - ne vem, neodločen 7,5 9 - b.o. 0,2 E16 Nekatere države za varovanje okolja na Zemlji naredijo več kot druge. Ali po vašem mnenju Slovenija v splošnem naredi... 1 - več kot dovolj 1,7 2 - v glavnem ravno toliko kot je treba 26,8 3 - premalo 66,7 8 - ne vem, neodločen 4,6 9 - b.o. 0,2 E17a Kako bi dosegli, da bi podjetja in industrija v Sloveniji varovala okolje? Kateri od navedenih načinov bi bil po vašem mnenju najboljši? 1 - visoke kazni za podjetja, ki škodujejo okolju 33,5 2 - z davčnimi ukrepi nagraditi podjetja, ki varujejo okolje 32,9 3 - več informiranja in izobraževanja za podjetja o tem, kakšne so prednosti varovanja okolja 30,0 8 - ne vem, neodločen 3,6 9 - b.o. 0,0 E17b Kako bi dosegli, da bi ljudje in njihove družine v Sloveniji varovali okolje? Kateri od navedenih načinov bi bil po vašem mnenju najboljši? 1 - visoke kazni za ljudi, ki škodujejo okolju 25,0 2 - z davčnimi ukrepi nagraditi ljudi, ki varujejo okolje 26,6 3 - več informiranja in izobraževanja ljudi o prednostih varovanja okolja 45,4 8 - ne vem, neodločen 3,0 9 - b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 29 18. 11. 2016 10:28:06 30 E18 Čemu od navedenega bi morala Slovenija dati prednost, da bi zadostili energetskim potrebam v prihodnosti? (izberite samo en odgovor) 1 - premog, nafta, zemeljski plin 3,7 2 - jedrska energija 3,5 3 - sončna, vetrna ali vodna energija 80,3 4 - gorivo iz poljščin, gojenih za energetske potrebe (bio gorivo) 6,4 5 - nič od navedenega 0,6 8 - ne vem, neodločen 5,2 9 - b.o. 0,3 E19 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) V zvezi z okoljskimi problemi bi morali obstajati mednarodni sporazumi, ki bi jih morala Slovenija in druge države spoštovati. 26,0 64,9 5,5 1,2 0,2 2,2 0,1 1,82 b) Od revnih držav ni potrebno zahtevati tolikšnih naporov pri varovanju okolja kot od bogatih držav. 2,9 25,6 15,8 40,8 13,0 1,8 0,1 3,36 c) Gospodarski napredek v Sloveniji bo počasnejši, če ne bomo bolje skrbeli za okolje. 7,9 40,5 21,6 19,0 3,1 7,4 0,4 2,66 E20a Kako pogosto se posebej potrudite in ločeno zbirate odpadke - steklo, kovine, plastiko, papir in tako naprej za reciklažo? 1 - vedno 61,2 2 - pogosto 24,5 3 - včasih 9,7 4 - nikoli 2,2 8 - (tam, kjer živite, reciklaža ni na voljo) 2,3 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 30 18. 11. 2016 10:28:06 31 E20b Kako pogosto se posebej potrudite, da bi kupili sadje in zelenjavo, vzgojeno brez pesticidov in drugih kemičnih sredstev? 1 - vedno 12,7 2 - pogosto 28,3 3 - včasih 38,4 4 - nikoli 17,0 8 - (ni na voljo, kjer živim) 1,6 9 - b.o. 2,1 E20c In kako pogosto se odpoveste vožnji z avtom zaradi ekoloških razlogov? 1 - vedno 2,9 2 - pogosto 15,3 3 - včasih 34,8 4 - nikoli 35,8 8 - (nimam avta / ga ne znam voziti) 11,1 9 - b.o. 0,2 E20d Kako pogosto doma omejite porabo energije ali goriva zarad ekoloških razlogov? 1 - vedno 11,7 2 - pogosto 37,9 3 - včasih 36,0 4 - nikoli 14,0 9 - b.o. 0,3 E20e Kako pogosto varčujete ali znova uporabite že rabljeno vodo zaradi ekoloških razlogov? 1 - vedno 10,4 2 - pogosto 26,5 3 - včasih 33,6 4 - nikoli 29,2 9 - b.o. 0,2 E20f In kako pogosto se odločite, da določenih proizvodov ne boste kupili zaradi ekoloških razlogov? 1 - vedno 5,0 2 - pogosto 24,5 3 - včasih 44,1 4 - nikoli 25,0 9 - b.o. 1,5 VREDNOTE-10.indd 31 18. 11. 2016 10:28:06 32 E21 Ali ste član kakšne skupine, ki si je kot glavni cilj postavila ohranitev in varovanje okolja? 1 - da 3,6 2 - ne 96,1 9 - b.o. 0,3 E22 Ali ste v zadnjih petih letih kdaj... (le en odgovor v vsaki vrsti) da ne b.o. 1 2 9 a) podpisali peticijo v zvezi z varstvom okolja 10,8 88,4 0,8 b) dali denar kakšni skupini za varstvo okolja 6,8 92,6 0,6 c) sodelovali pri protestu ali demonstraciji, ko je šlo za varstvo okolja 2,8 96,4 0,8 E23 Ali vas v vašem življenjskem in delovnem okolju spodaj navedeni pojavi ogrožajo, motijo, ali pa jih sploh ni? (le en odgovor v vsaki vrsti) to sploh tega me mi živ- ni pro- ne ob- moti, škodu- ljenj- blem v čutim, a ni je, me sko mojem me ne tako zelo me ne okolju moti hudo moti ogroža vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) onesnaženje zraka, smrad, dim 17,9 19,9 40,7 18,6 2,5 0,2 0,3 2,68 b) hrup, ropot prometa 20,2 26,5 37,4 14,1 1,3 0,2 0,2 2,50 c) onesnaženost naselij, odpadki 22,4 23,5 34,0 17,7 1,5 0,4 0,6 2,52 d) onesnaženost voda, industrijske odplake 28,1 28,1 24,9 15,1 2,5 1,1 0,3 2,35 e) onesnaženost prirodnega okolja, odpadki, smetišča 25,6 23,3 30,0 18,1 2,0 0,6 0,4 2,47 f) ogroženost zaradi nuklearne elektrarne, snovi in odpadkov 53,6 25,3 12,7 4,4 1,8 1,8 0,3 1,73 g) propadanje gozdov 27,4 22,5 26,3 18,0 4,1 1,5 0,3 2,48 VREDNOTE-10.indd 32 18. 11. 2016 10:28:06 33 1.2.2 STALIŠČA O ZDRAVSTVU MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA ISSP 2011, SJM 2011/1 Z1 Če pomislite na svoje življenje nasploh, kako srečni ali nesrečni ste – gledano v celoti? 1 - popolnoma srečen 7,8 2 - zelo srečen 23,1 3 - dokaj srečen 51,9 4 - niti srečen, niti nesrečen 13,4 5 - dokaj nesrečen 2,4 6 - zelo nesrečen 0,6 7 - popolnoma nesrečen 0,1 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,2 Z2 Koliko zaupate... (le en odgovor v vsaki vrsti) bolj popol- precej malo zelo sploh noma zau- zau- malo ne zau- ne zaupam pam pam zaupam pam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) izobraževalnemu sistemu v Sloveniji 4,7 45,9 34,2 7,0 3,0 5,0 0,2 2,55 b) zdravstvenemu sistemu v Sloveniji 4,6 39,2 36,0 14,6 4,6 0,6 0,5 2,75 Z3 Kaj bi nasploh rekli za zdravstveni sistem v Sloveniji? Ali menite, da...? 1 - ne potrebuje nobenih sprememb 3,8 2 - potrebuje le nekaj sprememb 39,1 3 - potrebuje veliko sprememb 44,5 4 - mora biti v celoti spremenjen 9,1 8 - ne vem 3,5 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 33 18. 11. 2016 10:28:06 34 Z4 Ali je pravično, ali ni pravično, da ljudje z višjimi dohodki lahko zagotovijo boljšo izobrazbo svojim otrokom kot ljudje z nižjimi dohodki? 1 - zelo pravično 1,4 2 - deloma pravično 8,1 3 - niti pravično, niti nepravično 10,2 4 - deloma nepravično 16,8 5 - zelo nepravično 61,9 8 - ne vem, ne morem izbrati 1,4 9 - b.o. 0,2 Z5 Ali je pravično, ali ni pravično, da si ljudje z višjimi dohodki lahko privoščijo boljšo zdravstveno oskrbo kot ljudje z nizkimi dohodki? 1 - zelo pravično 1,5 2 - deloma pravično 6,2 3 - niti pravično, niti nepravično 8,1 4 - deloma nepravično 12,8 5 - zelo nepravično 70,5 8 - ne vem, ne morem izbrati 0,8 9 - b.o. 0,1 Z6 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) V naslednjih nekaj letih se bo zdravstveni sistem v Sloveniji izboljšal. 0,9 20,3 27,4 36,8 5,5 9,1 0,1 3,28 b) Ljudje uporabljajo zdravstve- ne usluge več kot je potrebno. 7,9 37,4 23,3 24,1 2,0 5,0 0,3 2,74 c) Država naj zagotavlja le omejen obseg zdravstvenih uslug. 0,6 10,0 13,1 56,7 15,7 3,4 0,6 3,80 d) V celoti gledano je zdra- vstveni sistem v Sloveniji neučinkovit. 5,9 21,1 32,2 35,4 2,7 2,3 0,5 3,08 VREDNOTE-10.indd 34 18. 11. 2016 10:28:06 35 Z7 Koliko bi bili pripravljeni plačevati višje davke za to, da bi izboljšali raven zdravstvene preskrbe za vse ljudi v Sloveniji? 1 - zelo pripravljen 1,1 2 - kar precej pripravljen 18,4 3 - niti pripravljen, niti nepripravljen 30,1 4 - kar precej nepripravljen 17,2 5 - zelo nepripravljen 28,2 8 - ne vem, neodločen 4,6 9 - b.o. 0,4 Z8 Ali podpirate ali zavračate javno financiranje... (le en odgovor v vsaki vrsti) močno zelo podpi- podpi- niti - sem sem ne ram ram niti proti proti vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) preventivnih zdravniških pregledov 32,2 52,5 6,7 4,6 1,6 2,3 0,1 1,88 b) zdravljenja okuženih s HIV oz. obolelih za AIDS-om 26,4 52,1 11,5 4,9 1,4 3,6 0,1 1,99 c) preventivnih programov proti debelosti 18,3 39,6 20,8 14,5 3,2 3,4 0,1 2,43 d) transplantacije organov 36,8 49,0 6,8 2,9 1,4 3,0 0,1 1,79 Z9 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? Ljudje morajo imeti dostop do javnega zdravstva tudi v primeru, ko… (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) ... nimajo slovenskega državljanstva. 22,0 62,3 7,9 4,5 0,7 2,3 0,2 1,97 b) ... ravnajo tako, da škodujejo svojemu zdravju. 7,4 41,6 18,8 23,1 5,3 3,5 0,4 2,76 Z10 Kaj menite, koliko ljudi v Sloveniji nima dostopa do zdravstvene oskrbe, ki jo potrebujejo? 1 - ni takšnih ljudi 3,6 2 - zelo malo 15,9 3 - nekaj jih je 51,0 4 - veliko je takšnih ljudi 20,1 8 - ne vem 9,2 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 35 18. 11. 2016 10:28:06 36 Z11 Resne zdravstvene težave so lahko posledica različnih dejavnikov. Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? Ljudje imajo resne zdravstvene težave… (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) ... ker so ravnali tako, da so škodovali svojemu zdravju. 6,9 54,3 21,4 11,8 0,9 4,2 0,5 2,43 b) ... zaradi okolja, ki so mu izpostavljeni pri delu ali v kraju bivanja. 9,1 68,8 13,3 4,9 0,3 3,1 0,5 2,15 c) ... zaradi genetskih razlogov. 6,0 58,1 19,2 7,7 0,3 8,2 0,5 2,32 d) ... ker so revni. 8,6 52,5 19,6 13,3 1,8 3,8 0,5 2,45 Z12 Denimo, da potrebujeta isto srčno operacijo dva enako bolna bolnika. Eden od njiju je nekadilec, drugi pa je reden kadilec. Kaj menite, kdo naj bi bil operiran prvi? 1 - nekadilec 30,3 2 - redni kadilec 1,8 3 - njune kadilske navade ne bi smele imeti vpliva 63,0 8 - ne vem 4,7 9 - b.o. 0,1 Z13 In poglejmo še dva druga bolnika, ki potrebujeta isto srčno operacijo. Eden od njiju je star 30 let, drugi pa 70 let. Kaj menite, kdo naj bi bil operiran prvi? 1 - tisti, ki je star 30 let 46,5 2 - tisti, ki je star 70 let 1,8 3 - njuna starost ne bi smela imeti vpliva 47,5 8 - ne vem 4,2 9 - b.o. 0,1 Z14 Poglejmo še dva bolnika, ki potrebujeta isto srčno operacijo. Eden od njiju ima majhne otroke, drugi pa nima majhnih otrok. Kaj menite, kdo naj bi bil operiran prvi? 1 - tisti, ki ima majhne otroke 49,2 2 - tisti, ki nima majhnih otrok 0,4 3 - to, ali ima bolnik majhne otroke, ali ne, ne bi smelo imeti vpliva 46,8 8 - ne vem 3,6 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 36 18. 11. 2016 10:28:07 37 Z15 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjima izjavama? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Alternativna medicina bolje rešuje zdravstvene težave kot uradna medicina. 1,7 10,4 31,4 31,5 6,9 17,8 0,3 3,39 b) Alternativna medicina obljublja več kot lahko ponudi. 6,6 36,4 22,7 11,8 1,4 20,7 0,4 2,56 Z16 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o zdravnikih v Sloveniji? (le en odgovor v vsaki vrsti) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) V celoti gledano lahko zdravnikom zaupamo. 6,3 64,1 19,6 9,0 0,5 0,5 0,1 2,33 b) Zdravniki se z bolniki pogovorijo o vseh možnih oblikah zdravljenja. 2,9 40,2 28,3 22,5 3,2 2,9 0,1 2,82 c) Medicinsko znanje zdravnikov ni tako kakovostno kot bi moralo biti. 2,7 23,5 25,9 37,5 2,6 7,5 0,4 3,15 d) Zdravnike bolj skrbi zaslužek kot pa bolniki. 8,1 31,7 30,1 22,8 2,9 4,1 0,3 2,80 e) Zdravniki bi svojim bolnikom priznali napako, če bi jo storili pri njihovem zdravljenju. 1,7 17,9 17,6 42,1 14,0 6,6 0,3 3,52 VREDNOTE-10.indd 37 18. 11. 2016 10:28:07 38 Z17 Kako pogosto ste v zadnjih štirih tednih ... ? (le en odgovor v vsaki vrsti) obča- po-zelo ne nikoli redko sno gosto pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) ... imeli težave pri delu v službi ali pri domačih opravilih zaradi zdravstvenih problemov 54,0 17,7 14,8 7,5 5,4 0,6 0,2 1,92 b) ... imeli fizične bolečine 40,1 19,4 21,4 11,7 6,9 0,2 0,2 2,26 c) ... se počutili nesrečne in depresivne 57,9 21,7 13,5 4,9 1,4 0,5 0,2 1,69 d) ... izgubili zaupanje vase 72,4 17,1 6,6 2,2 0,8 0,6 0,3 1,41 e) ... imeli občutek, da ne morete premagati svojih težav 65,8 20,1 8,6 3,9 1,0 0,4 0,2 1,53 Z18 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih vi obiskali ali vas je na domu obiskal... ? (le en odgovor v vsaki vrsti) obča- po-zelo ne nikoli redko sno gosto pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) zdravnik 42,4 28,2 17,7 8,2 3,3 0,1 0,1 2,02 b) zdravilec alternativne medicine 91,8 4,2 1,6 0,4 0,3 0,6 1,3 1,10 Z19 Ali ste bili v zadnjih 12 mesecih hospitalizirani, preživeli vsaj eno noč v bolnišnici? (šteje tudi porod) 1 - da 12,4 2 - ne 87,4 9 - b.o. 0,2 Z20 Ali se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da niste dobili zdravstvene oskrbe, ki ste jo potrebovali, ker... ? (le en odgovor v vsaki vrsti) ni potreboval zdravstvene da ne oskrbe b.o. 1 2 8 9 a) ... niste mogli plačati zanjo. 1,1 86,0 12,2 0,7 b) ... si niste mogli privoščiti odsotnosti z dela, ali ste imeli dru- ge obveznosti. 4,4 82,5 12,0 1,0 c) ... zdravstvena oskrba, ki ste jo potrebovali, ni bila na voljo v bližini vašega doma. 1,7 85,1 12,4 0,8 d) ... ker je bila čakalna vrsta (pri zdravniku) predolga. 7,4 79,6 12,4 0,6 VREDNOTE-10.indd 38 18. 11. 2016 10:28:07 39 Z21 V primeru, da bi resno zboleli, kakšna je verjetnost, da bi dobili ali ne bi dobili... (le en odgovor v vsaki vrsti) enake možno- sti, da bi dobil, zagoto- zago- ali da verjetno vo tovo bi verjetno ne bi ne bi ne bi ne dobil bi dobil dobil dobil dobil vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) najboljše razpoložljivo zdravljenje v Sloveniji. 5,7 39,6 29,1 16,5 3,8 4,9 0,3 2,72 b) možnost zdravljenja pri zdravniku po lastni izbiri. 5,3 35,3 26,1 22,4 5,0 5,8 0,2 2,86 Z22 Kako ste nasploh zadovoljni ali nezadovoljni s sistemom zdravstvenega varstva v Sloveniji? 1 - popolnoma zadovoljen 1,7 2 - zelo zadovoljen 8,5 3 - dokaj zadovoljen 52,7 4 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 23,8 5 - dokaj nezadovoljen 7,4 6 - zelo nezadovoljen 4,0 7 - popolnoma nezadovoljen 0,8 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,3 Povprečna ocena: 3.42 Z23 Kako ste bili zadovoljni ali nezadovoljni s tem, kako so vas obravnavali ... (odnos, zdravljenje in sam pregled kot celota) a) ko ste nazadnje obiskali zdravnika? 01 - popolnoma zadovoljen 10,7 02 - zelo zadovoljen 32,3 03 - dokaj zadovoljen 38,8 04 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 6,2 05 - dokaj nezadovoljen 5,4 06 - zelo nezadovoljen 2,1 07 - popolnoma nezadovoljen 0,6 97 - se ne nanaša 2,3 98 - ne vem 0,6 99 - b.o. 0,8 Povprečna ocena: 2,71 VREDNOTE-10.indd 39 18. 11. 2016 10:28:07 40 b) ko ste nazadnje obiskali alternativnega zdravilca? 01 - popolnoma zadovoljen 1,8 02 - zelo zadOvoljen 5,1 03 - dokaj zadovoljen 3,5 04 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 1,3 05 - dokaj nezadovoljen 0,3 06 - zelo nezadovoljen 0,6 07 - popolnoma nezadovoljen 0,5 97 - se ne nanaša 82,3 98 - ne vem 3,7 99 - b.o. 1,0 Povprečna ocena: 2,74 c) ko ste bili nazadnje v bolnišnici? 01 - popolnoma zadovoljen 5,9 02 - zelo zadovoljen 20,1 03 - dokaj zadovoljen 24,3 04 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 3,7 05 - dokaj nezadovoljen 1,7 06 - zelo nezadovoljen 1,3 07 - popolnoma nezadovoljen 0,6 97 - se ne nanaša 38,7 98 - ne vem 3,2 99 - b.o. 0,5 Povprečna ocena: 2,67 Z24 Ali kadite cigarete? (Če jih) Koliko cigaret približno pokadite na dan? 1 - ne kadim in nikoli nisem kadil 61,0 2 - sedaj ne kadim, vendar sem včasih kadil 16,2 3 - pokadim 1-5 cigaret na dan 5,2 4 - pokadim 6-10 cigaret na dan 6,1 5 - pokadim 11-20 cigaret na dan 9,0 6 - pokadim 21-40 cigaret na dan 1,8 7 - pokadim več kot 40 cigaret na dan 0,2 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 40 18. 11. 2016 10:28:07 41 Z25 Kako pogosto... (le en odgovor v vsaki vrsti) enkrat na mesec večkrat večkrat ali na na vsak ne nikoli manj mesec teden dan vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) popijete 4 ali več alkoholnih pijač na dan 66,0 22,8 7,9 1,8 0,5 0,8 0,2 1,46 b) se ukvarjate s fizično aktivnostjo vsaj 20 minut tako, da se preznojite in zadihate bolj kot običajno 13,4 11,4 18,0 30,8 26,0 0,2 0,3 3,45 c) jeste sveže sadje ali zelenjavo 0,8 1,4 6,3 35,2 55,6 0,2 0,5 4,44 Z26 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje ... 1 - odlično 8,2 2 - zelo dobro 23,4 3 - dobro 37,6 4 - zadovoljivo 22,4 5 - slabo 8,3 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,1 Povprečna ocena: 2,99 Z27 Ali imate dolgotrajno bolezen, kronične težave ali invalidnost? 1 - da 29,2 2 - ne 70,4 9 - b.o. 0,4 Z28 Kakšna je vaša... a) telesna višina: 170,26 b) telesna teža: 75,28 VREDNOTE-10.indd 41 18. 11. 2016 10:28:07 42 Z29 Kakšno vrsto zdravstvenega zavarovanje imate? 1 - nimam zdravstvenega zavarovanja 0,4 2 - samo obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS) 8,2 3 - obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje (ZZZZS + Vzajemna, Triglav, Adriatic) 86,0 4 - obvezno, dopolnilno in dodatno (nadstandard) zavarovanje 3,0 5 - obvezno, dodatno in privatno zavarovanje (npr. 1ZA) 0,7 6 - samo privatno zavarovanje (npr. 1ZA) 0,0 7 - drugo: 0,3 8 - ne vem 1,3 9 - b.o. 0,2 Odgovarjajo samo tisti, ki imajo zdravstveno zavarovanje (Z29=2-7); n=1064) Z30 Ko pomislite na to, kaj vse krijejo vaše police zdravstvenega zavarovanja, ali bi rekli, da... 1 - ste zelo dobro zavarovani 5,0 2 - ste dobro zavarovani 73,7 3 - niste dobro zavarovani 12,3 8 - ne vem 8,6 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 42 18. 11. 2016 10:28:07 43 1.2.3 RAZISKAVA O ODNOSU DELO – DRUŽINA NACIONALNA RAZISKAVA, SJM 2011/1 Sedaj pa nekaj vprašanj iz nacionalne raziskave o odnosu delo – družina. Zanimata nas vaše delovno okolje in vaša družinska situacija. V celotnem sklopu raziskave delo in družina vas bomo spraševali o organizaciji, pri čemer mislimo na podjetje, organizacijo, ustanovo, ipd., kjer ste zaposleni. VPRAŠANJA O DELU K1 Kaj je vaša sedanja delovna aktivnost, ali ste sedaj zaposleni, ali kaj drugega? Delovno aktiven-a: 01 - polno zaposlen/a (36 in več ur na teden) 42,1 02 - zaposlen/a za skrajšan delovni čas (15 do 35 ur na teden) 2,2 03 - zaposlen/a za manj kot 15 ur na teden / začasno ne dela 0,2 04 - samozaposlen/a (kmet, samostojni obrtnik, svobodni poklic) 3,1 05 - pomagajoči družinski član 0,0 06 - formalno brezposeln/a, ki občasno kaj dela in prejema denarno nadomestilo, socialno pomoč 0,3 07 - formalno brezposeln/a, ki občasno kaj dela in ne prejema denarnega nadomestila, socialne pomoči 0,6 08 - brezposeln/a (ni registriran/a), a občasno kaj dela za gotovino 0,2 09 - dijak/inja, študent/ka, ki občasno kaj dela 4,7 10 - vajenec/ka, ki občasno kaj dela 0,0 11 - upokojenec/ka, občasno še kaj dela (tudi delna zaposlitev) 0,9 Ni delovno aktiven-a: 12 - brezposeln/a (ni registriran/a), ki ne dela, nima nadomestil ali socialne pomoči, a išče delo oziroma zaslužek 4,3 13 - delovno neaktiven/a, a ima rentne dohodke 0,7 14 - dijak/inja, študent/ka, ki ne dela 5,9 15 - vajenec/ka, ki ne dela 0,0 16 - upokojenec/ka brez dodatne zaposlitve, razen hišnih opravil 29,2 17 - gospodinja, hišna opravila 3,0 18 - trajno delovno nezmožen/a 1,1 19 - ostali delovno neaktivni 1,4 99- b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 43 18. 11. 2016 10:28:07 44 Samo za delovno neaktivne (če K1 = 12-19); n=493 K2 Kdaj ste bili nazadnje delovno oziroma zaposlitveno aktivni/a? Podatki so v datoteki K2a Kakšen je bil razlog prenehanja te zadnje delovne aktivnosti? 1 - sporazumno prenehanje dela 5,9 2 - dal/a sem odpoved 1,4 3 - dobil/a sem odpoved (kot presežek) 5,7 4 - dobil/a sem odpoved (stečaj, ukinitev organizacije) 4,7 5 - sem se upokojil/a 50,5 6 - kaj drugega 9,9 9 - še nikoli ni bil/a delovno aktiven/a (zaposlen/a) 18,5 b.o. 3,4 Delovno neaktivni preskok na F1 stran 31 Samo za delovno aktivne (če K1 = 01-11); n=589 K3 (akt) Je vaše zaposlitveno razmerje za...: 1 - nedoločen čas 75,0 2 - določen čas 15,4 3 - občasna dela 9,3 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 K4 (akt) Kakšna je podlaga vašega dela? 1 - pisna pogodba o zaposlitvi 85,9 2 - pisna pogodba o honorarnem delu 1,4 3 - pisna podjemna pogodba 1,4 4 - druge vrste pisna pogodba (agencijsko delo, javno delo ipd.) 0,7 5 - dijaška oziroma študentska napotnica za delo 7,0 6 - zgolj ustni dogovor z delodajalcem 1,5 8 - ne vem 1,4 9 - b.o. 0,9 K5 (akt) Koliko je zaposlenih v vaši organizaciji? 1 - do 10 zaposlenih (mikro organizacija) 27,7 2 - od 11 do 50 zaposlenih (mala) 20,4 3 - od 51 do 250 zaposlenih (srednja) 23,4 4 - nad 250 zaposlenih (velika) 26,7 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 44 18. 11. 2016 10:28:07 45 K6 (akt) Naša organizacija je povečini usmerjena na …? 1 - domači trg 76,2 2 - tuji trg 20,0 8 - ne vem 2,2 9 - b.o. 1,5 K7 (akt) Povejte nam, kako uspešno je vaše podjetje, organizacija, ustanova. 1 - uspešna 72,3 2 - niti-niti 21,1 3 - neuspešna 2,4 8 - ne vem 3,4 9 - b.o. 0,8 K8 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o naravi vašega dela? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Danes (za službo) delam neprimerno več kot sem delal/a pred desetimi leti. 5,6 16,3 15,3 34,3 16,8 10,7 1,0 3,46 b) Pred izbruhom finančne krize sem (za službo) delal/a več kot danes. 7,3 49,1 20,9 13,8 1,7 6,5 0,8 2,50 c) Za delo izven osnovne zaposlitve, s katerim bi si izboljšal/a življenjski standard, nimam več časa. 4,1 28,7 14,3 37,5 9,7 3,1 2,7 3,21 d) V službi imam preveč dela, da bi ga lahko opravil/a sam/a. 6,1 39,7 22,8 23,9 5,4 0,7 1,4 2,82 e) Pri delu (v službi) sem nenehno v časovni stiski. 5,6 32,8 22,8 30,4 7,6 0,0 0,8 3,02 f) Delam v nevarnih in / ali nezdravih delovnih pogojih. 18,5 46,3 16,0 15,4 2,9 0,2 0,7 2,37 g) Opravljam težka fizična dela. 24,4 40,9 16,8 13,9 2,9 0,0 1,0 2,29 h) Moje delo je stresno. 5,4 20,7 22,2 38,7 11,9 0,2 0,8 3,31 VREDNOTE-10.indd 45 18. 11. 2016 10:28:07 46 K9 (akt) V kolikšni meri pa soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o zahtevnosti vašega dela? (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Na delovnem mestu se od mene pričakuje več kot znam. 11,2 50,4 19,7 14,9 3,1 0,2 0,5 2,48 b) Na mojem delovnem mestu mi moje izkušnje nič ne koristijo. 23,4 59,6 6,6 7,8 1,9 0,2 0,5 2,04 c) Izgubljam se v kopici različnih delovnih nalog. 13,2 50,1 18,7 14,4 2,9 0,0 0,7 2,43 K10 (akt) Kako je cenjeno vaše delo? sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - so-gla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Organizaciji dajem več kot ona meni. 2,7 27,2 27,0 32,6 7,5 2,2 0,8 3,15 b) Imam občutek, da mi organizacija daje toliko, kot dajem jaz organizaciji. 5,4 29,0 24,8 35,1 2,5 2,2 0,8 3,00 K11 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o pripadnosti vaši organizaciji? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Tudi svojim otrokom bi priporočil/a zaposlitev v organizaciji, kjer sem sedaj zaposlen/a. 14,4 29,2 20,4 26,5 2,9 5,8 0,8 2,72 b) Imam premalo drugih možno- sti, da bi zapustil/a obstoječo organizacijo. 5,9 29,5 16,3 39,7 5,8 1,7 1,0 3,10 VREDNOTE-10.indd 46 18. 11. 2016 10:28:07 47 sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 c) Bil/a bi zadovoljen/a, če bi vso kariero naredil/a v tej organizaciji. 8,0 25,8 20,5 37,4 5,9 1,5 0,8 3,08 d) V danem trenutku je zapo- slitev v obstoječi organizaciji predvsem stvar nuje. 7,6 29,9 21,7 33,6 5,4 1,0 0,7 2,99 e) Eden glavnih razlogov, da še ostajam v organizaciji je, da čutim moralno obvezo za to. 16,0 43,5 17,8 19,7 0,5 1,4 1,2 2,44 f) Vsak dan se z veseljem odpravim na sedanje delovno mesto. 3,4 9,3 29,4 48,6 8,1 0,5 0,7 3,49 g) Zapustiti organizacijo v danem trenutku mi predstavlja prevelik stres. 7,0 28,0 18,5 36,7 6,5 1,7 1,7 3,08 h) Prepogosto menjavanje orga- nizacij se mi ne zdi etično. 7,6 30,4 21,1 33,8 3,6 2,9 0,7 2,95 i) Imel/a bi slabo vest, če bi v danem trenutku zapustil/a organizacijo. 12,1 36,5 18,7 26,5 2,7 2,0 1,5 2,70 K12 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s spodnjimi trditvami? (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Pripravljen/a sem delati več le za višjo plačo. 3,6 21,2 18,5 45,5 9,2 1,0 1,0 3,36 b) Pripravljen/a sem delati več, tudi če se plača ne zviša, saj je pomembno, da ohranim službo. 5,9 30,7 28,9 29,7 2,5 1,2 1,0 2,92 c) V zadnjih 3 letih se je zaradi dodanih novih delovnih nalog / opravil povečala zahtevnost mojega delovnega mesta. 3,1 16,6 16,0 47,5 9,5 5,6 1,7 3,47 VREDNOTE-10.indd 47 18. 11. 2016 10:28:07 48 K13 (akt) V kolikšni meri pa soglašate ali ne soglašate s trditvami o družbeni odgovornosti vaše organizacije? (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Naša organizacija zmanj- šuje negativni vpliv svojega poslovanja na naravno okolje (npr. varčevanje z energijo, papirjem ipd.). 3,2 14,8 17,7 51,6 7,6 4,2 0,8 3,48 b) Naša organizacija investira v ustvarjanje boljšega življenja za prihodnje rodove. 3,4 20,4 24,3 37,7 5,3 8,0 1,0 3,23 c) Naša organizacija podpira in donira sredstva različnim organizacijam, ki se ukvarjajo s perečimi družbenimi problemi. 7,1 28,2 18,5 26,1 2,9 16,1 1,0 2,87 d) Naša organizacija spodbuja zaposlene, da se izobražujejo in usposabljajo. 3,6 13,8 17,8 49,9 10,2 3,4 1,4 3,52 e) Vodstvo organizacije upošteva potrebe zaposlenih. 3,4 13,4 26,1 48,4 5,1 2,0 1,5 3,40 f) Naša organizacija je sprejela ukrepe za usklajevanje dela in družinskega življenja. 4,6 27,5 24,6 31,6 3,9 6,6 1,2 3,03 g) Naša organizacija redno plačuje prispevke za zaposlene. 1,0 1,7 4,2 56,4 31,7 3,7 1,2 4,22 h) Naša organizacija skrbi za to, da je poslovanje vedno v mejah zakonskih določb. 1,2 2,7 8,8 58,1 22,1 6,1 1,0 4,05 VREDNOTE-10.indd 48 18. 11. 2016 10:28:07 49 K14 (akt) In koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o strategiji vaše organizacije? sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Zanima nas le zmagovanje. 3,1 29,0 27,3 27,0 5,9 6,1 1,5 3,04 b. Stalno iščemo in ustvarjamo novosti. 1,2 9,5 16,5 57,9 10,4 3,7 0,8 3,70 c. Vedno sledimo močnejšim. 1,7 14,3 24,4 44,8 7,5 6,3 1,0 3,45 d. V glavnem vztrajamo na uveljavljenih programih. 0,8 13,8 19,7 55,3 5,8 3,2 1,4 3,54 e. Kriza nas je precej omrtvičila. 6,3 29,0 32,4 23,8 3,7 3,7 1,0 2,89 f. Lahko se zanesemo samo nase in našo ustvarjalnost pri novih izdelkih / storitvah. 0,8 12,6 20,7 51,6 7,6 5,1 1,5 3,56 g. V naši organizaciji skrbimo samo za zniževanje stroškov. 5,1 22,9 27,5 34,6 3,9 4,9 1,0 3,10 K15 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o ravnanju z ljudmi v vaši organizaciji? (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- šam šam niti šam šam ne vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Na prosta delovna mesta postavljamo predvsem ljudi iz organizacije. 4,2 24,8 17,3 35,0 3,9 12,7 2,0 3,11 b) Naša organizacija na trgu išče talente. 8,0 29,7 19,9 24,6 3,7 12,1 2,0 2,84 c) Naša organizacija ima sistem poklicnega napredovanja zaposlenih. 5,8 25,0 21,1 36,3 3,4 6,3 2,2 3,07 d) Na delovnem mestu imam dovolj informacij, da lahko učinkovito opravljam svoje delo. 1,5 3,6 11,0 72,8 8,1 1,0 1,9 3,85 e) Nadrejeni me spodbujajo, da sodelujem pri sprejemanju odločitev, ki se tičejo mojega vsakdanjega dela. 4,8 11,9 17,7 52,8 8,0 2,7 2,2 3,50 f) Opisi mojih del in nalog so jasni in natančni. 2,7 6,6 12,1 62,6 13,2 0,8 1,9 3,79 VREDNOTE-10.indd 49 18. 11. 2016 10:28:07 50 sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 g) V naši organizaciji imam možnost napredovanja. 7,5 21,7 19,7 40,2 5,8 2,5 2,5 3,16 h) Organizacija, v kateri sem zaposlen/a, ima jasen sistem za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih. 8,0 18,3 24,3 36,7 6,5 4,6 1,7 3,16 i) Moja plača je določena z jasnimi kriteriji - kosovna nor- ma, dosežena prodaja, urna postavka, ipd. 3,9 14,9 13,8 51,1 12,2 2,4 1,7 3,55 j) V organizaciji imamo time, ki so sestavljeni iz članov različnih oddelkov. 7,1 26,1 12,7 42,6 4,8 4,9 1,7 3,13 k) Naša organizacija uporablja sistem kroženja zaposlenih med delovnimi mesti. 14,8 32,6 14,3 29,0 2,7 4,8 1,9 2,70 l) Naša organizacija me spodbuja za boljšo kakovost proizvoda, storitev. 2,5 10,4 16,6 58,4 7,1 2,9 2,0 3,60 m) V naši organizaciji si zapo- sleni velikokrat izmenjujemo novo znanje in informacije. 3,6 7,6 14,3 60,6 10,0 2,2 1,7 3,69 n) Naš sistem nagrajevanja mo- tivira zaposlene, da načrtno pridobivajo novo znanje. 10,2 20,7 28,4 31,2 4,6 3,1 1,9 2,99 K16 (akt) Na koga se najprej obrnete, če česa s področja vašega poklicnega dela ne znate? 1 - na izkušenejšega sodelavca mojega ranga v organizaciji 44,8 2 - na neposredno nadrejenega organizacijskega vodjo 30,7 3 - na uglednega poklicnega strokovnjaka, četudi je ta izven organizacije 10,0 4 - na nikogar, probleme rešujem sam 13,1 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 50 18. 11. 2016 10:28:08 51 K17 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o vaši organizaciji? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Naša organizacija hitreje ustvarja nove proizvode / storitve kot konkurenca. 4,1 20,0 32,4 27,8 2,2 11,7 1,7 3,05 b) V naši organizaciji so nova znanja uporabljena za izboljšanje proizvodov / storitev in drugih procesov dela. 2,9 9,0 18,3 56,5 3,7 7,8 1,7 3,54 c) Naša organizacija ustrezno reagira na predloge za izboljšave s strani zaposlenih. 5,3 12,9 24,3 46,3 4,2 5,6 1,4 3,34 d) Naša organizacija nas spodbuja, da smo pri svojem delu inovativni. 3,7 11,4 20,4 52,3 7,3 3,2 1,7 3,51 K18 (akt) Ali menite, da se inovativnost zaposlenih v vaši organizaciji izraža predvsem v: (en odgovor v vsaki vrsti) da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) novih izdelkih ali storitvah 53,0 35,0 9,3 2,7 b) podajanju t.i. koristnih predlogov (izboljšav) procesa dela 70,8 19,4 7,6 2,2 c) razvijanju novih proizvodnih postopkov oziroma procesov dela 57,2 30,9 9,5 2,4 d) razvijanju novih znanj (tehnologije), metod in orodij 55,9 31,6 10,2 2,4 e) v naši organizaciji ni inovacij 15,4 71,5 10,2 2,9 K19 (akt) Koliko vam organizacija, kjer ste zaposleni, omogoča, da ste pri svojem delu ustvarjalni? 1 - zelo 28,0 2 - do neke mere 46,2 3 - ne preveč 17,1 4 - sploh ne 7,0 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 51 18. 11. 2016 10:28:08 52 K20 (akt) Sledi še nekaj trditev, ki se nanašajo na medsebojne odnose v organizaciji ter kakovost delovnega življenja. sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Pri svojem delu vplivam na to, kaj in kako se bo delalo. 2,5 17,1 21,2 46,9 11,0 0,7 0,5 3,47 b) Delovne naloge izpolnim pravočasno, brez problemov. 0,0 1,9 10,5 72,0 14,6 0,3 0,7 4,00 c) Pri delu lahko razvijem svoje sposobnosti in talente. 1,5 8,5 17,7 58,6 12,2 0,7 0,8 3,73 d) Delo mi omogoča pridobivanje novih znanj in veščin. 1,0 8,5 15,4 61,0 12,9 0,3 0,8 3,77 e) Znanje in veščine, ki sem jih pridobil/a na delovnem mestu, uporabljam tudi v svojem zasebnem / družinskem življenju. 3,2 23,9 19,9 44,5 6,8 0,8 0,8 3,28 f) Delo mi daje možnosti za razvoj delovne kariere. 2,7 16,5 22,8 49,2 7,5 0,8 0,5 3,43 g) Pri svojih sodelavcih dobim ustrezne informacije, pomoč in podporo za opravljanje delovnih nalog. 2,4 4,6 14,4 68,1 8,1 1,2 1,2 3,77 h) Moji sodelavci imajo razumevanje in mi nudijo po- moč, kadar zaradi družinskih obveznosti ne morem izpolniti delovnih nalog. 3,6 10,0 14,3 58,7 9,3 2,5 1,5 3,63 i) Pri svojih nadrejenih dobim pomoč in podporo pri opravljanju delovnih nalog. 3,7 7,3 18,0 58,6 8,1 2,5 1,7 3,63 j) Nadrejeni imajo razumevanje in mi nudijo pomoč, kadar zaradi družinskih obveznosti ne morem izpolniti delovnih nalog. 4,8 11,7 18,0 50,4 8,5 4,6 2,0 3,49 k) Moja služba je moja družina. 19,2 36,0 18,7 20,4 3,6 1,2 1,0 2,52 l) Delo, ki ga opravljam na delovnem mestu, daje smisel mojemu življenju. 10,5 23,9 27,7 32,6 3,9 0,5 0,8 2,95 VREDNOTE-10.indd 52 18. 11. 2016 10:28:08 53 K21 (akt) In še nekaj trditev o varnosti vaše zaposlitve. sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Skrbi me, da bi lahko izgubil/a zaposlitev, delovno mesto. 14,9 34,6 22,4 21,9 4,2 1,0 0,8 2,65 b) Plačilo, ki ga dobim za svoje delo, mi omogoča zadovoljiti moje potrebe in potrebe moje družine. 6,5 17,8 25,1 45,3 3,9 0,8 0,5 3,23 K22 (akt) Ali redno dobivate plačo? 1 - da 94,6 2 - ne 4,9 9 - b.o. 0,5 K23 (akt) Koliko ur povprečno na dan porabite za: povprečno število ur: a) pot od doma do delovnega mesta in nazaj 0,78 b) službo / plačano delo (upoštevajte tudi delo, ki ga opravite za službo doma) 7,09 c) gospodinjsko delo 1,89 d) skrb / aktivnosti za otroke 1,36 e) skrb in nego starejšega člana družine 0,17 f) honorarno, dopolnilno delo, delo po pogodbi (izven redne zaposlitve) 0,37 K24 (akt) Ali za katero od zgoraj navedenih aktivnosti porabite bistveno več časa kot pred tremi leti? da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) za pot od doma do delovnega mesta in na- zaj 13,9 83,2 1,2 1,7 b) službo / plačano delo (upoštevajte tudi delo, ki ga opravite za službo doma) 18,0 78,6 1,9 1,5 c) gospodinjsko delo 16,1 81,5 0,7 1,7 d) skrb / aktivnosti za otroke 14,8 79,8 1,9 3,6 e) skrb in nego starejšega člana družine 4,9 87,6 2,4 5,1 f) honorarno delo, dopolnilno delo, delo po pogodbi (izven redne zaposlitve) 5,8 86,6 2,5 5,1 VREDNOTE-10.indd 53 18. 11. 2016 10:28:08 54 K25 (akt) Ali v vaši organizaciji obstaja / deluje sindikat? 1 - da 48,7 2 - ne 43,3 8 - ne vem 7,3 9 - b.o. 0,7 Odgovarjajo le tisti, ki so zaposleni v organizaciji, kjer deluje sindikat (K25=1); n=287 K26 (akt) Povejte nam, v kolikšni meri delovanje sindikata v vaši organizaciji vpliva na…? (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne zelo ne vpliva vpliva vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) plače 35,9 20,9 22,0 8,4 2,4 10,5 0,0 2,10 b) pogoje dela 28,6 22,6 27,5 10,1 2,1 9,1 0,0 2,27 c) stabilnost zaposlitve 31,0 19,2 27,9 9,8 1,4 10,8 0,0 2,22 d) usklajevanje dela/življenja 31,4 21,6 26,8 8,0 0,7 11,5 0,0 2,14 K27 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o odnosu med vašim plačanim delom in vašo družino? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (en odgovor v vsaki vrsti) (Anketar: Odgovarjajo vsi, ki imajo partnerja / partnerico, otroka / otroke in / ali skrbijo za starejšega člana družine, ne glede na to, ali živijo v istem gospodinjstvu, ali ne) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Zaradi časa, ki ga porabim za službene obveznosti, zamujam družinske aktivnosti. 7,8 37,9 19,4 22,8 3,4 1,5 7,1 2,74 b) Pogosto pridem iz službe tako čustveno izčrpan/a, da ne morem prispevati k družinske- mu življenju. 7,1 40,8 18,5 21,4 3,4 1,4 7,3 2,71 c) Moje obnašanje, ki je učinkovito v službi, mi ne pomaga biti boljši starš in/ali partner/ica. 5,8 39,5 18,4 21,1 1,9 5,6 7,8 2,70 d) Zaradi časa, ki ga porabim za družinske obveznosti, zamujam aktivnosti v službi. 15,5 65,3 7,7 2,2 0,3 1,4 7,7 1,97 VREDNOTE-10.indd 54 18. 11. 2016 10:28:08 55 sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti -šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 e) Ker sem pogosto pod stresom zaradi družinskih obveznosti, se težko zberem na delovnem mestu. 21,6 59,9 6,8 2,2 0,7 1,5 7,3 1,91 f) Moje obnašanje, ki je učinkovito in potrebno doma, je neučinkovito v službi. 15,3 55,4 13,1 4,9 0,7 3,4 7,1 2,11 VPRAŠANJA O DRUŽINI F1 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjima trditvama o vlogi spolov (moškega, ženske) v družini nasploh? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Naloga moža je, da služi denar, naloga žene pa da skrbi za dom in družino. 25,0 40,9 13,1 16,6 3,6 0,7 0,0 2,32 b) Ni dobro, da moški ostane doma in skrbi za otroke, ženska pa je zaposlena zunaj doma. 13,7 32,3 20,1 26,0 5,7 1,9 0,4 2,77 F2 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o načinu delovanja vaše družine? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne drži, in 5, da v celoti drži. sploh ne niti - v celoti ne ne drži drži niti drži drži vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Pri družinskih načrtih sodelujemo enakopravno vsi člani družine. 1,4 4,0 7,1 61,3 23,0 1,8 1,5 4,04 b) V družini se ukvarjamo predvsem z reševanjem aktu- alnih problemov in ne razmišljamo o prihodnosti. 6,7 34,5 23,5 27,7 3,8 2,2 1,6 2,87 d) V naši družini uspešno rešujemo konflikte. 0,7 1,7 9,6 65,7 18,5 2,2 1,6 4,03 VREDNOTE-10.indd 55 18. 11. 2016 10:28:08 56 F3 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o podpori vaše ožje družine vašemu delu in zasebnem življenju? Pri pojmu družina pomislite na partnerja in otroke, če jih imate. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne ne močno sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) V družini lahko razvijem svoje sposobnosti in talente. 1,1 3,0 8,8 67,9 12,5 3,9 2,8 3,94 b) Družina mi omogoča pridobivanje novih znanj in veščin. 1,1 5,8 13,7 62,0 11,0 3,3 3,0 3,81 c) Pri razvoju moje delovne ka- riere mi s svojimi izkušnjami in nasveti pomagajo družinski člani. 4,2 13,1 13,3 46,6 10,0 5,7 7,1 3,52 d) Znanje in veščine, ki sem jih pridobil/a v družini, uporabljam tudi pri svojem delu. 4,3 13,6 15,6 48,8 7,3 3,1 7,3 3,46 e) Družina mi nudi oporo pri doseganju osebnih načrtov. 1,4 2,9 6,2 68,0 16,1 1,7 3,8 4,00 f) Družina mi pomaga pri reševanju osebnih problemov. 1,5 4,1 7,9 64,7 17,0 1,4 3,5 3,96 g) Družina mi pomaga pri reševanju službenih problemov. 10,0 20,8 14,2 28,7 6,7 8,4 11,2 3,02 h) Zadovoljstvo, ki mi ga daje družina, se prenaša tudi na moje delovno življenje. 5,8 7,7 7,9 52,3 11,6 5,3 9,4 3,66 i) S sodelavci v službi se bolj razumem kot z družinskimi člani. 22,1 41,0 14,0 2,7 0,2 8,2 11,7 1,97 j) Zaradi mojih službenih obveznosti prelagam kuhanje, pospravljanje, skrb za otroke na druge družinske člane. 20,5 37,6 12,2 9,4 1,3 7,6 11,4 2,18 VREDNOTE-10.indd 56 18. 11. 2016 10:28:08 57 F4 Ali ste bili v zadnjih petih letih deležni katere od naslednjih oblik pomoči s strani družine in sorodnikov? Najprej... da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) pomoč pri moji skrbi za bolnega člana družine 22,1 74,5 1,9 1,5 b) pomoč pri varstvu, negi in vzgoji otrok 22,7 73,8 1,5 2,0 c) finančna pomoč za nakup predmetov vsakdanje rabe 30,3 68,5 0,4 0,8 d) družina mi krije stroške bivanja 20,9 77,6 0,7 0,7 e) družina mi krije stroške prehranjevanja 19,1 79,6 0,6 0,6 f) pomoč pri reševanju mojega stanovanjskega vprašanja 21,1 76,8 1,0 1,1 g) s pomočjo staršev / sorodnikov sem dobil/a zaposlitev 6,9 89,6 1,9 1,5 F5 Kakšna je vaša trenutna stanovanjska situacija? 1 - živim pri starših / sorodnikih 21,2 2 - živim pri partnerju/ki 3,9 3 - stanovanje, hišo imam v najemu 5,5 4 - živim v lastnem stanovanju / hiši 68,9 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,5 (če ima otroke) F6 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o vašem odnosu do vaših otrok? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne drži, in 5, da v celoti drži. (en odgovor v vsaki vrsti) sploh ne niti - v celoti nima ne ne drži drži niti drži drži otrok vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) Komaj čakam, da sem s svojimi otroki. 0,0 1,2 4,1 38,4 24,9 17,9 0,9 12,7 4,27 b) Zaradi službe z mojimi otroki preživim premalo časa. 15,0 20,1 7,8 15,5 3,4 17,9 2,8 17,6 2,55 c) Otroci omejujejo mojo svobodo. 24,6 35,2 4,7 2,9 0,3 17,9 1,2 13,2 1,80 d) Biti z otroki po službi je naporno. 20,8 30,6 7,3 4,1 0,6 17,9 2,2 16,5 1,94 VREDNOTE-10.indd 57 18. 11. 2016 10:28:08 58 (če ima partnerja/ko) F7 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o vašem odnosu s partnerjem? (en odgovor v vsaki vrsti) nima sploh ne niti - v celoti par- ne ne drži drži niti drži drži tnerja vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) Odnos z mojim partnerjem/ko me osrečuje. 0,4 0,4 3,6 39,3 28,0 17,1 0,4 10,9 4,31 b) S partnerjem/ko se slabo razumeva. 26,2 38,4 3,4 2,6 0,7 17,0 0,4 11,2 1,78 c) Problemi oziroma zahteve partnerjeve službe obremenjujejo najin odnos. 17,9 33,1 7,9 6,0 1,2 17,0 2,0 14,9 2,08 d) Brez podpore partnerja/ke ne bi zdržal/a pritiskov v službi. 10,5 22,7 11,9 13,6 4,7 17,0 3,2 16,3 2,67 F8 Ali občutite gospodarsko krizo vi osebno ali kdo v vaši družini? 1 - da, osebno 11,8 2 - da, v družini 20,6 3 - da, oboji 24,3 4 - ne 40,5 8 - ne vem 2,8 9 - b.o. 0,0 F9 Ali ste zaradi krize spremenili vaše potrošniške navade, ali manj trošite kot prej, ali ne? 1 - da 56,1 2 - ne 40,9 8 - ne vem 3,0 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 58 18. 11. 2016 10:28:08 59 F10 Ali je zaradi te krize vas oz. koga v vaši družini prizadelo kaj od naslednjega? (en odgovor v vsaki vrsti) da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) zmanjšanje dohodka, plače 31,8 65,3 1,9 0,9 b) izguba dohodka, plače 13,7 84,3 1,2 0,8 c) krajši delavnik, manj dela 10,7 86,5 1,8 1,0 d) strah pred izgubo zaposlitve 27,8 68,9 2,2 1,0 e) izguba zaposlitve 14,6 83,5 1,3 0,6 f) zmanjšanje vrednosti vaše nepremičnine 16,0 75,3 8,2 0,5 g) padec vrednosti vaših delnic 18,6 71,3 7,2 2,9 F11 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 18,0 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 51,2 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 24,6 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 4,6 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,6 6 - da živite v revščini 0,7 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 18,0 F12 Zanima nas, kako ste zadovoljni z različnimi vidiki življenja. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh niste zadovoljni, in 5, da ste popolnoma zadovoljni. popol- sploh noma nisem nisem zado- sem zado- zado- niti - voljen zado- ne Kako ste zadovoljni z: voljen voljen niti sem voljen vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) s svojim življenjem nasploh 0,6 2,7 14,6 70,3 11,6 0,1 0,1 3,90 b) delom 1,5 5,9 20,8 53,5 7,0 5,7 5,5 3,66 c) družinskim življenjem 0,2 2,0 9,1 64,2 21,7 1,5 1,3 4,08 d) lastnim zdravjem 2,3 9,5 18,4 55,9 13,7 0,0 0,2 3,69 e) načinom, kako preživljate prosti čas 1,2 7,2 17,0 60,5 13,3 0,5 0,3 3,78 f) materialnim stanjem družine 2,5 10,5 27,0 52,9 6,5 0,3 0,4 3,51 VREDNOTE-10.indd 59 18. 11. 2016 10:28:08 60 F13 Kako ocenjujete količino svojega prostega časa v zadnjem letu? Koliko prostega časa ste imeli? 1 - skoraj nič 5,7 2 - premalo 28,6 3 - ravno prav 57,9 4 - preveč 6,3 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,5 F14 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? ne pesimist optimist vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 0,6 0,6 2,5 4,0 3,1 13,3 9,3 14,1 20,4 10,9 19,5 0,7 0,7 7,19 F15 Nekateri ljudje imajo občutek, da lahko docela svobodno odločajo o svojem življenju, drugi pa imajo občutek, da s svojimi dejanji ne morejo bistveno vplivati na to, kaj se z njimi dogaja. Prosimo vas, da ocenite, v kolikšni meri lahko vi odločate o svojem življenju? Ocenite z lestvico od 1 do 10, pri čemer pomeni 1 nikoli in 10 vedno. ne nikoli vedno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 0,5 0,6 1,0 1,6 1,7 12,8 8,1 16,4 21,9 15,2 18,7 0,7 0,9 7,53 VREDNOTE-10.indd 60 18. 11. 2016 10:28:08 61 1.2.4 PSIHOLOŠKO NASILJE NA DELOVNEM MESTU NACIONALNA RAZISKAVA SJM 2011/1 M1 Kako pogosto ste bili izpostavljeni naslednjim negativnim dejanjem na delovnem mestu v zadnjih šestih mesecih? (en odgovor v vsaki vrsti) mese- teden-ne nikoli včasih čno sko dnevno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Nekdo je zadrževal informaci- je, kar je vplivalo na kakovost vašega dela. 69,6 19,2 3,2 2,7 1,5 1,5 2,2 1,41 b) Neželena pozornost spolne narave. 92,4 2,7 0,2 0,5 0,5 1,5 2,2 1,07 c) Poniževanje ali posmehovanje v zvezi z delom. 83,2 11,7 0,5 0,7 1,0 0,8 2,0 1,19 č) Morali ste opravljati delovne naloge pod ravnjo vaših zmožnosti in sposobnosti. 73,2 18,5 3,1 1,7 1,4 0,2 2,0 1,36 d) Odvzeli so vam odgovornost na ključnih področjih dela, ali jih zamenjali z manj pomembnimi ali neprijetnimi nalogami. 84,4 10,0 1,5 1,0 0,3 0,5 2,2 1,18 e) Opravljanje in širjenje govoric o vas. 67,9 20,4 2,4 1,2 1,7 4,4 2,0 1,38 f) Ignoriranje, izključevanje ali bojkotiranje. 84,7 9,8 1,0 0,8 0,8 0,7 2,0 1,18 g) Žaljive ali sovražne pripombe v zvezi z vami (npr. zaradi navad ali okolja iz katerega izhajate), vašimi stališči ali zasebnim življenjem. 84,0 11,4 1,0 0,5 0,5 0,5 2,0 1,17 h) Izpostavljenost glasnemu zmerjanju ali spontani jezi oz. besu. 81,5 12,9 1,9 1,4 0,3 0,2 1,9 1,23 i) Ustrahovanje npr. kazanje s prstom na vas, vdiranje v vaš zasebni prostor, odrivanje, blokiranje poti. 92,0 4,2 0,7 0,5 0,3 0,2 2,0 1,09 j) Namigovanje, da bi morali dati odpoved. 93,4 3,2 0,7 0,2 0,5 0,2 1,9 1,07 VREDNOTE-10.indd 61 18. 11. 2016 10:28:08 62 mese- teden- ne nikoli včasih čno sko dnevno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 k) Grožnje s fizičnim nasiljem. 96,1 1,0 0,2 0,5 0,2 0,2 1,9 1,04 l) Nenehno opozarjanje na vaše zmote ali napake. 80,1 14,4 1,5 1,0 0,8 0,2 1,9 1,24 m) Ignoriranje ali sovražno odzivanje na vašo navzočnost. 90,3 6,1 0,5 0,5 0,3 0,3 1,9 1,10 n) Nenehno kritiziranje vašega dela in naporov. 84,6 10,7 1,2 0,7 0,7 0,3 1,9 1,18 o) Ignoriranje vaših mnenj in pogledov. 77,1 16,6 2,4 1,0 0,7 0,3 1,9 1,28 p) Žaljiva sporočila, telefonski klici ali elektronska pošta. 94,9 2,0 0,5 0,2 0,2 0,2 2,0 1,04 q) Bili ste predmet potegavščin ljudi, s katerimi se ne razumete najbolje. 87,4 8,8 0,8 0,3 0,2 0,3 2,0 1,13 r) Nenehne zahteve da opravljate naloge, ki zagotovo ne sodijo v opis vaših del in nalog, npr. zasebni opravki. 84,7 9,8 1,4 1,0 0,3 0,7 2,0 1,17 s) Dodeljevanje nalog z nerazumnimi ali neizvedljivimi cilji ali časovnimi roki. 77,8 15,3 2,0 1,4 1,4 0,2 2,0 1,30 š) Neutemeljene obtožbe proti vam. 85,2 9,8 1,2 0,8 0,5 0,3 2,0 1,17 t) Pretirano nadziranje vašega dela. 80,5 13,6 1,2 1,2 1,2 0,2 2,2 1,25 u) Žaljive pripombe ali žaljivo vedenje v zvezi z vašo rasno ali etnično pripadnostjo. 95,6 1,4 0,3 0,3 0,2 0,2 2,0 1,04 v) Pritiski, da ne bi uveljavljali nekaterih pravic, do katerih ste upravičeni (npr. bolniška odsotnost, koriščenje dopu- sta, vračilo potnih stroškov). 85,1 9,2 1,4 0,8 0,8 0,7 2,0 1,18 w) Pretirano norčevanje iz vas ali pretiran sarkazem. 92,2 4,2 0,5 0,5 0,2 0,3 2,0 1,08 x) Grožnje, da vam bodo zagrenili življenje, npr. z nadurnim ali nočnim delom ali neprijetnimi nalogami. 93,7 2,7 0,3 0,5 0,5 0,2 2,0 1,07 y) Iskanje napak pri vašem delu. 67,4 26,1 1,7 1,0 1,4 0,3 2,0 1,39 z) Močno pretirana delovna obremenitev. 65,2 22,8 3,6 2,4 3,7 0,2 2,2 1,53 ž) Premestitev na drugo delovno mesto ali v drug delovni prostor, proti vaši volji. 87,4 8,5 1,0 0,5 0,2 0,3 2,0 1,13 VREDNOTE-10.indd 62 18. 11. 2016 10:28:09 63 M2 Trpinčenje oz. psihično nasilje na delovnem mestu opredeljujemo kot ponavljajočo se izpostavljenost negativnim dejanjem ene ali več oseb, pri čemer se žrtve trpinčenja težko branijo pred takšnimi dejanji. Enkratnih incidentov torej ne štejemo za trpinčenje oz. psihično nasilje na delovnem mestu. Prosim, da glede na zgornjo opredelitev odgovorite, ali ste bili v zadnjih šestih mesecih izpostavljeni trpinčenju oz. psihičnemu nasilju na delovnem mestu? 1 - ne 92,5 2 - da, zelo redko 3,2 3 - da, občasno 1,5 4 - da, večkrat ne mesec 0,7 5 - da, večkrat na teden 0,2 6 - da, skoraj vsak dan 0,0 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 1,7 Na vprašanja M3 do M6 odgovarjajo le tisti, ki so bili v zadnjih šestih mesecih izpostavljeni psihičnemu nasilju na delovnem mestu (M2=2-9); n=48 M3 Kdaj se je trpinčenje oz. psihično nasilje na delovnem mestu začelo? 1 - v zadnjih šestih mesecih 12,5 2 - pred 6 do 12 meseci 12,5 3 - pred 1 do 2 letoma 14,6 4 - pred več kot dvema letoma 33,3 8 - ne vem 6,3 9 - b.o. 20,8 M4 Koliko ljudi vas je trpinčilo oz. izpostavljalo psihičnemu nasilju? Podatki so v datoteki M5 Kdo vas je trpinčil oz. izpostavljal psihičnemu nasilju in kako pogosto? (en odgovor v vsaki vrsti) mese- teden- ne nikoli včasih čno sko dnevno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) nadrejeni ali srednji oz. višji menedžerji/-ke 18,8 33,3 12,5 8,3 4,2 0,0 22,9 2,30 b) kolega/-ica oz. kolegi/-ice 45,8 14,6 8,3 2,1 4,2 0,0 25,0 1,72 c) podrejeni 58,3 6,3 2,1 0,0 4,2 2,1 27,1 1,38 d) stranka/-e, študent/-ka oz. študenti/-ke 60,4 4,2 0,0 2,1 4,2 2,1 27,1 1,38 VREDNOTE-10.indd 63 18. 11. 2016 10:28:09 64 M6 Koliko oseb v vašem delovnem okolju je bilo trpinčenih oz. izpostavljenih psihičnemu nasilju? 1 - samo vi 4,2 2 - vi in več drugih sodelavcev / sodelavk 35,4 3 - večina v vaši delovni skupini 31,3 8 - ne vem 8,3 9 - b.o. 20,8 Odgovarjajo vsi! M7 Ste opazili ali bili priča trpinčenju oz. psihičnemu nasilju v vašem delovnem okolju v zadnjih šestih mesecih? 1 - ne, nikoli 83,7 2 - da, vendar redko 7,5 3 - da, občasno 4,9 4 - da, pogosto 2,2 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 1,0 M8 Ste bili žrtev trpinčenja oz. psihičnega nasilja na delovnem mestu kadarkoli v zadnjih petih letih? 1 - da 14,6 2 - ne 83,7 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 1,2 M9 Ste bili priča trpinčenju oz. psihičnemu nasilju v vašem delovnem okolju kadarkoli v zadnjih petih letih? 1 - da 20,0 2 - ne 77,2 8 - ne vem 1,5 9 - b.o. 1,2 M10 Koliko dni ste bili odsotni z dela zaradi bolezni v zadnjih šestih mesecih? 0 - 0 dni 48,7 1 - od 1 do 3 dni 20,5 2 - od 4 do 10 dni 10,7 3 - od 11 do 20 dni 4,8 4 - več kot 20 dni 5,8 8 - ne vem 3,7 9 - b.o. 5,8 M11 Zaradi kakšnih zdravstvenih težav ste bili odsotni z dela v zadnjih šestih mesecih? Podatki so v datoteki. VREDNOTE-10.indd 64 18. 11. 2016 10:28:09 65 1.2.5 SOCIALNO-DEMOGRAFSKA VPRAŠANJA, SJM 2011/1 D1 Spol 1 - moški 45,5 2 - ženski 54,5 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosim, povejte samo leto rojstva. 1 - do 30 let 21,2 2 - 31 do 45 let 25,6 3 - 46 do 60 let 24,2 4 - 61 let in več 29,0 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? (upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov) Povprečno število let: 12,48 let 98 - ne vem 0,5 99 - b.o. 4,7 00 - brez formalnega šolanja 0,2 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 0,2 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana oš z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 3,5 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani oš) 16,4 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o npk) 18,8 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 28,4 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 9,9 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 6,1 07 - visokošolska strokovna izobrazba nekdanji vs - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 4,0 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 9,2 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,6 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,8 11 - doktorat 0,5 55 - drugo 0,3 98 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 65 18. 11. 2016 10:28:09 66 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 51,6 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel v preteklosti 36,0 3 - nikoli nisem imel plačane zaposlitve 11,9 9 - b.o. 0,6 Odgovarjajo tisti, ki imajo plačano zaposlitev (D5=1); D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu? Pri tem upoštevajte vsako delo za katero dobite plačilo. Če delate za več kot enega delodajalca, ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! V povprečju dela 40,96 ur. n=564 vsi 96 - 96 ur ali več 11 0,6 98 - ne vem 1,4 0,7 99 - b.o. 3,4 1,8 00 - se ne nanaša ne dela, ni zaposlen) 0,0 48,0 Na sledeča vprašanja D7 do D14 odgovarjajo le tisti, ki so kdaj imeli plačano zaposlitev (D5=1,2); n=950 Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate za več delodajalcev, ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste upokojeni, ali če trenutno nimate dela ali zaposlitve, pa odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev! D7 Ali ste (bili) zaposleni (pri drugemu delodajalcu), samozaposlen, ali delate v svojem družinskem podjetju? n=950 vsi 1 - zaposlen, dela za koga drugega 87,4 76,7 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 4,8 4,3 3 - samozaposlen, zaposluje druge 3,4 3,0 4 - dela v lastnem družinskem podjetju 2,3 2,0 9 - brez odgovora 2,1 1,8 0 - se ne nanaša (nikoli ni bil zaposlen) 0,0 12,2 VREDNOTE-10.indd 66 18. 11. 2016 10:28:09 67 Odgovarjajo tisti, ki so samozaposleni in zaposlujejo druge (D7=3); D8 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali ne upoštevajte sebe)? n=32 vsi Povprečno število zaposlenih ljudi 4,17 995 - 995 in več zaposlenih 0,0 0,0 998 - ne zaposluje drugih 3,2 0,1 999 - b.o. 0,0 0,0 000 - se ne nanaša (nikoli zaposlen, ni samozaposlen) 0,0 97,1 D9 Ali sedaj nadzorujete (ste nadzirali) druge pri delu? n=948 vsi 1 - da 30,5 26,7 2 - ne 68,8 60,3 7 - se ne nanaša (nikoli zaposlen) 0,0 12,4 8 - ne vem 0,0 0,0 9 - b.o. 0,7 0,6 Odgovarjajo tisti, ki nadzorujejo druge pri delu (D9=1); D10 Koliko drugih zaposlenih nadzorujete (ste nadzorovali)? n=294 vsi Povprečno število nadzorovanih ljudi 20,32 995 - 995 in več zaposlenih 0,7 0,2 998 - ne nadzoruje drugih 0,3 0,1 999 - b.o. 6,1 1,7 000 - se ne nanaša (nikoli zaposlen, ni samozaposlen) 0,0 72,6 D11 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? n=949 vsi 1 - za profitno organizacijo 71,9 63,0 2 - za neprofitno organizacijo 23,4 20,5 8 - ne vem 4,0 3,5 9 - b.o. 0,7 0,6 0 - se ne nanaša (nikoli ni bil zaposlen) 0,0 12,3 D12 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? n=950 vsi 1 - javni sektor 50,1 44,0 2 - zasebni sektor 46,4 40,8 8 - ne vem 2,7 2,4 9 - b.o. 0,7 0,6 0 - se ne nanaša (nikoli ni bil zaposlen) 0,0 12,2 VREDNOTE-10.indd 67 18. 11. 2016 10:28:09 68 D13 Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil vaš zadnji poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? Če imate več zaposlitev povejte za svojo glavno zaposlitev! a) Povejte podroben naziv vašega delovnega mesta in naziv poklica: b) Prosim opišite, kaj večinoma delate, oziroma kakšne so vaše glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer delate: D13b Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? n=952 vsi 1 - vodilni položaj (direktor ali namestnik na ravni podjetja, ustanove) 9,5 8,3 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka, ipd.) 7,6 6,7 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja, obratovodja, poslovodja, vodja tima, skupine...) 16,3 14,3 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja. 64,6 56,8 8 - ne vem 1,5 1,3 9 - b.o. 0,6 0,6 0 - nikoli ni bil zaposlen 0,0 12,0 Pprašati vse! D14 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd. pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 47,8 2 - nezaposlen in išče zaposlitev 5,0 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 10,2 4 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,0 5 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 1,4 6 - upokojenec 30,3 7 - gospodinja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 3,2 9 - drugo 1,5 - b.o. 0,6 VREDNOTE-10.indd 68 18. 11. 2016 10:28:09 69 S1 (akt) Kje pretežno opravljate svoje delo? n=589 vsi 1 - v službi 80,3 43,7 2 - na domu 3,7 2,0 3 - na različnih mestih (teren, delo na daljavo, drugo) 14,3 7,8 8 - ne vem 0,5 0,3 9 - b.o. 1,2 0,6 se ne nanaša – ni delovno aktiven 0,0 45,6 S2 (akt) Ali delate (glavno delo, zaposlitev): ne se ne običajno včasih nikoli vem b.o. nanaša 1 2 3 8 9 6 a) v izmenah 15,6 5,3 30,3 0,1 3,1 45,6 b) zvečer 6,9 13,8 29,9 0,1 3,7 45,6 c) ponoči 3,8 8,0 38,9 0,1 3,6 45,6 d) ob sobotah 11,8 19,3 20,1 0,1 3,0 45,6 e) ob nedeljah in praznikih 6,1 12,0 32,9 0,1 3,3 45,6 f) samo dopoldne 32,1 7,2 13,0 0,1 2,0 45,6 Samo delovno aktivni N=589 običajno včasih nikoli ne vem b.o. 1 2 3 8 9 a) v izmenah 28,7 9,7 55,7 0,2 5,8 b) zvečer 12,7 25,3 55,0 0,2 6,8 c) ponoči 7,0 14,8 71,5 0,2 6,6 d) ob sobotah 21,7 35,5 37,0 0,2 5,6 e) ob nedeljah in praznikih 11,2 22,1 60,4 0,2 6,1 f) samo dopoldne 58,9 13,2 23,9 0,2 3,7 S3 (akt) Ali poleg osnovnega dela opravljate še kakšno dodatno / drugo delo? n=589 vsi 1 - da 14,8 8,0 2 - ne 83,7 45,6 9 - b.o. 1,5 0,8 se ne nanaša – ni delovno aktiven 0,0 45,6 VREDNOTE-10.indd 69 18. 11. 2016 10:28:09 70 Pprašati vse! Prosimo vas, da nam poveste nekaj podatkov o vaši družini! S4 Ali imate otroke? 1 - da 71,3 2 - ne 27,4 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 1,2 S5 Kdo poleg vas še živi v vašem gospodinjstvu? da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) oče 16,9 75,0 0,0 8,1 b) mati 22,0 70,1 0,0 7,9 c) tast 1,6 88,9 0,1 9,4 d) tašča 4,3 86,2 0,1 9,4 e) bratje / sestre 13,4 78,1 0,0 8,5 f) snaha / zet 5,2 85,2 0,1 9,5 g) otroci 49,4 45,7 0,1 4,9 h) zakonec/partner 63,8 32,6 0,1 3,5 i) drugi sorodniki 7,9 83,0 0,1 9,0 j) oseba, ki ni sorodnik 2,8 87,3 0,1 9,8 D15 Ali ste poročeni oziroma ali imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupno gospodinjstvo? 1 - da, živim z zakoncem oz. stalnim partnerjem 58,4 2 - sem poročen(a) oz. imam stalnega partnerja, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu 9,6 3 - ne, nisem poročen(a), nimam stalnega partnerja 29,2 7 - odklonil odgovor 0,8 9 - b.o. 1,9 VREDNOTE-10.indd 70 18. 11. 2016 10:28:09 71 Od D15a do vprašanja D22 odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja / partnerko; D15a (p) Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja / partnerko. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal-a redno ali izredno: n=766 vsi 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 0,1 0,1 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana oš z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 1,4 1,0 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani oš) 13,3 9,4 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o npk) 22,3 15,8 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 30,7 21,7 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 5,7 4,1 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 5,4 3,8 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji vs - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 5,2 3,7 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 9,4 6,7 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,8 0,6 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,6 1,1 11 - doktorat 0,4 0,3 55 - drugo 0,1 0,1 98 - ne vem 0,0 2,5 99 - b.o. 3,5 0,1 se ne nanaša 0,0 29,2 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja (partnerke). Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen/a pri nekom drugem, da je samozaposlen/a, ali da dela v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na njegovo (njeno) običajno delovno situacijo. D16 (p) Ali ima vaš/a partner/ka sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel/a v preteklosti, ali ni bil/a nikoli zaposlen/a? n=761 vsi 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 56,5 39,7 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel/a v preteklosti 34,2 24,0 3 - nikoli ni imel/a plačane zaposlitve 5,5 3,9 8 - ne vem 0,1 0,1 9 - b.o. 3,7 2,6 0 - se ne nanaša, nima partnerja 0,0 29,7 VREDNOTE-10.indd 71 18. 11. 2016 10:28:09 72 Odgovarjajo tisti, katerih partner/ka ima plačano zaposlitev (D16=1); n=430 D17 (p) Povprečno koliko ur dela vaš/a partner/ka v običajnem tednu? Pri tem upoštevajte vsako delo za katero dobi plačilo. Če dela za več kot enega delodajalca, ali če je hkrati zaposlen/a in samozaposlen/a, seštejte vse ure, ki jih opravi! n=430 vsi V povprečju dela 41,43 ur 96 - 96 ur ali več 0,7 0,3 98 - ne vem 2,6 1,1 99 - b.o. 8,1 3,4 00 - se ne nanaša (nima partnerja, partner ni zaposlen) 0,0 57,7 Sledi še nekaj vprašanj o delu vašega partnerja / partnerke. Če dela (je delal) za več delodajalcev, ali če je zaposlen in samozaposlen hkrati, se omejite na njegovo/njeno glavno zaposlitev. D18 (p) Ali je (bil/a) vaš/a partner / partnerka zaposlen/a (dela/la za koga drugega), samozaposlen/a, ali dela v svojem družinskem podjetju? n=721 vsi 1 - zaposlen, dela za koga drugega 84,6 56,4 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 4,9 3,2 3 - samozaposlen, zaposluje druge 2,9 1,9 4 - dela v v lastnem družinskem podjetju 3,3 2,2 8 - ne vem 0,3 0,2 9 - b.o. 4,0 2,7 0 - se ne nanaša (nima partnerja, partner nikoli ni bil zaposlen) 0,0 33,4 D19 (p) Ali vaš partner / partnerka nadzoruje ali pa je prej nadziral/a druge pri delu? n=721 vsi 1 - da 27,0 17,9 2 - ne 67,0 44,5 7 - se ne nanaša (nima partnerja, partner nikoli zaposlen) 0,0 33,5 8 - ne vem 1,1 0,7 9 - b.o. 4,9 3,2 VREDNOTE-10.indd 72 18. 11. 2016 10:28:09 73 D20 (p) Kakšno delo oziroma poklic opravlja vaš partner / partnerka? Če sedaj ni zaposlen/a: Kakšen je bil njegov/njen zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden je izgubil/a zaposlitev? a) Povejte podroben naziv partnerjevega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj večinoma dela (je delal), oziroma kakšne so (bile) glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer dela (je delal): (odgovarjajo vsi, ki imajo partnerja) D21 (p) Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vašega partnerja / partnerke? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. n=765 vsi 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 55,3 39,1 02 - nezaposlen in išče zaposlitev 4,7 3,3 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 2,4 1,7 04 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,0 0,0 05 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 0,5 0,4 06 - upokojenec 27,5 19,4 07 - gospodinja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 3,0 2,1 09 - drugo 2,2 1,6 98 - ne vem 0,1 0,1 99 - b.o. 4,3 3,0 00 - se ne nanaša, nima partnerja 0,0 29,3 S6 (p) Ali ima vaš partner zaposlitev za: n=607 vsi 1 - nedoločen čas 61,6 34,6 2 - določen čas 10,9 6,1 3 - občasna dela 2,8 1,6 8 - ne vem 5,6 3,1 9 - b.o. 19,1 10,7 0 - se ne nanaša, nima partnerja 0,0 43,9 VREDNOTE-10.indd 73 18. 11. 2016 10:28:09 74 S7 (p) Kakšen je (bil) njegov/njen položaj na delovnem mestu? n=732 vsi 1 - vodilni položaj (direktor ali namestnik na ravni podjetja, ustanove) 8,9 6,0 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka, ipd.) 5,9 4,0 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja, obratovodja, poslovodja, vodja tima, skupine...) 15,8 10,7 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 60,8 41,1 8 - ne vem 2,2 1,5 9 - b.o. 6,4 4,3 0 - nikoli ni bil zaposlen, nima partnerja 0,0 32,3 Vprašati vse! D22 Ali ste ali niste član sindikata? 1 - da, sem član 13,9 2 - sem bil član, a sedaj nisem več 33,7 3 - ne, nikoli nisem bil član 52,1 9 - b.o. 0,3 D23 Kateri religiji (verski skupnosti) pripadate, če sploh kateri? 0 - ne pripada nobeni religiji (veri) 26,2 1 - katoliški 68,2 2 - protestantski (evangeličanski) 0,6 3 - pravoslavni 2,3 4 - druge krščanske religije 0,3 5 - judovski 0,0 6 - islamski 1,9 7 - budistični 0,0 8 - hinduistični 0,1 9 - druge azijske religije 0,0 10 - druge religije 0,1 99 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 74 18. 11. 2016 10:28:09 75 D24 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 01 - nekajkrat na teden, ali še bolj pogosto 1,7 02 - enkrat tedensko 11,3 03 - 2 do 3-krat mesečno 5,2 04 - vsaj enkrat mesečno 6,0 05 - nekajkrat letno 26,5 06 - enkrat na leto 9,6 07 - še manj pogosto kot enkrat letno 11,4 08 - nikoli 26,5 97 - zavrnil odgovor 0,6 98 - ne vem 1,0 99 - b.o. 0,2 D24a Ne glede na to, ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 65,4 2 - neverni 12,0 3 - prepričan ateist 12,0 8 - ne vem 10,1 9 - b.o. 0,5 D25 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 vrh / visoko 0,3 09 1,4 08 4,3 07 8,5 06 34,5 05 21,9 04 12,0 03 6,9 02 2,4 01 dno / nizko 0,7 98 ne vem, ne morem izbrati 6,7 99 b.o. 0,4 D26 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (2008) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da 72,9 2 - ne 22,4 3 - nisem imel volilne pravice 2,6 9 - b.o. 2,1 VREDNOTE-10.indd 75 18. 11. 2016 10:28:09 76 (če da); D27 Se morda še spomnite, za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste tedaj volili? n=789 vsi 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 4,7 3,4 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 4,3 3,1 03 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,5 1,1 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 18,8 13,7 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,7 1,9 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 4,3 3,1 07 - SD - Socialni demokrati 24,3 17,7 08 - ZARES – nova politika 2,3 1,7 96 - druga stranka 0,5 0,4 97 - ne vem, ne spominjam se 35,5 25,9 98 - nisem volil 0,4 0,3 99 - b.o. 0,8 0,6 se ne nanaša 0,0 27,1 D27a Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor, za katero od strank s spodnje liste bi vi glasovali? 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 5,2 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1,8 03 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,6 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 12,6 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,8 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 3,4 07 - SD - Socialni demokrati 5,3 08 - ZARES – nova politika 0,7 96 - druga stranka 3,8 97 - ne bi volil 27,2 98 - ne vem 36,1 99 - b.o. 0,6 VREDNOTE-10.indd 76 18. 11. 2016 10:28:09 77 Odgovarjajo tisti, ki ne bi volili, ali ne vedo, koga bi volili (D27a=97,98); D27b Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? n=690 vsi 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 3,8 2,4 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1,7 1,1 03 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 0,4 0,3 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 4,2 2,7 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,2 0,7 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,4 0,9 07 - SD - Socialni demokrati 3,9 2,5 08 - ZARES – nova politika 0,7 0,5 09 - druga stranka 0,6 0,4 66 - se ne nanaša, je navedel stranko 0,0 36,2 77 - nobena 52,9 33,7 98 - ne vem 26,5 16,9 99 - b.o. 2,6 1,7 STRANKARSKE PREFERENCE 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 7,6 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 3,0 03 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,8 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 15,2 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,5 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 4,3 07 - SD - Socialni demokrati 7,8 08 - ZARES – nova politika 1,2 09 - druga stranka 4,2 77 - nobena 33,7 00 - ne vem 16,9 99 - b.o. 1,8 D27c V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne levica desnica vem b.o. povpr. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,0 2,0 4,7 5,5 3,8 24,2 3,8 3,9 3,7 1,6 2,4 38,5 2,9 4,81 VREDNOTE-10.indd 77 18. 11. 2016 10:28:10 78 D28 Kakšne narodnosti ste? 01 - Slovenec 91,7 02 - Italijan 0,1 03 - Madžar 0,5 04 - Avstrijec 0,0 05 - Nemec 0,1 06 - Hrvat 2,0 07 - Srb 2,6 08 - Črnogorec 0,2 09 - Bošnjak, Musliman 2,2 10 - Makedonec 0,3 11 - Albanec 0,0 12 - Rom 0,0 13 - druge narodnosti 0,3 99 - b.o. 0,1 D29 Ali imate slovensko državljanstvo? 1 - da 99,4 2 - ne 0,6 9 - b.o. 0,0 D30 Navedite število oseb, ki z njimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: povprečje a) skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 3,28 b) od tega odraslih od 18 let naprej: 2,78 c) od tega otrok in mladih od 11 do 17 let: 0,23 d) od tega otrok od 6 do 10 let: 0,12 e) od tega otrok mlajših od 6 let: 0,17 D31 Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... Anketar: če so težave z izračunom povprečnega mesečnega dohodka, ga povprašajte o dohodku v zadnjem mesecu povprečje 755,36 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,3 9997 - odklonil odgovor 24,2 9998 - ne vem 5,3 9999 - b.o. 1,8 0000 - brez dohodkov 9,2 VREDNOTE-10.indd 78 18. 11. 2016 10:28:10 79 (Anketar: če živi sam/a, nadaljuj z vprašanjem S8) D32 Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... Anketar: če so težave z izračunom povprečnega mesečnega dohodka, ga povprašajte o dohodu v zadnjem mesecu povprečje 1.702,96 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,4 9997 - odklonil odgovor 25,6 9998 - ne vem 21,5 9999 - b.o. 7,1 0000 - brez dohodkov 0,6 (če ima plačo) S8 Ali je v vaši plači vključen tudi variabilni del, ki je odvisen od: (en odgovor v vsaki vrsti) da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) vaše uspešnosti 19,3 40,4 1,6 38,7 b) uspešnosti delovne skupine 12,1 47,6 1,5 38,8 c) uspešnosti organizacije 17,7 42,0 1,5 38,8 D33 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen/a 50,6 2 - izvenzakonska skupnost 15,2 3 - živi ločeno (je poročen/a, a živi ločeno / ne živi s soprogo/m, s katerim je poročen/a) 0,9 4 - razvezan (ločen) 3,1 5 - vdovec, vdova 9,6 6 - samski/a, nikoli nisem bil/a poročen/a ali živel/a v izvenzakonski skupnosti 20,3 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,2 D34 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 13,4 2 - obrobje velikega mesta 7,5 3 - manjše mesto 18,5 4 - podeželski kraj, vas 54,8 5 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 5,7 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 79 18. 11. 2016 10:28:10 80 D35 Ali imate v vašem gospodinjstvu dostop do interneta? 1 - da 77,7 2 - ne, vendar načrtujemo dostop v roku 6 mesecev 0,9 3 - razmišljamo, da bi si uredili dostop 1,6 4 - ne 19,1 8 - ne vem, nisem slišal za internet 0,6 9 - b.o. 0,1 D36 Večina ljudi sebe vidi tudi kot pripadnike nekega družbenega razreda. Kateri družbeni skupini - sloju ali razredu - se vam zdi, da pripadate? 1 - spodnji razred 2,5 2 - delavski razred 27,4 3 - spodnji srednji razred 10,2 4 - srednji razred 47,6 5 - zgornji srednji razred 6,7 6 - zgornji razred 0,7 8 - ne vem 4,6 9 - b.o. 0,4 S9 Prosimo navedite, kateri so viri preživljanja v vašem gospodinjstvu : da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 01 - moja plača iz delovnega razmerja / samozaposleni 48,5 46,8 0,4 4,3 02 - moja pokojnina 31,6 63,5 0,4 4,5 03 - moji socialni dodatki (RZZS, socialna pomoč) 5,8 86,7 0,6 6,9 04 - partnerjeva plača iz delovnega razmerja / samozaposlitve 36,7 57,4 0,4 5,5 05 - partnerjeva pokojnina 20,3 73,4 0,4 5,9 06 - partnerjevi socialni dodatki (RZZS, socialna pomoč) 3,7 88,9 0,4 7,0 07 - otroški dodatek 26,3 67,4 0,6 5,7 08 - plača otroka/otrok iz delovnega razmerja 11,5 82,3 0,4 5,8 09 - od dela preko študentskega servisa 9,5 83,3 0,6 6,7 10 - plača staršev in / ali sorodnikov 19,7 74,3 0,4 5,6 11 - štipendije otrok 7,8 85,3 0,5 6,5 12 - oddajanje nepremičnin, gozda, zemlje v najem 2,1 90,8 0,5 6,7 13 - prodaja hrane, ki jo pridelamo, in drugih izdelkov 3,0 90,0 0,5 6,6 14 - različne oblike občasnega dela 6,5 86,4 0,4 6,7 15 - ostalo: navedite 4,7 66,1 2,0 27,2 VREDNOTE-10.indd 80 18. 11. 2016 10:28:10 81 S10 Kaj vas najbolj izčrpava v življenju? 1 - problemi v službi 12,9 2 - problemi v družini 5,2 3 - nerešen stanovanjski problem 5,3 4 - slabo osebno zdravstveno stanje 18,2 5 - drugo : 18,1 8 - ne vem 22,2 9 - b.o. 18,1 D37 V prihodnje bomo spet s podobnim vprašalnikom spraševali ljudi o različnih stvareh. Če boste slučajno spet izbrani, ali boste odgovarjali na vprašanja, ali boste odklonili anketiranje? 1 - bom spet odgovarjal 62,2 2 - ne bom odgovarjal 14,9 8 - ne vem, neodločen 22,4 9 - b.o. 0,6 Tip naselja (oceni): 1 - največji mesti – Ljubljana, Maribor 12,4 2 - veliko mesto – Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto … 7,5 3 - obrobje velikega mesta 6,6 4 - manjše mesto 13,3 5 - podeželski kraj, vas 53,5 6 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 6,5 9 - b.o. 0,3 Čas trajanja razgovora (oceni!): 1 - do 45 minut 25,6 2 - 45 minut do 1 ure 36,3 3 - 1 ura do 1,15 ure 27,9 4 - 1,15 do 1,30 ure 5,5 5 - 1,30 do 1,45 ure 1,4 6 - 1,45 do 2 uri 0,6 7 - več kot 2 uri 0,6 9 - b.o. 2,1 VREDNOTE-10.indd 81 18. 11. 2016 10:28:10 VREDNOTE-10.indd 82 18. 11. 2016 10:28:10 83 1.3 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2011/2: • Svetovna raziskava vrednot (WVS – 3. val); • Ogledalo javnega mnenja, SJM 2011/2 Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: To poglavje vsebuje popoln prikaz vprašalnika in rezultatov terenske raziskave, ki je potekala na pomlad 2011 na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije v okvirih programa Svetovne raziskave vrednot. Raziskavi WVS in EVS smo se s SJM pridružili leta 1991 in ji sledili z meritvami v letih 1995, 1999, 2005, 2008 in 2011. Rezultati predhodnih meritev so v mednarodnih in medčasovnih primerjavah prikazani v knjigi Vrednote v prehodu VI.; presečni prikazi za posamezno meritev pa so prikazani v knjigah Vrednote v prehodu II.–IV. Vključene raziskave in naročniki: • Svetovna raziskava vrednot (WVS – 3. val), nacionalni raziskovalni program, ARRS; • SJM, Ogledalo javnega mnenja, nacionalni raziskovalni program, ARRS. Terensko raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Osnovna vsebina projekta: WVS: temeljne vrednote; občutje sreče; ocena zdravstvenega stanja; zadovoljstvo z materialnimi razmerami v družini, v življenju nasploh, z gospodarstvom; vključenost v društva in organizacije; ocena sosedskih odnosov; pomen zaposlitve; družinski status in vrednotenje družine; identifikacija s sistemom; odnos do znanosti in tehnologije; zanimanje za politiko, zadovoljstvo z demokracijo; levo-desno uvrščanje; privatna/zasebna lastnina; tekmovanje in bogatenje; od-VREDNOTE-10.indd 83 18. 11. 2016 10:28:10 84 nos do priseljevanja; zaupanje v institucije; razumevanje demokracije; pogledi na nadnacionalne organizacije; optimizem-pesimizem; osebna vernost in druge religijske indikacije; državljanska identiteta; odnos in vrednotenje neenakosti na področju izobraževanja, zdravstva; odnos do strank, strankarske preference; itd.; Ogledalo javnega mnenja: vidiki državljanskega ponosa; lokalne-globalne identitete; vrednotenje obdobij med vojno in po njej; indikatorji solidarnosti; politični aktivizem; vrednote pojmi; svoboda-enakost-varnost; konfliktnost med skupinami, vrednotenje socializma-kapitalizma; ocenjevanje življenjskih razmer glede na stanje v preteklosti; zadovoljstvo z demokracijo; vrednotenje razmer 20 let po osamosvojitvi. Vprašalnik, vzorec, izvedba: Standardizirani vprašalnik; raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N = 1800) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije. Vprašalnik je bil realiziran (N = 1082). Čas izvedbe: Raziskava je potekala v času od 9. 3. do 15. 6. 2011 ob sodelovanju 52 anketarjev v 150 anketnih okoliših v Sloveniji. Datoteka: SJM 2011/2, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM121), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 84 18. 11. 2016 10:28:10 85 1.3.1 SVETOVNA RAZISKAVA VREDNOT, WWS, SJM 2011/2 Prosimo povejte, kako pomembna je vsaka od naštetih stvari v vašem življenju? ne zelo precej preveč sploh ni pomem- pomem- pomem- pomem- ne bna bna bna bna vem b.o. povpr. 1 2 3 4 8 9 V4 družina 88,7 10,1 0,6 0,2 0,3 0,2 1,12 V5 prijatelji in znanci 44,2 47,9 7,5 0,4 0,0 0,1 1,64 V6 prosti čas 41,2 46,2 10,7 1,2 0,0 0,7 1,72 V7 politika 2,0 9,9 47,0 40,8 0,2 0,2 3,27 V8 delo 41,3 46,9 8,8 1,8 0,4 0,8 1,71 V9 vera 11,2 21,7 40,5 25,9 0,3 0,4 2,82 V10 Če ocenjujete v celoti, ali bi rekli, da ste... 1 - zelo srečni 19,5 2 - precej srečni 63,8 3 - ne preveč srečni 14,2 4 - sploh niste srečni 1,8 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,5 V11 In kako bi na splošno opisali svoje zdravstveno stanje v teh dneh? Ali bi rekli, da je... 1 - zelo dobro 22,3 2 - dobro 42,8 3 - kar v redu 22,9 4 - slabo 12,0 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,0 Kako pogosto imate naslednje težave ali motnje? nikoli redko občasno pogosto stalno ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 S1 močno razbijanje srca 50,1 23,2 18,9 5,5 1,8 0,1 0,4 S2 težave s spanjem 37,8 23,1 23,1 12,0 3,6 0,1 0,3 S3 nemirnost, zaskrbljenost 22,8 21,2 38,0 15,0 2,3 0,0 0,7 VREDNOTE-10.indd 85 18. 11. 2016 10:28:10 86 S4 Kako pogosto se ukvarjate s športom - rekreacijo v prostem času? 1 - ne ukvarjam se s športom, rekreacijo 26,2 2 - 1-krat do nekajkrat letno 5,1 3 - 1 do 3-krat na mesec 12,0 4 - 1-krat tedensko 18,9 5 - 2 do 3-krat tedensko 21,8 6 - 4 do 6-krat tedensko 6,1 7 - vsak dan 9,9 8 - ne vem 0,0 9- b.o. 0,1 Spodaj so navedene nekatere lastnosti, ki jih otroci lahko pridobijo doma od staršev. Katere od njih so po vaši oceni posebno pomembne? Izberite največ pet lastnosti! pomembno ni izbral ne vem b.o. 1 2 8 9 V12 samostojnost 88,0 7,9 1,7 2,4 V13 trdo delo 50,9 40,0 1,6 7,5 V14 občutek za odgovornost 83,1 10,9 1,6 4,5 V15 domišljija 26,2 59,3 1,6 12,9 V16 strpnost in spoštovanje do drugih 81,2 12,2 1,5 5,1 V17 varčnost 54,6 34,9 1,5 9,0 V18 odločnost, vztrajnost 65,2 26,0 1,6 7,2 V19 vernost 23,4 63,1 1,9 11,6 V20 nesebičnost 44,2 43,0 1,7 11,1 V21 ubogljivost 41,2 46,7 1,7 10,5 V22 izražanje samega sebe 48,8 40,1 2,0 9,1 V23 Če ocenjujete nasploh, kako ste v teh dneh zadovoljni s svojim življenjem kot celoto? Pri tem pomeni 1 povsem nezadovoljen, 10 pa povsem zadovoljen. povsem povsem ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,7 3,0 2,7 11,8 10,9 14,1 26,3 15,2 13,7 0,0 0,7 7,35 S5 V kolikšni meri soglašate z naslednjo trditvijo? »Kar zadeva mojo prihodnost, sem vedno optimističen«. 1 - močno soglašam 19,9 2 - soglašam 53,2 3 - niti - niti 19,6 4 - ne soglašam 5,9 5 - sploh ne soglašam 1,0 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 86 18. 11. 2016 10:28:10 87 V24 Če ocenjujete na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? 1 - večini ljudi lahko zaupamo 19,9 2 - z ljudmi moramo biti zelo previdni 79,1 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,3 Spodaj imamo seznam prostovoljnih organizacij. Prosimo vas, da za vsako posebej poveste, ali ste njen aktiven član, neaktiven član, ali pa niste član te organizacije: aktiven neaktiven nisem ne član član član vem b.o. 2 1 0 8 9 V25 verske ali cerkvene organizacije 7,2 12,5 79,4 0,0 0,8 V26 šport in rekreacija 19,1 10,2 69,9 0,0 0,8 V27 organizacije na področju glasbe, umetnosti in izobraževanja 9,4 6,6 83,1 0,0 0,9 V28 sindikati 5,9 10,9 82,4 0,0 0,8 V29 politične stranke 2,0 5,1 92,0 0,0 1,0 V30 okoljske organizacije 1,9 4,7 92,4 0,0 1,0 V31 poklicna združenja 4,8 7,0 87,1 0,0 1,1 V32 humanitarne in dobrodelne organizacije 8,1 7,4 83,7 0,0 0,7 V33 potrošniške organizacije 0,9 4,4 93,5 0,0 1,1 V34 skupine za samopomoč in medsebojno podporo 2,7 5,1 91,3 0,0 0,8 V35 drugo 8,0 4,3 74,0 0,4 13,3 Na tem seznamu so različne skupine ljudi. Prosimo vas, da poveste, katere od njih ne bi želeli imeti za sosede. ne bi želel ni ne za sosede izbral vem b.o. 1 2 8 9 V36 narkomani 71,7 25,9 1,3 1,0 V37 ljudje druge rase 10,9 83,6 1,2 4,2 V38 ljudje z AIDS-om 26,5 68,8 1,4 3,4 V39 priseljenci, tuji delavci 13,6 81,2 1,3 3,9 V40 homoseksualci 35,5 60,0 1,2 3,4 V41 ljudje druge veroizpovedi 8,5 86,0 1,2 4,3 V42 pijanci 62,5 34,8 0,9 1,8 V43 skupaj živeči neporočeni pari 4,7 90,3 0,5 4,6 V44 ljudje, ki govorijo drug jezik 5,0 89,5 0,8 4,7 S6 Muslimani 16,2 78,7 1,4 3,7 S7 Judje 13,8 80,3 1,9 4,0 S8 Romi 45,7 50,3 1,6 2,3 VREDNOTE-10.indd 87 18. 11. 2016 10:28:10 88 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti- ne ne soglašam niti soglašam vem b.o. 1 2 3 8 9 V45 Kadar je malo možnosti za zaposlitev, bi morali imeti moški prednost pred ženskami. 9,8 77,5 12,0 0,0 0,7 V46 Kadar je malo možnosti za zaposlitev, bi morali delodajalci dati prednost Slovencem pred priseljenci. 69,3 15,2 14,5 0,6 0,4 V47 Če ženska zasluži več od moža, to skoraj zagotovo privede do težav. 16,8 60,2 20,0 2,2 0,7 V48 Biti zaposlena je za žensko najboljši način, da doseže neodvisnost. 60,1 15,6 21,3 2,5 0,4 Za vsako od navedenih trditev povejte, ali z njo močno soglašate, soglašate, ne soglašate ali sploh ne soglašate. močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam šam šam vem b.o. 1 2 3 4 8 9 V49 Eden od glavnih ciljev v mojem življenju je, da bi bili starši ponosni name. 15,8 57,6 18,1 3,4 2,7 2,4 V50 Če je mati zaposlena, otrok trpi. 3,4 23,8 52,7 17,2 2,7 0,3 V51 Če gledamo v celoti, so moški boljši politični voditelji kot ženske. 2,5 20,5 53,2 19,6 3,7 0,5 V52 Univerzitetna izobrazba je bolj pomembna za fanta kot za dekle. 0,5 7,6 56,4 31,5 3,5 0,6 V53 Če gledamo v celoti, so moški boljši poslovneži kot ženske. 0,8 18,3 56,2 20,1 3,6 0,8 V54 Za žensko je prav tako izpolnjujoče če je gospodinja, kot če dela za plačilo. 4,7 42,8 34,1 9,5 7,5 1,3 V55 Nekateri ljudje imajo občutek, da lahko docela svobodno odločajo o svojem življenju, drugi pa imajo občutek, da s svojimi dejanji ne morejo bistveno vplivati na to, kaj se z njimi dogaja. Prosimo vas, da s pomočjo lestvice ocenite, v kolikšni meri lahko vi odločate o svojem življenju. Pri tem pomeni 1 čisto nič, 10 pa v veliki meri. ne čisto nič v veliki meri vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,9 0,6 2,0 1,6 8,8 7,6 12,7 22,5 17,7 25,3 0,2 0,3 7,88 VREDNOTE-10.indd 88 18. 11. 2016 10:28:10 89 V56 Ali mislite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost, ali pa bi skušali biti pošteni do vas? Prosimo vas, da poveste svoj odgovor na lestvici, kjer 1 pomeni »ljudje bi vas skušali izkoristiti«, 10 pa pomeni »ljudje bi skušali biti do vas pošteni«. ljudje bi vas skušali ljudje bi skušali ne izkoristiti biti do vas pošteni vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,9 6,2 9,1 7,3 24,9 10,8 11,1 13,5 6,1 3,8 1,1 0,3 5,50 V57 Ali ste sedaj .... 1 - poročeni 52,4 2 - živite skupaj s partnerjem, kot da ste poročeni 13,0 3 - ločeni 3,6 4 - poročeni, a živite narazen 0,5 5 - vdovec, vdova 9,3 6 - samski 20,5 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,5 V58 Ali imate kaj otrok? Če da, koliko? 00 - brez otrok 25,4 01 - 1 otrok 18,4 02 - 2 otroka 40,3 03 - 3 otroke 12,7 04 - 4 otroke 2,0 05 - 5 otrok 0,5 06 - 6 otrok 0,1 07 - 7 otrok 0,1 08 - 8 ali več otrok 0,3 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,2 V59 Kako ste zadovoljni s sedanjo finančno situacijo v vašem gospodinjstvu? Če pomeni enica na tej lestvici, da ste popolnoma nezadovoljni, destica pa, da ste popolnoma zadovoljni, s katero od ocen bi izrazili stopnjo svojega zadovoljstva? popolnoma popolnoma ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,4 4,8 6,4 5,4 19,1 12,2 16,6 18,7 6,7 5,5 0,1 0,2 6,06 VREDNOTE-10.indd 89 18. 11. 2016 10:28:10 90 V60 Ljudje pogosto razpravljajo o tem, kakšni naj bi bili razvojni cilji Slovenije v naslednjih desetih letih. Tu so napisani nekateri cilji, ki jim posamezniki pripisujejo največji pomen. Prosimo povejte, kateri od teh ciljev je za vas najpomembnejši? V61 In kateri cilj bi bil naslednji najbolj pomemben? V60 V61 prvi izbor drugi izbor - visoka raven ekonomske rasti 56,2 19,4 - zagotoviti Sloveniji močne obrambne sile 2,2 5,9 - poskrbeti, da bodo imeli ljudje več besede pri odločanju o stvareh pri delu in v okolju, kjer prebivajo 33,1 42,4 - olepšati naša mesta in deželo 3,7 19,8 ne vem 2,0 7,0 b.o. 2,7 5,5 V62 Če bi morali izbrati, katero od spodaj naštetih stvari bi ocenili kot najbolj pomembno? V63 In katera bi bila naslednja najbolj pomembna? V62 V63 prvi izbor drugi izbor - ohranjanje reda v državi 34,9 18,1 - dati ljudem več besede pri pomembnih odločitvah v državi 26,8 21,8 - borba proti naraščanju cen 26,2 32,6 - zaščita svobode govora 8,4 18,0 ne vem 1,2 5,3 b.o. 2,5 4,1 V64 Tu imamo še en seznam takšne vrste. Katera od tukaj naštetih stvari je po vašem mnenju najbolj pomembna? V65 In katera je naslednja najbolj pomembna? V64 V65 prvi izbor drugi izbor - stabilno gospodarstvo 60,4 16,0 - prizadevanje za bolj humano družbo 12,3 20,7 - prizadevanje za tako družbo, v kateri so več vredne ideje kot denar 7,0 19,1 - boj proti kriminalu 16,9 36,2 ne vem 1,2 4,7 b.o. 2,1 3,4 VREDNOTE-10.indd 90 18. 11. 2016 10:28:10 91 V66 Seveda vsi upamo, da ne bi spet prišlo do vojne. Če pa bi do nje prišlo, ali bi se bili vi pripravljeni boriti za domovino? 1 - da 57,9 2 - ne 33,9 8 - ne vem 5,4 9 - b.o. 2,8 V bližnji prihodnosti bo morda v našem načinu življenja prišlo do nekaterih sprememb. Nekaj izmed možnih sprememb je navedenih na spodnjem seznamu. Prosimo vas, da nam za vsako od njih poveste, ali bi v primeru, če bi do nje prišlo, bilo to po vaši oceni dobro, slabo, ali bi vam bilo vseeno? bilo bi mi je bilo bi dobro vseeno slabo ne vem b.o. 1 2 3 8 9 V67 zmanjšanje pomena dela v našem življenju 15,4 12,6 67,7 3,5 0,7 V68 večji poudarek razvoju tehnologije 63,7 24,4 8,0 3,5 0,5 V69 večje spoštovanje oblasti 39,4 41,9 11,4 5,5 1,8 S9 več poudarka družinskemu življenju 92,7 4,3 1,6 1,0 0,4 S10 večji poudarek solidarnosti in enakosti med ljudmi 92,2 4,2 1,9 1,3 0,4 Sedaj vam bom na kratko opisal(a) nekatere ljudi. Prosim vas, če mi lahko s pomočjo lestvice za vsak opis poveste, ali je ta oseba vam zelo podobna, vam je podobna, vam je do neke mere podobna, vam ni podobna ali pa vam ni sploh nič podobna? do neke zelo mere malo sploh mi je po- mi je mi je ni mi mi ni po- dobna po- po- po- po ne dobna mi je dobna dobna dobna dobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 V70 Zanj(o) je pomembno, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. 17,2 32,4 26,6 14,2 6,9 1,2 1,1 0,4 V71 Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. 0,4 5,1 15,0 18,1 38,6 22,2 0,4 0,4 V72 Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem okolju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo/njeno varnost lahko ogrozilo. 26,4 41,2 15,8 8,5 5,4 1,6 0,6 0,6 VREDNOTE-10.indd 91 18. 11. 2016 10:28:10 92 do neke zelo mere malo sploh mi je po- mi je mi je ni mi mi ni po- dobna po- po- po- po ne dobna mi je dobna dobna dobna dobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 V73 Zanj(o) je pomembno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. 11,7 30,5 25,3 14,3 14,4 3,0 0,4 0,5 V74 Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. 23,0 47,2 18,7 7,5 2,2 0,3 0,5 0,6 V75 Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. 12,7 36,6 25,6 11,7 10,3 2,0 0,6 0,6 V76 Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. 5,0 13,2 15,1 17,0 29,7 18,7 0,7 0,7 V77 Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno. 20,4 40,7 18,3 11,2 6,5 1,8 0,6 0,6 V78 Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen. 33,0 47,7 12,3 4,3 1,8 0,2 0,4 0,4 V79 Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere. 16,9 36,3 19,1 10,9 11,3 4,6 0,5 0,5 V80 Prebrali vam bomo nekaj problemov, vi pa povejte, kateri od njih se vam zdi najresnejši za svet kot celoto? 1 - življenje ljudi v revščini in pomanjkanju 68,4 2 - diskriminacija deklet in žensk 3,3 3 - slabe higienske razmere in infekcijske bolezni 4,3 4 - nezadostna izobrazba 4,3 5 - onesnaženost okolja 17,9 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 92 18. 11. 2016 10:28:11 93 V81 Tu imamo dve trditvi, ki zadevata okolje in razvoj gospodarstva. Katera je bliže vašim pogledom? 1 - Prednost bi morali dati varovanju okolja, četudi bi to pomenilo počasnejšo gospodarsko rast in izgubo nekaterih delovnih mest. 44,5 2 - Gospodarska rast in odpiranje novih delovnih mest bi morala imeti prednost, četudi bi okolje zaradi tega nekoliko trpelo. 42,8 3 - drugo 7,2 8 - ne vem 4,6 9 - b.o. 0,9 Ali ste v zadnjih dveh letih... V82 ...dali denarni prispevek kakšni okoljevarstveni organizaciji? 1 - da 17,6 2 - ne 81,6 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,2 V83 ...sodelovali na demonstracijah zaradi okoljskih (ekoloških) problemov? 1 - da 2,2 2 - ne 97,6 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 V84 V kolikšni meri vas zanima politika? 1 - zelo me zanima 5,8 2 - do neke mere me zanima 33,4 3 - le malo 32,1 4 - sploh me ne zanima 28,6 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,1 Tu je navedenih nekaj oblik političnega udejstvovanja. Za vsako od njih prosimo povejte, ali ste vi sami že kdaj sodelovali pri tem, ali bi bili morda pripravljeni sodelovati, ali pa pri tem ne bi v nobenem primeru sodelovali? to sem morda nikoli ne že delal bi ne bi vem b.o. 1 2 3 8 9 V85 podpisati peticijo 31,5 26,4 39,9 2,0 0,2 V86 pridružiti se bojkotu 4,9 37,2 55,8 1,6 0,6 V87 udeležiti se miroljubnih demonstracij 8,7 44,5 45,0 1,2 0,6 V88 udeležiti se stavke 13,2 40,5 43,6 1,5 1,2 V89 drugo 0,7 14,9 45,0 8,1 31,3 VREDNOTE-10.indd 93 18. 11. 2016 10:28:11 94 Na vprašanja od V90 do V94 odgovarjajo samo tisti, ki so pri vprašanjih od V85 do V89 izbrali odgovor »to sem že delal«. Ali ste ali niste vi sami sodelovali pri teh aktivnostih v zadnjih petih letih? sploh več kot ne se ne ne 1 x 2 x 3 x 3 x vem b.o. nanaša 1 2 3 4 5 8 9 0 V90 podpisati peticijo 13,3 17,0 7,0 2,6 1,8 0,4 37,0 20,9 V91 pridružiti se bojkotu 19,7 2,8 0,7 0,1 0,3 0,5 45,2 30,8 V92 udeležiti se miroljubnih demonstracij 19,3 4,2 1,3 0,3 0,3 0,5 43,9 30,3 V93 udeležiti se stavke 20,3 5,4 2,1 0,2 0,3 0,6 42,3 28,9 V94 drugo 12,9 0,6 0,4 0,1 0,5 1,4 52,9 31,3 V95 V politiki včasih ljudje govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 1 do 10, kjer pomeni 1 levico in 10 desnico? ne levo desno vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,9 3,8 5,8 4,6 24,7 7,5 4,2 3,8 2,2 3,1 21,2 14,1 5,07 Pred vami je nekaj nasprotujočih si trditev v parih. Prosimo vas, da ocenite, katera izmed obeh trditev je bliže vašim pogledom. Pri tem 1 pomeni, da popolnoma soglašate s trditvijo na levi strani, 10 pa pomeni, da popolnoma soglašate s trditvijo na desni. Če pa je vaše mnenje nekje vmes, lahko izberete katerokoli vmesno številko. V96 Potrebne so večje razlike v Dohodki bi morali dohodkih, ker to vzpodbudi ne biti bolj enaki. ljudi k večji prizadevnosti. vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 24,3 14,0 15,1 12,0 16,8 5,5 5,7 2,3 0,6 1,3 1,3 1,0 3,48 V97 Povečati bi se moral delež Povečati bi se moral delež ne privatne lastnine v podjetjih. državne lastnine v podjetjih. vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,4 6,1 9,5 9,3 31,5 5,2 9,2 5,1 1,5 4,1 8,1 1,9 4,84 V98 Država bi morala sprejeti Vsak posameznik več odgovornosti za to, bi moral prevzeti več ne da je vsakdo preskrbljen. odgovornosti sam zase. vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 22,5 9,2 11,4 9,9 21,4 4,5 7,7 4,5 2,6 3,8 1,6 0,8 4,10 VREDNOTE-10.indd 94 18. 11. 2016 10:28:11 95 V99 Tekmovanje je koristno. Tekmovanje je škodljivo. Spodbuja ljudi, da trdo delajo Odkrije tisto, kar je ne in razvijajo nove ideje. v ljudeh najslabše. vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 12,6 9,9 15,2 12,8 25,1 5,0 5,8 3,3 1,2 4,0 4,3 0,7 4,24 V100 Na splošno trdo delo ne Dolgoročno pripelje trdo prinese uspeha. Uspeh je ne delo do boljšega življenja. bolj stvar sreče in zvez. vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 14,0 9,4 15,6 12,0 16,5 6,8 5,9 6,2 2,8 8,2 1,9 0,7 4,61 V101 Bogastvo lahko narašča Ljudje lahko obogatijo tako, da ga je dovolj ne le na račun drugih. za vsakega. vem b.o. povpr. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 14,1 6,2 8,7 6,8 17,9 7,2 12,2 8,6 4,9 8,0 4,2 1,2 5,19 Radi bi vas vprašali, v kakšni meri zaupate naštetim skupinam ljudi. Za vsako skupino mi povejte, ali ji v celoti zaupate, precej zaupate, malo zaupate ali sploh ne zaupate? v celoti precej malo sploh nič ne vem b.o. 1 2 3 4 8 9 V102 družini 85,7 12,7 0,9 0,2 0,3 0,2 V103 sosedom 13,8 48,2 31,6 5,9 0,3 0,3 V104 ljudem, ki jih osebno poznate 20,6 60,9 16,8 1,5 0,0 0,2 V105 ljudem, ki jih prvič srečate 0,4 9,1 56,6 33,4 0,3 0,3 V106 ljudem druge vere 2,4 22,2 49,6 18,5 5,0 2,3 V107 ljudem druge narodnosti 2,8 23,9 50,4 16,2 4,6 2,1 Pred vami je seznam različnih slovenskih ustanov in organizacij. Prosimo vas, da za vsako posebej poveste, kolikšno je vaše zaupanje vanjo: ali je vaše zaupanje veliko, precejšnje, majhno, ali pa do te ustanove sploh ne čutite zaupanja? precej- sploh ne veliko šnje majhno ga ni vem b.o. 1 2 3 4 8 9 V108 cerkev 7,1 16,9 44,4 29,4 1,0 1,1 V109 vojska 4,8 29,0 49,7 13,4 2,3 0,8 V110 tisk, časopisi 1,2 22,0 62,0 13,8 0,6 0,4 V111 televizija 3,1 29,8 57,5 8,7 0,6 0,3 V112 sindikati 1,5 15,8 48,1 26,8 6,9 0,8 V113 policija 5,6 36,5 44,6 11,2 1,7 0,4 V114 sodišča 2,4 22,3 49,2 21,4 4,3 0,4 VREDNOTE-10.indd 95 18. 11. 2016 10:28:11 96 precej- sploh ne veliko šnje majhno ga ni vem b.o. 1 2 3 4 8 9 V115 vlada 0,9 6,8 50,5 39,0 2,1 0,7 V116 politične stranke 0,3 3,1 44,8 48,9 2,5 0,4 V117 Državni zbor 0,7 5,3 51,7 39,9 2,2 0,2 V118 državna uprava 0,7 9,3 54,1 33,0 2,6 0,4 S11 Predsednik Republike 6,3 24,8 44,8 22,0 1,8 0,4 V119 univerze 8,3 49,2 29,6 5,0 7,2 0,7 V120 velika podjetja 2,4 27,2 53,6 11,0 4,9 0,8 V121 banke 3,6 33,6 48,7 11,4 2,3 0,3 V122 ekološka gibanja 5,1 40,2 40,7 6,8 6,4 0,7 V123 ženska gibanja 4,8 35,5 39,4 8,0 11,0 1,4 V124 dobrodelne in humanitarne organizacije 4,7 29,1 47,0 15,6 3,4 0,3 In kakšno je vaše zaupanje ... precej- sploh ne veliko šnje majhno ga ni vem b.o. 1 2 3 4 8 9 V125 Evropski Uniji 2,0 22,5 59,8 12,5 2,9 0,3 V126 Združenim narodom (OZN) 2,2 21,8 57,1 13,8 4,8 0,4 S12 NATU 2,3 15,2 56,1 20,7 5,2 0,4 Pred vami je opis več možnih načinov vodenja naše države. Prosimo vas, da ocenite, kako dober se vam zdi vsak izmed njih: zelo dober, precej dober, precej slab ali zelo slab način vodenja naše države? zelo precej precej zelo ne dober dober slab slab vem b.o. 1 2 3 4 8 9 V127 Imeti močnega voditelja, ki odloča brez parlamenta in volitev. 6,5 17,1 30,8 36,0 8,7 0,8 V128 Da o tem, kaj je najbolje za državo, odločajo strokovnjaki in ne vlada. 19,6 55,0 13,8 2,8 8,1 0,7 V129 Da državo vodi vojska. 0,7 3,0 21,7 66,3 7,8 0,6 V130 Da imamo demokratičen politični sistem. 25,6 48,5 12,6 3,6 8,3 1,4 VREDNOTE-10.indd 96 18. 11. 2016 10:28:11 97 Od demokracije pričakujemo veliko, vendar vsa pričakovanja niso enako pomembna oziroma bistvena. Prosimo vas, da za vsako od naštetih značilnosti poveste, kako bistvena je po vaši oceni za demokracijo. Uporabite lestvico, kjer 1 pomeni »to sploh ni bistvena značilnost demokracije«, 10 pa pomeni, da je to »zagotovo bistvena značilnost demokracije«. sploh ni bistvena zagotovo je bistvena ne značilnost demokracije značilnost demokracije vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 V131 Vlade obdavčujejo bogate in podpirajo revne. 8,4 3,0 6,6 5,3 13,6 7,2 11,8 14,1 7,0 16,1 5,9 0,9 6,29 V132 Verski voditelji razlagajo zakone. 49,3 14,3 9,4 5,7 7,3 2,5 1,2 1,2 0,3 1,3 6,5 1,0 2,32 V133 Ljudje si izbirajo svoje voditelje na svobodnih volitvah. 2,5 0,8 0,9 1,1 4,8 2,9 4,9 13,9 14,8 48,0 4,4 0,9 8,57 V134 Nezaposleni dobivajo državno pomoč. 3,2 2,2 3,4 2,8 12,5 8,3 10,1 16,9 9,8 25,0 4,7 1,0 7,27 V135 Vojska prevzame oblast, kadar je vlada nesposobna. 38,7 11,4 8,9 5,6 8,4 3,4 4,1 3,6 2,2 3,5 9,1 1,2 3,17 V136 Državljanske pravice ščitijo ljudi pred nasiljem države. 3,1 2,1 2,2 2,5 8,0 5,0 8,6 14,7 13,9 32,6 6,3 1,0 7,80 V137 Država skrbi za izenačevanje dohodkov med ljudmi. 7,2 4,1 4,7 4,7 13,4 7,7 12,5 13,1 7,9 18,9 5,0 0,9 6,52 V138 Ljudje ubogajo svoje voditelje. 14,9 7,0 9,4 6,3 18,5 8,4 8,3 7,8 4,4 7,8 5,9 1,4 4,99 V139 Ženske imajo enake pravice kot moški. 1,9 1,1 1,0 0,8 4,2 1,8 3,9 10,2 12,1 58,6 3,6 0,7 8,84 V140 Kako pomembno je za vas, da živite v demokratični državi? Ocenite s pomočjo lestvice, kjer 1 pomeni »to sploh ni pomembno«, 10 pa pomeni »to je absolutno pomembno«. to sploh ni to je absolutno ne pomembno pomembno vem b.o. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,3 1,1 2,2 1,5 9,5 4,3 9,6 16,4 13,5 38,6 1,6 0,4 VREDNOTE-10.indd 97 18. 11. 2016 10:28:11 98 V141 In kako demokratično je danes vodenje Slovenije? Spet uporabite lestvico od 1 do 10, kjer 1 pomeni »sploh ni demokratično«, 10 pa pomeni, da »je v celoti demokratično«. sploh ni v celoti ne demokratično demokratično vem b.o. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,4 9,9 12,1 11,6 19,3 11,4 11,2 6,5 2,2 2,2 2,5 0,7 V142 Koliko se danes spoštujejo človekove pravice v Sloveniji? Ali bi vi ocenili, da se človekove pravice ... 1 - v veliki meri spoštujejo 3,6 2 - precej spoštujejo 28,5 3 - le malo spoštujejo 55,0 4 - sploh ne spoštujejo 12,0 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,3 V143 Ali kdaj razmišljate o smislu življenja? 1 - pogosto 25,6 2 - včasih 48,8 3 - redkokdaj 16,0 4 - nikoli 8,0 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,5 V144 Ali pripadate kakšni veroizpovedi? Če da, kateri? 00 - ne pripada nobeni veroizpovedi 29,2 01 - rimokatoliški 65,0 02 - evangeličanski 1,2 03 - pravoslavni 1,7 04 - judovski 0,0 05 - islamski 1,7 06 - hinduistični 0,1 07 - budistični 0,1 08 - drugi 0,4 88 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 98 18. 11. 2016 10:28:11 99 V145 Če ne upoštevate porok in pogrebov, ali hodite in kako pogosto hodite v zadnjem času k verskim obredom? 1 - več kot enkrat na teden 1,3 2 - enkrat na teden 13,1 3 - enkrat na mesec 7,6 4 - ob posebnih praznikih 29,2 5 - enkrat na leto 6,4 6 - manj pogosto 8,9 7 - nikoli, praktično nikoli 31,4 8 - ne vem 1,5 9 - b.o. 0,7 V146 Če ne upoštevate porok in pogrebov, kako pogosto molite? 01 - več kot enkrat na dan 3,8 02 - enkrat na dan 10,9 03 - več kot enkrat na teden 7,7 04 - samo ko se udeležim verskih obredov 14,0 05 - ob posebnih praznikih 12,0 06 - enkrat na leto 1,2 07 - manj pogosto 10,9 08 - nikoli, praktično nikoli 36,7 88 - ne vem 1,4 99 - b.o. 1,3 V147 Ne glede na to, ali ali se udeležujete verskih obredov ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 64,2 2 - neverni 15,2 3 - prepričan ateist 13,4 8 - ne vem 5,7 9 - b.o. 1,5 V148 Ali verjamete v boga? 1 - da 58,7 2 - ne 32,2 8 - ne vem 6,5 9 - b.o. 2,7 V149 Ali verjamete v pekel? 1 - da 29,2 2 - ne 59,0 8 - ne vem 8,7 9 - b.o. 3,1 VREDNOTE-10.indd 99 18. 11. 2016 10:28:11 100 V150 S katero od navedenih trditev bolj soglašate? Osnovni smisel vere je: 1 - slediti verskim zapovedim in obredom 7,7 2 - delati dobro soljudem 71,7 3 - nič od tega, drugo 12,4 8 - ne vem 6,0 9 - b.o. 2,2 V151 In katera od naslednjih trditev vam je bližja? Vera predvsem: 1 - daje smisel posmrtnemu življenju 11,1 2 - daje smisel življenju na tem svetu 54,8 3 - nič od tega, drugo 22,6 8 - ne vem 8,2 9 - b.o. 3,2 V152 Kako pomemben je bog v vašem življenju? Prosimo izrazite svoj odgovor na lestvici, kjer 1 pomeni, da sploh ni pomemben, 10 pa, da je zelo pomemben. sploh ni zelo ne pomemben pomemben vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 21,0 5,8 5,6 4,3 17,1 7,3 8,0 7,2 4,3 10,7 4,8 3,8 4,98 Kako močno soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 V153 Kadar pride do trenj med znanostjo in religijo, ima religija vedno prav. 0,7 8,4 49,2 32,3 8,6 0,8 3,25 V154 Edina sprejemljiva religija je moja religija. 5,9 25,0 32,2 27,4 6,4 3,2 2,90 V155 V naših javnih šolah bi morali poučevati o vseh religijah. 9,7 40,7 26,4 16,5 6,1 0,7 2,53 V156 Ljudje, ki pripadajo drugim religijam, so verjetno prav tako moralni kot pripadniki moje. 18,0 60,7 6,3 2,3 9,7 3,0 1,92 VREDNOTE-10.indd 100 18. 11. 2016 10:28:11 101 V kolikšni meri soglašate z naslednjimi izjavami? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti- sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S13 Politiki, ki ne verjamejo v boga, niso primerni za opravljanje javnih funkcij. 1,5 4,6 11,2 43,4 35,5 3,0 0,7 4,11 S14 Najvišji cerkveni voditelji naj ne bi poskušali vplivati na volilne odločitve ljudi. 34,8 44,4 8,3 7,0 3,3 1,9 0,3 1,97 S15 Slovenska cerkev (RKC) je v času po osamosvojitvi uspešno opravljala svojo pastoralno in humanitarno vlogo. 2,2 25,4 32,8 19,7 8,8 10,0 1,0 3,08 S16 Slovenska cerkev (RKC) se je v zadnjih 20-ih letih preveč ukvarjala s povečevanjem svojega političnega vpliva in premoženja. 36,6 40,5 11,9 3,5 0,7 6,3 0,6 1,83 Zanima me, kakšen ugled po vašem mnenju večina v Sloveniji pripisuje ljudem starim med 20 in 30 let in kakšen ugled ljudem starim med 40 in 50 let ter kakšen ugled ljudem starejšim od 70 let. Ocenite, kakšen ugled večina pripisuje ljudem ... izjemno nizek izjemno visok ne ugled v družbi ugled v družbi vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 V157 ...starim med 20 in 30 let 2,2 4,9 12,1 13,8 28,0 9,4 10,8 8,5 1,9 1,1 6,7 0,7 5,09 V158 ...starim med 40 in 50 let 0,4 1,0 2,9 3,9 19,9 17,4 20,0 19,6 5,0 2,6 6,5 0,7 6,45 V159 ...starejšim od 70 let 3,1 6,5 12,5 11,3 23,2 10,1 12,2 8,9 3,2 2,2 6,1 0,8 5,18 VREDNOTE-10.indd 101 18. 11. 2016 10:28:11 102 V160 Povejte, kako sprejemljivo ali nesprejemljivo bi se večini ljudi v Sloveniji zdelo, če bi bil ustrezno kvalificiran 30-letnik postavljen za njihovega šefa. Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni, da bi se večini ljudi to zdelo povsem nesprejemljivo, in 10, da bi se večini ljudi to zdelo povsem sprejemljivo. povsem povsem ne nesprejemljivo sprejemljivo vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,5 2,9 5,8 8,6 13,8 9,3 13,0 14,9 8,3 15,9 4,2 0,7 6,62 Sedaj pa pomislite na ljudi starejše od 70 let. S pomočjo iste lestvice povejte, kako verjetno je, da večina ljudi v Sloveniji vidi ljudi starejše od 70 let... sploh ni verjetno, zelo verjetno je, ne da jih vidijo tako da jih vidijo tako vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 8 9 V161 ...kot prijazne 1,4 8,9 25,4 42,9 17,9 2,7 0,8 2,69 V162 ...kot sposobne 4,8 21,6 43,5 19,6 6,9 2,7 0,8 2,02 V163 ... kot ljudi vredne spoštovanja 0,9 2,8 13,1 40,4 40,8 1,7 0,3 3,20 V164 Povejte še, kako sprejemljivo ali nesprejemljivo bi se večini ljudi v Sloveniji zdelo, če bi bil ustrezno kvalificiran 70-letnik postavljen za njihovega šefa. Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni, da bi se večini ljudi to zdelo povsem nesprejemljivo, in 10, da bi se večini ljudi to zdelo povsem sprejemljivo. povsem povsem ne nesprejemljivo sprejemljivo vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 12,9 12,4 13,8 11,4 13,5 7,3 9,6 8,3 1,7 3,9 3,7 1,3 4,47 Kako močno soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 V165 Danes se starejših ljudi ne spoštuje dovolj. 18,4 56,4 21,0 2,3 1,5 0,3 2,07 V166 Starejši ljudje dobijo od države več kot dovolj. 0,9 12,3 66,0 17,6 2,9 0,2 3,03 V167 Starejši ljudje so družbi v breme. 3,5 19,4 55,2 19,6 2,2 0,3 2,93 V168 Podjetja, ki zaposlujejo le mlade, poslujejo bolje kot podjetja, ki zaposlujejo ljudi različnih starosti. 1,3 13,1 60,1 12,7 11,9 0,8 2,97 V169 Starejši ljudje imajo preveč političnega vpliva. 3,9 32,7 47,3 7,4 8,3 0,3 2,64 VREDNOTE-10.indd 102 18. 11. 2016 10:28:11 103 V170 Kako varno se počutite v vaši soseski v teh dneh? 1 - zelo varno 53,7 2 - varno 45,1 3 - ogroženo 1,1 4 - zelo ogroženo 0,0 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,0 Kako pogosto se v vaši soseski dogaja naslednje… ? zelo precej ne prav sploh ne ne pogosto pogosto pogosto pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 V171 ropi 0,1 3,8 24,9 68,2 2,4 0,6 3,66 V172 popivanje na ulicah 1,6 7,5 24,0 64,5 1,9 0,6 3,55 V173 poseganje vojske in policije v zasebno življenje ljudi 0,2 1,2 11,3 83,3 3,4 0,7 3,85 V174 izražanje rasizma 0,4 1,8 9,3 84,3 3,7 0,6 3,85 V175 preprodaja drog na ulicah 1,4 7,2 10,1 73,6 6,7 0,9 3,69 Kaj od naštetega ste storili za lastno varnost? ne da ne vem b.o. 1 2 8 9 V176 pri sebi ne nosite večje količine denarja 68,4 29,9 0,5 1,2 V177 ponoči raje ne hodite ven 34,4 63,6 0,6 1,4 V178 nosite s seboj nož, pištolo ali kakšno drugo orožje 1,1 97,4 0,4 1,1 V179 Ali ste bili vi v zadnjem letu žrtev kaznivega dejanja? V180 Ali je bil morda kdo od članov vaše ožje družine v zadnjem letu žrtev kaznivega dejanja? V179 V180 anketiranec družinski član 1 - da 3,2 3,6 2 - ne 96,3 94,1 8 - ne vem 0,0 0,1 9 - b.o. 0,6 2,2 VREDNOTE-10.indd 103 18. 11. 2016 10:28:12 104 V kolikšni meri vas skrbijo naslednje situacije? le sploh ne zelo precej malo nič vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 V181 Da bi izgubili zaposlitev, ali ne bi mogli najti nove. 14,9 15,3 19,1 38,8 2,6 9,3 2,93 V182 Da svojim otrokom ne bi mogli zagotoviti dobre izobrazbe. 16,8 20,1 16,8 34,8 3,2 8,2 2,79 V183 Da bi se Slovenija zapletla v vojno. 17,0 20,7 29,6 31,4 0,7 0,6 2,76 V184 Da bi prišlo do terorističnega napada. 15,7 18,4 29,7 34,8 0,8 0,5 2,85 V185 Da bi prišlo do državljanjske vojne. 16,1 16,4 28,7 37,3 1,0 0,5 2,89 V186 Da bi oblast prisluškovala vašim telefonskim pogovorom in brala vašo pošto ali elektronsko pošto. 9,3 13,1 20,5 56,1 0,7 0,3 3,25 V187 Ali se strinjate ali ne z naslednjo trditvijo: »V določenih okoliščinah je pri iskanju pravičnega izhoda vojna neizogibna.« 1 - strinjam se 16,3 2 - ne strinjam se 77,4 8 - ne vem 5,2 9 - b.o. 1,1 Ali se je (če da) in kako pogosto v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da vi ali vaša družina ... ne pogosto včasih redko nikoli vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 V188 niste imeli dovolj hrane 0,2 1,2 3,6 94,8 0,2 0,2 3,93 V189 da se zaradi kriminala niste počutili varno v vašem domu 0,2 1,0 3,7 94,7 0,4 0,2 3,94 V190 da ste ostali brez potrebnih zdravil in zdravstvene oskrbe 0,3 0,7 4,3 94,4 0,3 0,3 3,93 V191 da ste ostali brez denarja 2,4 6,5 12,7 77,8 0,6 2,4 3,67 VREDNOTE-10.indd 104 18. 11. 2016 10:28:12 105 Prebrali vam bomo nekaj trditev. Zanima nas, v kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z njimi. 1 pomeni, da sploh ne soglašate, 10 pa pomeni, da popolnoma soglašate s trditvijo. sploh ne popolnom ne soglašam soglašam vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 V192 Znanost in tehnologija omogočata bolj zdravo, lažje in udobnejše življenje. 2,6 1,1 3,4 3,7 13,4 8,9 13,0 18,2 10,7 21,5 2,9 0,6 7,23 V193 Zaradi znanosti in tehnologije se bodo naslednjim generacijam odprle nove možnosti. 1,4 1,5 2,7 2,2 8,7 7,2 13,0 21,0 12,5 25,7 3,4 0,7 7,68 V194 Preveč smo odvisni od znanosti in premalo od vere (religije). 29,8 12,5 10,8 6,5 14,6 5,3 4,9 4,2 1,8 4,0 4,6 1,0 3,62 V195 Slaba stran znanosti je, da ljudje ne vedo več, kaj je prav in kaj je narobe. 8,6 4,8 6,2 5,0 17,8 8,0 10,6 11,6 6,0 16,9 4,2 0,4 6,12 V196 V mojem vsakodnevnem življenju je znanost nepomembna. 20,0 12,9 13,1 9,3 17,9 5,5 5,8 5,8 2,5 3,9 2,5 0,7 4,07 V197 Če gledate v celoti, ali bi rekli, da je svet boljši ali slabši zaradi znanosti in tehnologije? S pomočjo lestvice mi povejte, katera od obeh trditev vam je bliže? 1 pomeni »svet je dosti slabši«, 10 pa pomeni »svet je dosti boljši«. svet je svet je ne dosti slabši dosti boljši vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,8 1,8 4,1 4,1 16,9 11,7 14,0 19,7 11,3 12,7 1,2 0,6 6,86 VREDNOTE-10.indd 105 18. 11. 2016 10:28:12 106 Prosim vas, da mi za vsako od naštetih stvari poveste, ali jo lahko po vašem mnenju vedno opravičimo, ali je nikoli ne moremo opravičiti, ali pa gre za nekaj vmesnega? lahko vedno nikoli ne moremo ne b.o. opravičimo opravičiti vem povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 V198 zahtevati od države ugodnosti, ki ti ne pripadajo 1,1 0,5 1,5 2,9 8,1 3,0 5,5 12,9 13,2 48,3 2,4 0,6 8,45 V199 izogibati se plačilu karte za javni promet 1,3 0,7 1,2 3,3 7,2 3,0 6,5 10,1 12,0 52,7 1,6 0,5 8,52 V200 krasti 0,5 0,1 0,1 0,5 1,9 0,7 1,5 4,5 10,9 78,3 0,7 0,3 9,54 V201 goljufati pri davkih, če se pokaže priložnost 0,9 0,1 0,8 0,9 2,7 1,8 3,0 6,4 12,1 70,3 0,7 0,4 9,24 V202 sprejemati podkupnine na službenem položaju 0,3 0,2 0,3 0,4 1,5 0,6 0,8 4,1 8,7 81,8 0,7 0,7 9,62 V203 homoseksualnost 23,0 4,4 5,9 3,6 10,9 2,2 2,5 4,3 3,3 31,2 6,2 2,5 5,76 V204 splav 31,4 8,3 8,9 4,9 18,2 3,1 2,4 4,1 2,5 11,8 3,1 1,2 4,12 V205 ločitev 35,5 9,2 8,7 5,2 18,8 5,4 3,1 3,1 1,4 6,4 2,2 1,0 3,62 V206 spolni odnosi pred poroko 58,7 10,7 6,8 3,0 8,5 2,3 1,0 0,8 0,6 3,8 2,2 1,6 2,35 V207 samomor 7,3 2,6 3,8 2,8 11,2 3,4 3,6 6,1 7,5 44,3 5,6 1,7 7,51 V208 da mož udari svojo ženo 1,1 0,5 0,3 0,4 2,5 1,4 1,2 4,0 7,7 79,0 1,4 0,6 9,43 V209 da starši tepejo svoje otrok 1,0 0,7 0,7 0,7 4,3 2,0 3,0 8,7 11,6 65,9 1,0 0,4 9,07 V210 nasilje do drugih ljudi 1,0 0,4 0,3 0,2 1,8 0,6 1,9 5,1 9,2 77,7 1,0 0,8 9,47 S17 evtanazija 17,7 4,8 6,3 3,4 17,5 3,5 3,5 5,1 6,3 24,3 6,9 0,9 5,77 S18 prostitucij 8,2 3,2 3,6 2,9 15,1 4,7 3,9 5,0 8,3 32,4 7,4 5,4 6,95 S19 smrtna kazen 10,3 2,2 3,6 2,2 15,4 4,2 3,8 5,3 8,4 37,0 6,0 1,5 7,04 V211 V kolikšni meri ste ponosni na to, da ste Slovenec? 1 - zelo ponosen 48,7 2 - precej ponosen 36,1 3 - malo ponosen 8,2 4 - sploh nisem ponosen 2,0 5 - nisem Slovenec 4,3 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 106 18. 11. 2016 10:28:12 107 Sedaj vam bomo prebrali različne vidike in področja, na katere bi kot Slovenci (državljani Slovenije) lahko bili ponosni, ali pa ne. Za vsako posamezno področje mi s pomočjo dane lestvice povejte, v kakšni meri ste vi osebno ponosni nanj. Ocene so kot v šoli: 1 pomeni „prav nič“, 5 pa „zelo sem ponosen“. prav nič zelo ne nisem ponosen sem ponosen vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 88 99 S20 na slovensko zgodovino 1,0 3,6 25,4 32,5 35,5 1,5 0,5 4,00 S21 na demokratične institucije v Sloveniji 8,6 21,7 40,3 18,3 7,0 3,2 0,8 2,93 S22 na gospodarske uspehe Slovenije 14,6 25,1 37,7 14,7 5,8 1,5 0,7 2,71 S23 na socialno varnost in social- ne storitve v Sloveniji 7,4 24,3 39,4 20,9 6,3 1,3 0,5 2,94 S24 na slovenske uspehe v športu 0,3 0,7 5,2 26,0 66,1 1,3 0,3 4,60 S25 na osamosvojitev Slovenije 1,3 1,4 9,4 22,5 64,1 0,7 0,7 4,49 S26 na možnosti političnega soo- dločanja v Sloveniji 7,0 16,9 34,9 24,6 12,0 3,4 1,2 3,18 S27 na strpnost znotraj slovenske družbe 9,3 22,7 38,0 19,5 7,4 2,6 0,6 2,93 S28 na kulturo v Sloveniji 1,9 5,9 28,4 38,9 22,5 1,9 0,5 3,76 S29 V Sloveniji se je oblikovalo več različnih pogledov glede vloge partizanov in domobrancev v času 2. svetovne vojne (1941 – 1945). Navedli vam bomo nekaj teh pogledov, vi pa povejte, kateri od njih vam je najbližji. 1 - Partizani so bíli pravičen boj zoper okupatorja, domobranci pa so nedopustno sodelovali z okupatorjem. 47,9 2 - Partizani so se borili za komunistično revolucijo, ki so se ji domobranci upravičeno uprli. 7,6 3 - Domobranci so se upravičeno uprli komunistični revoluciji v NOB, ne bi pa smeli sodelovati z okupatorjem. 12,6 4 - drugo 10,3 8 - ne vem 17,5 9 - b.o. 4,1 S30 Obstajajo različna mnenja o razmerah, v kakršnih smo živeli v Sloveniji v desetletjih po 2. svetovni vojni – vse do osamosvojitve Slovenije 1991. Navajamo jih nekaj, vi pa povejte, katero je vam osebno najbližje? 1 - To obdobje je bilo čas strahu in zatiranja. 5,5 2 - Bilo je marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj slabega. 55,2 3 - To je bil čas napredka in dobrega življenja. 24,8 4 - drugo 2,7 8 - ne vem 10,2 9 - b.o. 1,6 VREDNOTE-10.indd 107 18. 11. 2016 10:28:12 108 S31 Tudi pogledi na razvoj in življenjske razmere v Sloveniji v zadnjih 20-ih letih so različni. Ponovno vam bomo navedli nekaj teh pogledov, vi pa povejte, kateri od teh je vam najbližji. 1 - To je bil čas uveljavljanja slovenske demokratične države, čas napredka in izboljševanja življenjskih razmer ljudi. 10,1 2 - Bilo je marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj slabega. 27,4 3 - To je bil čas poglabljanja socialnih razlik med ljudmi; bogati so postajali še bogatejši, revni še bolj revni; bil je čas nenehnih političnih spopadov. 50,6 4 - drugo 1,8 8 - ne vem 8,8 9 - b.o. 1,3 Ljudje imajo različne predstave o njih samih in o tem, kako se povezujejo s svetom. Povejte, kako močno soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o tem, kako vi vidite samega sebe. močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam šam šam vem b.o. popv. 1 2 3 4 8 9 V212 sebe vidim kot državljana sveta 11,7 62,0 20,2 3,1 2,4 0,6 2,15 V213 sebe vidim kot pripadnika kraja, mesta 20,9 70,1 6,0 1,3 1,1 0,7 1,88 S32 sebe vidim kot pripadnika pokrajine / regije 18,0 68,7 9,0 2,5 1,4 0,5 1,96 V214 sebe vidim kot pripadnika slovenskega naroda 35,2 59,8 2,6 1,1 0,7 0,6 1,69 V215 sebe vidim kot pripadnika Evropske unije 12,4 68,5 14,3 2,7 1,6 0,5 2,07 V216 sebe vidim kot neodvisnega posameznika 25,7 61,1 9,0 1,9 2,0 0,4 1,87 Obstajajo različna mnenja o tem, kaj pomeni biti dober državljan. Kako pomembne so za vas naslednje stvari? Ocenite na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da stvar za vas sploh ni pomembna, 10 pa pomeni, da je stvar za vas zelo pomembna. sploh ni zelo ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 S33 Nikoli se izogibati plačevanju davkov. 1,7 0,6 1,7 1,6 2,1 8,0 3,1 6,5 12,9 13,8 45,3 0,9 1,9 8,24 VREDNOTE-10.indd 108 18. 11. 2016 10:28:12 109 sploh ni zelo ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 S34 Biti aktiven v družbenih ali političnih organizaci- jah. 13,2 8,7 8,0 6,0 5,8 18,8 7,8 7,1 7,9 3,0 9,2 1,9 2,7 4,59 S35 Pomagati ljudem v Slo- veniji, ki jim gre slabše kot vam. 0,7 0,7 0,4 1,3 2,2 7,5 7,5 10,3 15,8 14,6 38,1 0,8 0,2 8,16 Ljudje na različne načine izvemo, kaj se dogaja v naši državi in po svetu. Prosimo vas, da za vsakega od naštetih virov informiranja poveste, kako pogosto dobite informacije iz tega vira. Je to dnevno, tedensko, mesečno, redkeje ali nikoli? teden- me- ne dnevno sko sečno redkeje nikoli vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 V217 dnevni časopisi 46,7 24,0 3,6 15,5 9,6 0,0 0,5 V218 tiskane revije, tedniki 9,6 38,7 12,3 24,4 14,0 0,2 0,7 V219 televizijska poročila 79,3 13,0 1,8 3,7 1,8 0,0 0,4 V220 radijska poročila 67,6 12,5 2,2 11,3 6,0 0,0 0,4 V221 mobilni telefon 23,8 7,1 3,5 18,6 46,3 0,1 0,7 V222 elektronska pošta 23,5 7,4 4,2 15,0 49,1 0,3 0,6 V223 internet 41,0 9,4 2,7 9,0 37,2 0,1 0,6 V224 pogovor s prijatelji ali kolegi 39,9 26,3 9,9 18,5 4,5 0,1 0,7 V225 Kako pogosto, če sploh kdaj, uporabljate osebni računalnik? 1 - nikoli 30,5 2 - priložnostno, redko 12,6 3 - pogosto 9,6 4 - redno, vsakodnevno 46,5 5 - ne vem, kaj je osebni računalnik 0,6 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 Kadar so volitve, ali volite vedno, običajno ali nikoli? vedno običajno nikoli ne vem b.o. 1 2 3 8 9 V226 na lokalni, občinski ravni 51,0 37,9 9,9 0,5 0,7 V227 na državni ravni (Državni zbor, predsedniške volitve) 54,0 33,4 10,2 0,7 1,8 VREDNOTE-10.indd 109 18. 11. 2016 10:28:12 110 S36 Ali ste se udeležili zadnjih volitev (leta 2008) za poslance v Državni zbor? 1 - da 74,3 2 - ne 22,4 8 - ne vem 2,7 9 - b.o. 0,7 S37 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste takrat glasovali? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 4,5 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 5,3 03 - NSI – Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 1,3 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 15,8 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka in SMS – Stranka mladih Slovenije 3,3 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 3,0 07 - SD - Socialni demokrati 17,2 08 - ZARES - nova politika 2,0 09 - druga stranka 1,0 77 - nisem volil 24,8 88 - ne vem 17,2 99 - b.o. 4,6 V228 Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor. Za kandidata katere stranke bi najverjetneje glasovali? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 7,1 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 3,1 03- NSI – Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 1,4 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 15,1 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,9 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 3,0 07 - SD - Socialni demokrati 7,8 08 - ZARES - nova politika 1,6 09 - druga stranka 5,7 77 - ne bi volil 25,4 88 - ne vem 20,6 99 - b.o. 5,4 VREDNOTE-10.indd 110 18. 11. 2016 10:28:12 111 S38 Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2,2 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1,5 03 - NSI – Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 0,6 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 3,0 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,6 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,2 07 - SD - Socialni demokrati 2,3 08 - ZARES - nova politika 0,5 09 - druga stranka 1,2 66 - se ne nanaša, je navedel stranko 43,1 77 - nobena 25,1 88 - ne vem 7,1 99 - b.o. 10,6 Navedli vam bomo nekaj možnih oblik političnega in družbenega delovanja ljudi. Za vsako od njih mi prosim povejte, ali ste vi sami že kdaj sodelovali pri tem. da, vendar da, v je minilo zadnjih 12 več kot 12 ne mesecih mesecev ne vem b.o. 1 2 3 8 9 S39 se udeležil političnega sestanka ali shoda 3,0 6,5 90,1 0,1 0,3 S40 imel stik ali poskušal priti v stik s politikom ali političnim funkcionarjem, da bi tako izrazil svoje poglede 3,6 3,6 92,6 0,0 0,2 S41 prispeval denar za neko družbeno ali politično aktivnost 2,2 2,9 94,6 0,0 0,3 S42 stopil v stik z množičnimi mediji, ali v njih nastopil, da bi tako izrazil svoje poglede 1,4 1,6 96,8 0,0 0,2 S43 sodeloval v internetnem političnem forumu ali razpravni skupini 2,6 1,6 95,4 0,1 0,3 VREDNOTE-10.indd 111 18. 11. 2016 10:28:12 112 V229 Ali so naloge, ki jih opravljate pri svojem delu, večinoma take, da zahtevajo fizični napor, ali pa opravljate večinoma umsko delo? Če sedaj ne delate, povejte za svoje glavno delo v preteklosti. Uporabite lestvico, kjer 1 pomeni »večinoma fizično delo«, 10 pa pomeni »večinoma umsko delo« večinoma večinoma ne fizično delo umsko delo vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 12,8 5,9 5,5 3,8 19,0 6,1 5,1 8,0 10,3 19,6 1,3 2,6 5,99 V230 Ali so naloge, ki jih opravljate oz. ste jih v preteklosti opravljali pri svojem delu, večinoma rutinske ali večinoma ustvarjalne? Uporabite lestvico, kjer 1 pomeni »večinoma rutinske naloge«, 10 pa pomeni »večinoma ustvarjalne naloge«. večinoma večinoma ne rutinske naloge ustvarjalne naloge vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 12,2 6,9 7,2 6,9 17,3 7,1 8,0 11,2 7,6 11,6 1,2 2,7 5,57 V231 In v kakšni meri ste oz. ste bili samostojni pri opravljanju svojih delovnih nalog? Uporabite lestvico, kjer 1 pomeni »sploh nisem samostojen«, 10 pa pomeni »popolnoma sem samostojen«. sploh nisem popolnoma sem ne b.o. povp. samostojen samostojen vem 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,2 1,0 1,5 1,9 8,9 4,1 7,7 18,9 15,4 34,7 1,2 2,4 8,06 V232 Ali sedaj nadzirate ali pa ste prej nadzirali druge pri delu? 1 - da 37,4 2 - ne 58,9 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 3,2 V233 Ali ste vi na splošno tisti, ki v vašem gospodinjstvu pridobiva največ dohodka? 1 - da 46,0 2 - ne 51,6 8 - ne vem 0,8 9 - b.o. 1,5 VREDNOTE-10.indd 112 18. 11. 2016 10:28:12 113 V234 Ali je tisti, ki na splošno v gospodinjstvu pridobiva največ dohodka, sedaj zaposlen, ali ni? 1 - da 42,0 2 - ne 18,3 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 39,3 V235 Ali je vaša družina v preteklem letu dni ... 1 - privarčevala kaj denarja 35,0 2 - ravno še shajala 41,8 3 - porabila nekaj prihrankov 16,1 4 - porabila prihranke in si sposodila denar 4,0 8 - ne vem 1,8 9 - b.o. 1,3 V236 Ljudje včasih označujejo samega sebe kot pripadnika razreda delavcev, srednjega razreda, ali pa zgornjega ali spodnjega razreda. Ali bi vi zase rekli, da sodite v: 1 - zgornji razred 0,7 2 - zgornji srednji razred 19,9 3 - spodnji srednji razred 41,2 4 - delavski razred 29,7 5 - spodnji razred 4,5 8 - ne vem 2,4 9 - b.o. 1,6 V237 Tu je dohodkovna lestvica od 1 do 10, kjer 1 pomeni »najnižjo dohodkovno skupino«, 10 pa »najvišjo dohodkovno skupino« v Sloveniji. Prosimo vas, da ocenite, v katero skupino sodi vaše gospodinjstvo, pri tem pa upoštevajte vse plače, pokojnine in vse druge dohodke članov vašega gospodinjstva. najnižja najvišja ne dohodkovna skupina dohodkovna skupina vem b.o. povp. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,2 6,7 9,2 13,5 26,4 18,2 12,7 4,5 0,2 0,5 1,5 2,4 4,91 VREDNOTE-10.indd 113 18. 11. 2016 10:28:12 114 1.3.2 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, NACIONALNA RAZISKAVA SJM 2011/2 VREDNOTE IN STALIŠČA Našteli vam bomo nekaj besed ali pojmov, vi pa na hitro, po prvem vtisu, brez predolgega razmišljanja, ocenite, ali imate do njih zelo pozitiven, pozitiven, negativen ali zelo negativen odnos. zelo zelo negati- negati- niti - poziti- poziti- ne ven ven niti ven ven vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S44 narod 0,6 1,9 15,6 65,9 11,6 3,9 0,6 3,90 S45 socializem 1,7 14,0 35,3 40,1 3,9 4,1 0,8 3,32 S46 ukinitev smrtne kazni 2,9 17,6 24,9 31,8 15,8 6,1 0,9 3,43 S47 globalizacija 3,2 25,0 34,4 20,9 1,8 13,8 0,9 2,92 S48 pravica do splava 3,1 10,9 19,0 46,8 15,0 4,0 1,3 3,63 S49 internet 0,7 3,3 11,8 50,2 26,2 7,1 0,7 4,06 S50 slovensko domobranstvo 12,3 33,3 24,7 16,1 3,6 8,5 1,6 2,61 S51 verouk v šolah 18,6 36,3 21,7 15,5 2,4 4,6 0,8 2,44 S52 sindikalne pravice delavcev 1,0 3,6 15,8 57,2 16,7 4,8 0,8 3,90 S53 slovenski partizani 1,2 6,3 27,7 46,2 11,2 5,8 1,6 3,65 S54 enakost med spoloma 0,7 2,5 5,2 50,8 37,0 3,0 0,8 4,26 S55 majhne socialne razlike 0,7 3,7 10,9 55,8 25,3 2,6 1,0 4,05 S56 kapitalizem 7,1 32,6 38,2 11,8 1,4 8,0 1,0 2,65 S57 liberalizem 3,6 19,8 40,7 20,4 2,9 11,2 1,3 2,99 S58 Evropa 1,6 8,8 38,6 40,5 4,4 5,2 0,8 3,40 V nadaljevanju vam bomo navedli nekaj trditev o razlikah glede dohodkov med ljudmi, vi pa povejte, ali z njimi soglašate ali ne soglašate. S59 Vlada je odgovorna za to, da zmanjša razlike v dohodkih med ljudmi z visokimi dohodki in ljudmi z nizkimi dohodki. 1 - močno soglašam 34,6 2 - soglašam 48,6 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 9,6 4 - ne soglašam 4,8 5 - sploh ne soglašam 1,2 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 114 18. 11. 2016 10:28:12 115 S60 Večje razlike v dohodkih so potrebne za napredek in blagostanje Slovenije. 1 - močno soglašam 2,7 2 - soglašam 15,1 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 19,3 4 - ne soglašam 45,2 5 - sploh ne soglašam 14,0 8 - ne vem 2,7 9 - b.o. 1,0 S61 Kaj mislite, ali bi morali ljudje z visokimi dohodki plačevati večji delež svojega dohodka za davek, v primerjavi s tistimi, ki imajo nizke dohodke, ali naj bi plačevali enak ali manjši delež dohodka za davke? 1 - dosti večji delež 23,9 2 - večji delež 62,2 3 - enak delež 10,0 4 - manjši delež 0,5 5 - dosti manjši delež 0,1 8 - ne vem 2,5 9 - b.o. 0,8 Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da si ljudje z višjimi dohodki lahko... S62 ... s plačilom zagotovijo boljšo zdravstveno oskrbo kot ljudje z nizkimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 0,8 2 - deloma pravično, prav 8,6 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 14,6 4 - deloma nepravično, narobe 19,4 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 54,9 8 - ne vem 1,2 9 - b.o. 0,5 S63 ... da ljudje z višjimi dohodki lahko omogočijo boljšo izobrazbo svojim otrokom, kot ljudje z nižjimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,3 2 - deloma pravično, prav 7,7 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 13,1 4 - deloma nepravično, narobe 20,4 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 56,0 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 115 18. 11. 2016 10:28:13 116 S64 Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji povečati, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 1,5 2 - sedanje razlike so primerne 5,2 3 - razlike naj se zmanjšajo 83,7 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 5,2 8 - ne vem 3,2 9 - b.o. 1,1 S65 Povejte prosimo, kdo naj bi bil po vašem mnenju predvsem odgovoren za to, da bi imeli ljudje primeren življenjski standard? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni‚ to je predvsem odgovornost posameznika, 10 pa‚ to je predvsem odgovornost države. to je predvsem to je predvsem ne odgovornost posameznika odgovornost države vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,6 1,8 2,5 4,2 5,0 26,1 11,4 12,1 11,8 7,4 15,1 0,7 0,4 6,41 S66 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot enakost. Toda če bi moral/a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/a, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 49,2 2 - bi ocenil/a, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike. 41,5 3 - Ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo. 5,6 8 - ne vem 3,0 9 - b.o. 0,7 S67 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot varnost. Toda če bi moral/a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/a, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 28,5 2 - bi ocenil/a, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega. 60,9 3 - Ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo. 6,0 8 - ne vem 3,3 9 - b.o. 1,3 VREDNOTE-10.indd 116 18. 11. 2016 10:28:13 117 S68 In katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako enakost kot varnost. Toda če bi moral/a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/a, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike ali 32,9 2 - bi ocenil/a, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega 55,3 3 - Ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo. 7,2 8 - ne vem 3,5 9 - b.o. 1,1 V večini dežel obstajajo razlike in celo spori in konflikti med različnimi družbenimi skupinami. Kako ostri so po vaši oceni v Sloveniji konflikti med spodaj navedenimi skupinami? niso zelo preveč ni teh ne ostri ostri ostri sporov vem b.o. 1 2 3 4 8 9 S69 med revnimi in bogatimi 7,2 33,5 45,6 9,4 3,8 0,5 S70 med nezaposlenimi in zaposlenimi 4,0 33,8 43,5 14,0 4,4 0,3 S71 med vodstvi podjetij in delavci 15,0 55,0 23,9 2,2 3,4 0,6 S72 med mladimi in starimi 2,0 18,5 59,1 16,5 3,2 0,7 S73 med moškimi in ženskami 1,1 11,3 62,1 21,4 3,4 0,7 S74 med Slovenci in priseljenci 4,2 31,4 48,5 10,4 5,1 0,4 S75 med političnimi levičarji in političnimi desničarji 33,2 44,6 14,4 2,1 5,1 0,6 S76 med vernimi in nevernimi 2,9 16,9 50,1 23,3 6,1 0,7 VREDNOTE-10.indd 117 18. 11. 2016 10:28:13 118 Prebrali vam bomo nekaj stališč v zvezi z zakonitostjo, vi pa povejte, ali se z njimi strinjate, ali ne. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni da se sploh ne strinjate, in 5, da se popolnoma strinjate. sploh ne v celoti se ne strinjam niti - strinjam se ne strinjam se niti se strinjam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S77 Človek se mora pokoravati samo tistim zakonom, ki se mu zdijo razumni. 11,1 36,1 17,4 28,6 3,7 2,7 0,3 2,77 S78 Čisto v redu je, da iščeš luknje v zakonu. 12,3 40,7 17,1 23,2 4,0 2,4 0,2 2,65 S79 Človek mora spoštovati zakone ne glede na to, koliko ga ti ovirajo v njegovih osebnih težnjah. 3,4 9,4 18,6 55,9 9,7 2,8 0,2 3,61 S80 Lačen človek ima pravico krasti. 27,6 44,1 16,1 8,9 2,1 0,9 0,4 2,13 S81 Zakoni, ki se hitro spreminjajo, nimajo prave veljave. 2,4 10,1 12,9 54,8 16,1 3,1 0,6 3,75 S82 Čisto v redu je prekršiti zakon, če te pri tem ne dobijo. 28,0 50,5 10,3 7,9 0,8 2,2 0,4 2,01 S83 Vsem zakonom se moramo strogo pokoravati, zato so zakoni. 3,5 13,0 23,7 50,1 7,5 1,9 0,4 3,46 Prosim povejte, ali spodaj navedeni pojmi ustrezajo ali ne ustrezajo vaši predstavi o kapitalistični družbi. ne ne ustreza ustreza vem b.o. 1 2 8 9 S84 stavka 69,5 19,8 9,0 1,7 S85 svoboda 60,5 29,8 8,0 1,6 S86 neenakost 52,0 37,6 8,6 1,8 S87 blagostanje 45,5 42,5 10,3 1,8 S88 sebičnost 49,7 38,6 9,6 2,1 S89 dobiček 74,4 16,5 7,5 1,7 S90 pravičnost 35,2 55,5 7,7 1,7 S91 pomanjkanje 43,9 46,6 7,8 1,8 S92 človečnost 37,1 52,0 9,2 1,7 S93 napredek 66,9 22,1 9,2 1,9 S94 učinkovitost 63,0 25,2 9,8 2,0 S95 korupcija 58,7 30,7 8,9 1,8 VREDNOTE-10.indd 118 18. 11. 2016 10:28:13 119 Sedaj pa povejte še, ali navedeni pojmi ustrezajo ali ne ustrezajo vaši predstavi o socialistični družbi. ne ne ustreza ustreza vem b.o. 1 2 8 9 S96 stavka 44,5 45,1 8,0 2,3 S97 svoboda 69,8 20,1 7,8 2,3 S98 neenakost 24,1 64,5 9,2 2,2 S99 blagostanje 58,7 29,1 9,7 2,4 S100 sebičnost 19,7 67,4 10,6 2,3 S101 dobiček 38,5 49,5 9,4 2,6 S102 pravičnost 67,4 22,2 8,0 2,4 S103 pomanjkanje 24,1 65,4 8,0 2,5 S104 človečnost 70,9 17,2 9,3 2,6 S105 napredek 57,5 30,5 9,4 2,6 S106 učinkovitost 54,3 33,3 9,9 2,5 S107 korupcija 27,2 59,6 10,7 2,5 VREDNOTE-10.indd 119 18. 11. 2016 10:28:13 120 Ali nam lahko navedete dve osebi iz političnega življenja Slovenije, ki imata sedaj med ljudmi največji ugled? Ali lahko navedete še tretjega in četrtega? S108 S109 S110 S111 01 - Türk 31,1 8,0 2,2 0,6 02 - Pahor 4,1 4,6 2,1 1,0 03 - Janša 6,8 6,0 2,4 1,5 04 - Kučan 5,5 4,1 1,5 1,1 05 - Kresal 0,7 1,7 1,9 1,6 06 - Jelinčič 2,2 2,5 2,2 1,9 07 - Golobič 0,0 0,5 0,3 0,2 08 - Erjavec 5,0 4,2 2,2 1,5 09 - Potočnik 2,2 2,5 1,2 0,5 10 - Žerjav 2,6 2,2 1,0 0,8 11 - Drnovšek 1,0 1,2 0,5 0,1 12 - Bučar 1,2 1,7 0,6 0,5 13 - Žbogar 0,0 0,1 0,3 0,4 14 - Peterle 1,0 0,9 0,8 0,4 15 - Jankovič 0,6 0,1 0,6 0,7 16 - Križanič 0,0 0,0 0,1 0,0 17 - Thaler 0,0 0,0 0,0 0,1 18 - Gantar 0,4 1,3 0,8 0,3 19 - Lahovnik 2,0 1,7 1,5 0,7 20 - Pezdir 0,3 0,5 0,6 0,2 21 - Virant 0,4 0,7 0,7 0,1 22 - Stanovnik 0,3 0,5 0,4 0,3 23 - Mencinger 0,1 0,6 0,2 0,1 24 - Jelušič 0,1 0,4 0,5 0,6 25 - Potrč 0,0 1,1 0,6 0,9 26 - Kacin 0,0 0,5 0,0 0,2 27 - Židan 0,2 0,2 0,3 0,5 28 - Zver 0,1 0,2 0,0 0,5 29 - Gaspari 0,0 0,3 0,3 0,2 30 - Svetlik 0,1 0,1 0,2 0,2 99 - drugo 1,9 4,9 3,0 3,4 99 - b.o. 30,3 47,0 71,4 79,2 VREDNOTE-10.indd 120 18. 11. 2016 10:28:13 121 Ali lahko navedete še dva slovenska politika, ki imata sedaj med ljudmi najmanjši ugled? S112 S113 01 - Türk 0,8 1,1 02 - Pahor 32,9 8,0 03 - Janša 12,3 8,0 04 - Kučan 0,4 0,0 05 - Kresal 3,7 11,6 06 - Jelinčič 5,5 5,0 07 - Golobič 6,2 9,9 08 - Erjavec 2,1 1,6 09 - Potočnik 0,0 0,0 10 - Žerjav 0,2 0,2 11 - Drnovšek 0,0 0,0 12 - Bučar 0,0 0,0 13 - Žbogar 0,0 0,0 14 - Peterle 0,1 0,2 15 - Jankovič 0,1 0,5 16 - Križanič 0,3 0,7 17 - Thaler 3,0 3,1 18 - Gantar 0,0 0,0 19 - Lahovnik 0,0 0,0 20 - Pezdir 0,0 0,0 21 - Virant 0,0 0,0 22 - Stanovnik 0,0 0,1 23 - Mencinger 0,0 0,0 24 - Jelušič 0,1 0,0 25 - Potrč 0,5 0,3 26 - Kacin 0,1 0,1 27 - Židan 0,0 0,0 28 - Zver 0,0 0,0 29 - Gaspari 0,0 0,0 30 - Svetlik 0,5 0,8 31 - Anderlič 0,3 0,3 32 - Bavčar 0,6 0,8 33 - Grims 0,7 1,5 34 - Prijatelj 1,2 0,7 35 - Jerovšek 0,2 0,5 98 - drugo 2,1 3,7 99 - b.o. 26,3 41,3 VREDNOTE-10.indd 121 18. 11. 2016 10:28:13 122 OCENE RAZMER, ZADOVOLJSTVA Če primerjate življenje pri nas danes z razmerami pred približno desetimi leti, ali so po vaši sodbi razmere glede na naštete stvari danes dosti boljše, boljše, približno enake, slabše ali dosti slabše? danes pribli- danes dosti danes žno danes dosti ne slabše slabše enake boljše boljše vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S114 kako živijo ljudje 26,8 46,9 13,7 10,9 0,7 0,7 0,4 2,11 S115 demokratičnost odločanja 13,1 32,3 35,9 13,2 0,7 4,0 0,7 2,54 S116 spoštovanje človekovih pravic in svoboščin 18,7 35,3 30,6 12,1 0,8 2,2 0,4 2,40 S117 spoštovanje dela 24,2 50,0 17,8 6,1 0,5 0,9 0,6 2,07 S118 možnost dobiti stanovanje 42,2 41,7 8,3 4,9 0,4 2,2 0,4 1,76 S119 možnost dobiti zaposlitev 52,9 41,4 3,6 0,8 0,3 0,7 0,3 1,53 S120 zakonitost 22,7 37,9 30,6 3,6 0,1 4,2 0,9 2,16 S121 možnost izobraževanja 5,2 15,1 39,6 31,5 5,2 2,6 0,7 3,17 S122 kulturno življenje 2,3 10,6 50,9 28,3 4,5 2,7 0,7 3,23 S123 možnost imeti, preživljati otroke 19,4 45,7 23,9 7,4 1,0 2,1 0,6 2,23 S124 zdravstveno varstvo 15,2 35,8 31,7 13,4 2,2 1,1 0,6 2,51 S125 vpliv stroke na vladne odločitve 16,1 31,9 34,1 6,0 0,9 9,6 1,3 2,37 S126 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? velik velik ne pesimist optimist vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 1,6 2,6 3,2 3,6 18,6 11,8 13,6 18,8 9,8 14,7 0,3 0,6 6,81 S127 Prosimo vas, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh nisem zelo sem ne srečen srečen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,7 0,7 2,2 2,5 14,4 8,8 18,1 26,8 12,1 12,7 0,0 0,6 7,25 VREDNOTE-10.indd 122 18. 11. 2016 10:28:13 123 S128 Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 1,4 3,2 4,5 5,1 18,4 12,4 22,9 20,0 6,3 4,3 0,3 0,4 6,32 S129 Če se primerjate z ljudmi v vaši okolici, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu bolje kot njim, enako ali slabše? veliko veliko ne slabše boljše vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 0,8 2,2 4,1 4,6 45,7 16,2 11,5 7,6 1,2 0,5 3,0 1,8 5,44 S130 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 20,8 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza, ipd. 47,6 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 26,6 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 3,5 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,6 6 - da živite v revščini 0,1 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,5 S131 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,1 6,9 10,3 13,1 10,2 25,1 11,4 6,9 3,1 0,3 0,5 2,7 0,5 3,94 S132 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 16,1 11,6 19,7 19,4 11,0 13,3 4,5 1,4 1,5 0,0 0,0 1,2 0,3 2,73 VREDNOTE-10.indd 123 18. 11. 2016 10:28:13 124 S133 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,8 2,5 5,1 9,1 10,6 23,9 12,4 14,3 9,1 2,3 1,2 6,5 1,0 5,22 S134 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,8 3,7 8,5 13,6 11,6 21,3 12,9 14,3 7,6 1,7 1,1 0,7 0,2 4,83 S135 Kaj mislite, kako razširjena je korupcija v javnih službah v Sloveniji? 1 - skoraj nihče ni vpleten v korupcijo 0,1 2 - le majhno število ljudi je vpletenih 4,4 3 - kar nekaj ljudi je vpletenih 33,9 4 - veliko ljudi je vpletenih 44,3 5 - skoraj vsak je vpleten v korupcijo 12,5 8 - ne vem 4,1 9 - b.o. 0,7 Minevata dve desetletji od osamosvojitve Slovenije. Slovenija v Evropi danes velja za urejeno, demokratično, srednje razvito državo. V tem obdobju so bile sprejete pomembne odločitve in nastale so velike spremembe v življenju ljudi in delovanju države. Denimo, da bi bila Slovenija še enkrat postavljena pred te odločitve, kako bi se danes vi odločali? Ali bi te odločitve podprli ali bi jim nasprotovali? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 5 pomeni, da bi te odločitve zagotovo podprli, 1 pa, da bi jim zagotovo nasprotovali. zago- tovo verjetno zago- naspro- naspro- niti - verjetno tovo bi ne Odločitvi bi ... toval toval niti bi podprl podprl vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S136 za samostojno slovensko državo (plebiscit) 2,2 4,3 6,5 31,4 52,8 2,3 0,5 4,3 S137 za parlamentarno demokracijo s političnimi strankami 3,2 8,2 16,9 35,9 29,0 5,5 1,2 3,9 S138 za kapitalistično tržno gospodarstvo 8,1 22,5 29,9 22,0 8,0 8,3 1,0 3,0 S139 za denacionaliza-cijo: vrnitev velikih posesti, tovarn bivšim lastnikom - v naravi 12,6 20,9 24,4 25,7 8,6 6,9 0,8 3,0 VREDNOTE-10.indd 124 18. 11. 2016 10:28:13 125 zago- tovo verjetno zago- naspro- naspro- niti - verjetno tovo bi ne Odločitvi bi ... toval toval niti bi podprl podprl vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S140 za vrnitev gozdov cerkvi (RKC) 38,5 28,6 15,3 8,7 3,4 4,7 0,7 2,0 S141 za razdelitev dela bivšega družbenega premoženja vsem državljanom v obliki certifikatov 7,2 9,4 19,0 43,1 14,1 6,6 0,5 3,5 S142 za »odprodajo« družbenih stanovanj najemnikom – za delno poplačilo (t.i. Jazbinškov zakon) 7,7 12,4 22,6 32,9 13,4 9,4 1,5 3,4 S143 za vstop v Evropsko Unijo 8,6 11,3 16,0 38,4 21,3 3,0 1,3 3,5 S144 za članstvo v NATU 13,8 16,4 22,1 30,2 12,0 4,4 1,1 3,1 S145 za prevzem enotne evropske valute EVRO 11,2 14,9 14,8 36,2 20,0 2,4 0,5 3,4 S146 vrnitev pravic do stalnega prebivališča t.i. izbri- sanim – po odločbi Ustavnega sodišča 15,1 15,5 23,0 25,5 11,3 8,3 1,2 3,0 S147 za arbitražni sporazum o ureditvi mejnega vprašanja s Hrvaško 12,2 11,4 21,9 31,2 13,0 9,3 1,1 3,2 S148 Kaj menite ali je Slovenija, gledano v celoti, glede svobode, demokracije, zakonitosti in pogojev življenja ljudi v teh dveh desetletjih zelo napredovala ali zelo nazadovala? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da je zelo nazadovala, in 5, da je zelo napredovala. zelo zelo ne nazadovala napredovala vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 6,3 20,3 49,4 20,1 1,7 1,8 0,5 2,9 VREDNOTE-10.indd 125 18. 11. 2016 10:28:13 126 S149 Kaj pa vi osebno in vaša družina? Ali ste v tem obdobju, od osamosvojitve do danes, gledano v celoti, kaj pridobili ali kaj izgubili? Ponovno ocenite na lestvici od 1 do 5. dosti dosti ne izgubili pridobili vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 4,0 11,9 61,9 16,8 2,0 1,9 1,5 3,0 V zadnjem času potekajo razprave o spremembah in reformah – pogledi na to pa se zelo razlikujejo. Kako bi se (ali se boste) odločali za te spremembe, ki so po mnenju nekaterih nujno potrebne in jih v celoti podpirajo, drugi pa jim odločno nasprotujejo. Ocenite na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da tem spremembam v celoti nasprotujete, in 5, da jih v celoti podpirate. v celoti v celoti ne nasprotujem podpiram vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S150 pokojninska reforma: postopno podaljševanje delovne dobe in starosti ob upokojitvi 45,7 15,2 14,7 10,9 9,6 3,5 0,5 2,2 S151 postopno izenačitev pogojev upokojevanja za ženske in moške 38,4 20,2 18,0 11,2 8,7 3,1 0,5 2,3 S152 zdravstvena reforma: racionalizacija zdravstvenih ustanov 11,9 13,7 30,3 20,2 11,1 10,5 2,3 3,1 S153 ločitev zasebnih zdravniških praks od javnega zdravstva 16,0 14,6 22,8 22,1 16,4 6,9 1,2 3,1 S154 poenotenje zdravstvenega zavarovanja in odprava dopolnilnega zavarovanja 9,1 9,1 21,8 27,4 23,8 7,8 1,1 3,5 S155 zaposleni naj prevzamejo več denarnih obvez za svojo zdravstveno in socialno varnost 28,0 23,6 23,9 12,4 3,9 7,2 1,0 2,4 S156 reforma javne uprave: zmanjševanje števila ministrstev in upravnih enot 3,2 5,3 15,3 31,1 38,8 5,8 0,5 4,0 S157 komunalna samouprava: uvedba pokrajin, zmanjšanje števila občin 7,7 10,7 23,6 27,6 22,4 7,3 0,8 3,5 S158 reforma političnega sistema: nezdružljivost vloge poslanca in župana 5,6 5,6 13,1 24,5 45,3 5,1 0,7 4,0 VREDNOTE-10.indd 126 18. 11. 2016 10:28:13 127 v celoti v celoti ne nasprotujem podpiram vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S159 razpisovanje referendumov le ob ključnih razvojnih vprašanjih 6,7 8,0 13,6 21,3 45,2 4,5 0,7 4,0 S160 razpis referenduma le na zahtevo najmanj 50.000 volivcev 9,4 8,4 16,4 23,6 35,2 6,4 0,7 3,7 S161 referendum naj bo veljaven le, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev 7,5 9,0 13,8 22,4 41,9 4,8 0,7 3,9 S162 varnost, obramba: zaostritev boja proti kriminalu in korupciji 1,8 1,1 4,4 28,5 61,8 1,9 0,5 4,5 S163 umik slovenske vojske iz območij vojaških spopadov v tujini (Afganistan) 2,6 3,4 15,0 30,7 43,2 4,3 0,8 4,1 S164 preklic nakupa oklepnikov Patria 3,6 5,2 16,1 17,5 37,7 16,9 3,0 4,0 S165 gospodarsko področje: prodaja lastniških deležev v velikih podjetjih tujcem (npr. Mercator, Telekom) 46,2 19,1 17,3 7,1 4,3 5,4 0,6 2,0 S166 prodaja državnih deležev v velikih slovenskih bankah in zavarovalnicah tujcem (NLB, Triglav ipd.) 44,2 21,9 17,0 6,7 4,3 5,4 0,5 2,0 S167 odstop od izgradnje bloka T6 v Termoelektrarni Šoštanj 18,3 11,0 28,5 9,8 10,9 19,8 1,6 2,8 S168 financiranje programov zaposlovanja 3,5 3,4 12,8 38,3 31,9 7,7 2,5 4,0 S169 sprostitev odpuščanja in najemanja delavcev, odvisno od potreb podjetij 30,2 17,5 25,3 13,7 5,9 5,9 1,6 2,4 S170 zaostritev nadzora in kaznovanja dela na črno 12,0 11,1 27,6 24,3 21,2 3,2 0,6 3,3 S171 preprečevanje zlorab pri socialnih podporah in nadomestilih 3,8 3,5 15,8 28,4 44,5 3,2 0,7 4,1 S172 uvedba zavarovanja za dolgotrajno nego starih in onemoglih oseb 4,0 4,0 15,5 31,9 33,9 9,7 0,9 4,0 VREDNOTE-10.indd 127 18. 11. 2016 10:28:14 128 1.3.3 SOCIALNO-DEMOGRAFSKA VPRAŠANJA, SJM 2011/2 V238 Spol 1 - moški 42,2 2 - ženski 57,8 V239 Ali mi lahko poveste leto vašega rojstva? V240 To pomeni, da imate ______ let 1 - do 30 let 17,8 2 - 31 do 45 let 23,8 3 - 46 do 60 let 31,1 4 - 61 let in več 27,3 Ali ste se vi, vaš oče ali vaša mati priselila v Slovenijo? Prosimo povejte za vsakega posebej. da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 V241 mati 8,0 91,3 0,0 0,7 V242 oče 7,6 91,5 0,0 0,9 V243 Kaj pa vi? Ste se rodili v Sloveniji ali ste se priselili v Slovenijo? 1 - rodil sem se v Sloveniji 92,1 2 - priseljen sem v Slovenijo 7,8 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,1 V244 Ali imate slovensko državljanjstvo? 1 - da, imam slovensko državljanjstvo 99,3 2 - ne, nimam slovenskega državljanjstva 0,6 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 128 18. 11. 2016 10:28:14 129 V245 Kako običajno govorite doma? 01 - slovensko 96,1 02 - hrvaško 0,3 03 - srbsko, črnogorsko 0,5 04 - bošnjaško 0,6 05 - makedonsko 0,2 06 - italijansko 0,0 07 - madžarsko 0,8 08 - nemško 0,0 09 - albansko 0,0 10 - drugo 0,1 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 1,5 V246 Katero najvišjo stopnjo izobrazbe ste si pridobili? (če je študent, obkrožit tisto stopnjo, za katero pričakuje, da jo bo končal) 01 - brez formalne izobrabe 0,5 02 - nedokončana osnovna šola 3,6 03 - končana osnovna šola 15,0 04 - nedokončana srednja šola: tehnični, strokovni tip šole 4,0 05 - končana srednja šola, tehnični, strokovni tip šole 41,3 06 - nedokončana srednja šola, splošni tip šole (gimnazija) 0,6 07 - končana srednja šola, splošni tip šole (gimnazija) 7,4 08 - nekaj univezitetne izobrazbe, brez diplome ali dokončana višja šola 10,4 09 - univerzitetna izobrazba, z diplomo 16,7 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,6 V247 Pri kateri starosti ste končali svoje redno šolanje? Če se anketiranec še šola: Pri kateri starosti pričakujete, da boste končali svoje redno šolanje? Prosimo ne upoštevajte vajenstva v okviru šole. Podatki so v datoteki! V248 Ali živite skupaj s starši? 1 - da 22,3 2 - ne 77,2 9 - b.o. 0,6 VREDNOTE-10.indd 129 18. 11. 2016 10:28:14 130 V249 Ali ste sedaj zaposleni ali niste? (če ste) Koliko ur delate na teden? Če imate več kot eno zaposlitev, upoštevajte le vašo glavno zaposlitev. JE ZAPOSLEN 01 - polni delovni čas (30 ur na teden ali več) 43,7 02 - skrajšan delovni čas (manj kot 30 ur na teden) 1,8 03 - samozaposlen 2,5 NI ZAPOSLEN 04 - upokojen 32,5 05 - gospodinja, ni zaposlena drugje 2,4 06 - študent, dijak 8,8 07 - brezposeln 6,7 08 - drugo 1,0 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,6 S173 Ali imate zaposlitev za: 1 - nedoločen čas 42,4 2 - določen čas 5,3 3 - občasna dela 2,2 7 - se ne nanaša, ni zaposlen 48,9 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,8 S174 Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj (direktor ali namestnik na ravni podjetja, ustanove) 7,1 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka, ipd.) 9,8 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja, obratovodja, poslovodja, vodja tima, skupine...) 16,7 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 52,5 7 - nikoli ni bil zaposlen 10,8 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 2,5 V250 Za kakšno ustanovo delate? Če sedaj ne delate, povejte za svoje glavno delo v preteklosti. Ali sedaj delate ali pa ste prej delali za ... 1 - vladno ali državno ustanovo 40,1 2 - privatno podjetje ali industrijo 42,3 3 - privatno neprofitno organizacijo 1,9 7 - se ne nanaša 13,2 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 2,0 VREDNOTE-10.indd 130 18. 11. 2016 10:28:14 131 S175 Ali ste ali niste član sindikata? 1 - sem član 19,6 2 - nisem član 77,3 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 2,3 S176 Povejte, v kateri sindikat ste včlanjeni? 1 - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 9,0 2 - Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije 1,1 3 - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije 0,4 4 - Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije 0,3 5 - Slovenska zveza sindikatov Alternativa 0,2 6 - Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost 0,7 7 - SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 2,9 8 - Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije 1,4 9 - drugo 2,9 0 - ne vem, brez odgovora, ni član sindikata 81,2 V251 Anketiranec je med intervjujem pokazal... 1 - veliko zanimanje 54,3 2 - zanimanje do neke mere 39,9 3 - ni ga kaj dosti zanimalo 5,8 V252 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete? 1 - da 6,9 2 - ne 93,1 V253 Velikost kraja: 1 - manj kot 2000 53,3 2 - od 2000 do 5000 13,6 3 - od 5000 do 10.000 9,6 4 - od 10.000 do 20.000 2,6 5 - od 20.000 do 50.000 7,1 6 - od 50.000 do 100.000 1,2 7 - od 100.000 do 500.000 7,9 8 - več kot 500.000 4,5 VREDNOTE-10.indd 131 18. 11. 2016 10:28:14 132 Velikost naselja: 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalcev 28,4 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 27,9 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 8,8 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 12,6 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 8,2 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 14,0 Tip krajevne skupnosti: 1 - mestna 31,2 2 - primestna 11,0 3 - vaška 57,8 Čas trajanja razgovora (oceni!): 1 - do 45 minut 18,4 2 - 45 minut do 1 ure 36,3 3 - 1 ura do 1,15 ure 31,0 4 - 1,15 do 1,30 ure 9,8 5 - 1,30 do 1,45 ure 2,4 6 - 1,45 do 2 ure 1,4 7 - več kot 2 uri 0,7 VREDNOTE-10.indd 132 18. 11. 2016 10:28:14 133 1.4. SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2012/1 • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP, 2012, O družini in spolnih vlogah; • Mednarodna povolilna raziskava (CSES); • O nacionalni in mednarodni varnosti; • SJM, Ogledalo javnega mnenja Mitja Hafner Fink, Brina Malnar, Niko Toš, Marjan Malešič, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: V tem poglavju so prikazani vprašalnik in rezultati meritev terenske raziskave SJM, ki je potekala na pomlad leta 2012 in je vsebovala tematski blok stališča do družine in spolnih vlog, ISSP 2012, mednarodno povolilno raziskavo CSES, nacionalno raziskavo o varnosti ter longitudinalni blok SJM. Raziskava o družini se navezuje na predhodne raziskave iz leta 1994 in 2002; rezultati so prikazani v knjigi Vrednote v prehodu VII., str. 230–269. Predhodne meritve v okviru mednarodne povolilne raziskave in nacionalne raziskave o varnosti ter longitudinalni program SJM so prikazane v knjigah Vrednote v prehodu II.–IV. Vključene raziskave in naročniki: • Mednarodna družboslovna raziskava ISSP 2012, O družini in spolnih vlogah; nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Mednarodna povolilna raziskava (CSES), nacionalni raziskovalni program, ARRS; • O nacionalni in mednarodni varnosti, naročnik: Obramboslovni raziskovalni center, IDV FDV; • Ogledalo javnega mnenja, nacionalni raziskovalni program, ARRS. Terensko raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV VREDNOTE-10.indd 133 18. 11. 2016 10:28:14 134 Osnovna vsebina projekta: • ISSP, Vrednotenje družine in spolnih vlog: sestav družine; odnos do enostar- ševske družine; vzgojna vloga staršev; zaposlena mati; družinska opravila; družina-služba; • CSES: vključenost v politično dogajanje; odnos do strank; strankarske preference in ravnanja; zaupanje v stranke; levo-desno uvrščanje strank; zaupanje v politike; itd.; • Nacionalna in mednarodna varnost: vidiki ogrožanja varnosti; varnostna kultura; ocena varnostnega sistema Slovenije; pogledi na mednarodne vojaške operacije in misije; varnostne integracije v Evropi; pogledi na mednarodni terorizem; vrednotenje vojaškega poklica; • Ogledalo javnega mnenja: vrednote-pojmi; kapitalizem-socializem; odnos do cerkve in religioznost itd. • Vprašalnik, vzorec, izvedba: Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N = 1800) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije; realizacija (N = 1034); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI). Čas izvedbe: raziskava je potekala v času od 27. 3. do 28. 5. 2012 ob sodelovanju 32 anketarjev v 120 anketnih okoliših v Sloveniji. Datoteka: SJM 2012/1, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM121), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 134 18. 11. 2016 10:28:14 135 1.4.1 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, SJM 2012/1 (prvi del) IZRAŽANJE NE-ZADOVOLJSTVA V1 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? velik velik ne b.o. pesimist optimist vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,6 2,0 3,8 5,0 19,4 17,3 14,9 18,5 7,0 10,3 0,3 0,2 V2 Če ocenjujete nasploh, kako ste v teh dneh zadovoljni s svojim življenjem kot celoto? Pri tem pomeni 1 povsem nezadovoljen, 10 pa povsem zadovoljen. povsem povsem ne b.o. nezadovoljen zadovoljen vem 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 1,8 2,9 2,9 11,5 16,9 18,2 24,0 10,8 9,8 0,3 0,1 V3 Prosimo vas, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh nisem zelo sem ne b.o. srečen srečen vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,6 0,7 0,9 2,0 2,6 12,4 15,8 18,7 22,3 13,7 10,3 0,1 0,0 V4 In kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,4 1,1 2,2 5,5 5,1 18,5 18,9 17,3 17,9 7,4 5,4 0,1 0,2 VREDNOTE-10.indd 135 18. 11. 2016 10:28:14 136 V5a Kaj menite ali je Slovenija, gledano v celoti, glede svobode, demokracije, zakonitosti in pogojev življenja ljudi v zadnjih dveh desetletjih zelo napredovala ali zelo nazadovala? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da je zelo nazadovala, in 5, da je zelo napredovala. zelo zelo ne nazadovala napredovala vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 13,2 28,0 37,3 15,4 3,4 2,2 0,4 V5b Kaj pa vi osebno in vaša družina? Ali ste v tem obdobju, od osamosvojitve do danes, gledano v celoti, kaj pridobili ali kaj izgubili? Ponovno ocenite na lestvici od 1 do 5. zelo zelo ne izgubili pridobili vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 4,6 14,4 47,6 22,1 8,5 2,5 0,3 VREDNOTE-10.indd 136 18. 11. 2016 10:28:14 137 1.4.2 RAZISKAVA STALIŠČ O NACIONALNI IN MEDNARODNI VARNOSTI OGROŽANJE VARNOSTI V6 Če razmišljate o trenutnem družbenem in političnem položaju, ali se na splošno počutite varno ali ogroženo? 1 - varno 68,0 2 - ogroženo 22,3 8 - ne vem, b.o. 9,7 V7 Koliko po vašem mnenju naslednji dejavniki ogrožajo varnost Slovenije? Ocenite na lestvici od 1 do 4, pri čemer 1 pomeni, da ti dejavniki varnosti Slovenije sploh ne ogrožajo, 2 – malo, 3 – srednje in 4, da ti dejavniki varnost Slovenije zelo močno ogrožajo. zelo ne vem, sploh ne malo srednje močno b.o. 1 2 3 4 9 a) uničevanje okolja 2,9 21,5 44,2 29,8 1,7 b) naravne in tehnološke nesreče 7,4 32,5 41,2 16,8 2,1 c) vojaške grožnje s strani drugih držav 64,0 21,0 7,6 1,8 5,5 d) zaostajanje na področju znanosti in tehnologije 14,7 32,0 32,7 12,5 8,1 e) razprodaja državnega premoženja 3,5 14,1 27,2 49,6 5,6 f) prometne nesreče 4,8 24,7 42,2 25,5 2,8 g) kriminal, korupcija 1,3 7,3 27,0 62,5 2,0 h) mamila, narkotiki 3,2 23,3 34,8 33,9 4,7 i) begunci in ilegalni priseljenci 24,6 41,9 19,3 7,8 6,4 j) spori s sosednjimi državami 38,8 38,3 15,2 2,9 4,8 k) napadi na računalniške sisteme in omrežja 11,3 33,9 28,8 8,5 17,4 VREDNOTE-10.indd 137 18. 11. 2016 10:28:14 138 V8 In sedaj ocenite še, koliko naslednji dejavniki ogrožajo varnost Slovenije? Ali je sploh ne, malo, srednje ali jo zelo močno? zelo ne vem, sploh ne malo srednje močno b.o. 1 2 3 4 9 a) gospodarski problemi 1,2 6,2 28,3 62,4 1,9 b) terorizem 50,0 30,0 11,9 3,6 4,6 c) skrajni nacionalizem 26,3 38,8 19,0 6,4 9,6 d) notranjepolitična nestabilnost 3,3 21,0 33,1 39,1 3,6 e) konflikti na ozemlju nekdanje Jugoslavije 35,7 38,8 15,0 4,3 6,3 f) brezposelnost 0,7 4,3 18,8 75,3 1,0 g) nalezljive bolezni – AIDS ipd. 20,4 45,7 21,3 4,7 7,9 h) samomori 10,3 27,5 39,5 17,4 5,3 i) revščina 1,1 8,8 29,8 59,3 1,1 j) zmanjševanje števila rojstev 13,9 28,2 35,5 17,8 4,6 k) energetska odvisnost od tujine 8,1 26,0 39,2 18,0 8,7 l) finančna kriza, recesija 0,7 4,5 24,6 68,4 1,8 VARNOSTNA KULTURA V9 Za katere od naštetih stvari je po vašem mnenju vredno tvegati in tudi nekaj žrtvovati (Možnih je več odgovorov) 01 - enakost med spoloma 24,6 02 - zaščita okolja 48,2 03 - svetovni mir 48,4 04 - boj proti rasizmu 18,4 05 - obramba Slovenije 19,1 06 - versko prepričanje 7,3 07 - združevanje Evrope 7,6 08 - boj proti revščini 61,7 09 - svoboda posameznika 37,5 10 - človekove pravice 52,9 88 - nič od tega, neodločen 6,0 V10 Kako bi se vi osebno vedli v primeru oborožene agresije na Slovenijo? 1 - boril bi se z orožjem 20,2 2 - boril in upiral bi se na kak drug način 38,2 3 - ne bi se niti boril, niti upiral 26,2 8 - ne vem, b.o. 15,4 VREDNOTE-10.indd 138 18. 11. 2016 10:28:14 139 V11 Če bi imeli možnost uvesti v srednje šole nek predmet, za katerega od ponujenih bi se najprej odločili? 01 - mirovna vzgoja 6,2 02 - obrambna vzgoja 2,0 03 - vojaška vzgoja 1,6 04 - zaščita in reševanje 12,0 05 - verska vzgoja/verouk 3,2 06 - človekoljubje 16,6 07 - kultura miru in nenasilja 26,2 08 - ekologija 18,4 09 - državljanska vzgoja 6,8 88- ne vem, b.o. 7,0 V12 Kateri od navedenih razlogov lahko po vašem mnenju upravičijo uporabo vojaške sile? (Možnih je več odgovorov) 1 - zaščita ekonomskih interesov 6,2 2 - zaščita mednarodnega prava in reda 8,0 3 - zaščita človekovih pravic in svoboščin 36,4 4 - zaščita pred terorističnimi napadi 30,7 5 - zagotovitev nacionalne neodvisnosti 20,6 6 - zagotovitev svobode veroizpovedi 4,5 7 - uporaba vojaške sile ni upravičena v nobenem od teh primerov 27,6 8 - ne vem, b.o. 10,6 V13 Ljudje morajo nekomu zaupati in imeti občutek, da se lahko zanesejo nase in na druge. V kolikšni meri lahko vi zaupate naslednjim: sploh le v ne Kako zaupate: nič malo precej celoti vem 1 2 3 4 8 a) družini in sorodnikom 0,7 4,0 18,6 75,9 0,9 b) cerkvi in duhovnikom 46,9 32,1 14,8 3,8 2,4 c) televiziji, časopisom, radiu 15,1 56,2 25,9 1,6 1,2 d) šolam, izobraževalnim ustanovam 2,5 18,6 62,2 13,3 3,4 e) Državnemu zboru 43,2 43,6 8,9 0,5 3,8 f) Predsedniku republike 24,1 39,1 25,1 8,9 2,8 g) Vladi Republike Slovenije 39,4 42,7 13,1 1,9 2,9 h) Slovenski vojski 11,3 28,2 43,5 9,6 7,4 VREDNOTE-10.indd 139 18. 11. 2016 10:28:14 140 sploh le v ne Kako zaupate: nič malo precej celoti vem 1 2 3 4 8 i) sodiščem 27,7 46,1 19,0 1,9 5,3 j) policiji 10,1 35,0 45,3 7,2 2,5 k) evropski valuti evru 8,6 40,4 41,2 6,1 3,7 l) humanitarnim organizacijam (Rdeči križ, Karitas, Unicef ...) 23,0 41,1 27,3 6,3 2,3 m) Varuhu človekovih pravic 11,7 38,1 35,4 5,9 8,9 n) Slovenski obveščevalno varnostni agenciji (SOVA) 20,2 37,7 13,8 1,1 27,1 o) sindikatom 26,1 41,8 22,8 2,5 6,8 VARNOSTNI SISTEM SLOVENIJE V14 Kdo od naštetih ima po vaši oceni odločilno vlogo pri ohranjanju suverenosti in neodvisnosti Slovenije? 1 - predsednik republike 12,1 2 - policija 1,7 3 - vojska 2,3 4 - vlada 19,3 5 - parlament 10,0 6 - državljani Slovenije 40,1 8 - ne vem, b.o. 14,4 V15 V kolikšni meri ste seznanjeni: v v v sploh glavnem niti - glavnem celoti ne nisem nisem niti sem sem vem 1 2 3 4 5 8 a) s političnim sistemom Slovenije 10,3 14,5 28,5 38,8 5,9 1,9 b) s politično ureditvijo EU 14,3 24,7 36,1 21,0 1,8 2,1 c) s sistemom nacionalne varnosti Slovenije 18,8 27,9 34,2 14,7 1,3 3,2 d) z nalogami in delovanjem Slovenske vojske 20,5 28,8 27,9 19,0 1,2 2,6 e) z mednarodnimi varnostnimi organizacijami (OZN, NATO, OVSE…) 24,1 30,1 29,6 12,5 0,9 2,9 f) z reševanjem sodobnih oboroženih konfliktov 27,2 31,7 25,0 12,1 0,7 3,3 VREDNOTE-10.indd 140 18. 11. 2016 10:28:14 141 V16 Kako verjetno je, da bo Slovenija v prihodnosti še potrebovala vojsko? 1 - zelo verjetno 7,4 2 - verjetno 25,2 3 - malo verjetno 47,7 4 - sploh ni verjetno 12,0 8 - ne vem 7,8 V17 V kolikšni meri se strinjate z naslednjimi opredelitvami nalog vojske v družbi? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se sploh ne strinjate in 5, da se v celoti strinjate. sploh ne v celoti se ne strinjam niti - strinjam se ne strinjam se niti se strinjam vem 1 2 3 4 5 8 a) Vojska naj varuje državo pred morebitnim zunanjim napadalcem. 2,0 3,5 7,6 48,1 36,6 2,2 b) Vojska naj sodeluje pri gradnji cest, spravilu pridelkov in drugih javnih delih. 13,9 23,3 14,7 31,9 13,8 2,3 c) Vojska naj vzgaja mladino v domoljubnem duhu. 8,9 13,8 16,3 40,7 15,7 4,6 d) Vojska naj pomaga v primeru naravnih, ekoloških in drugih nesreč. 0,3 1,1 2,6 36,8 57,7 1,6 e) Če se zdi to potrebno, naj vojska prevzame državno oblast v svoje roke. 44,5 27,3 12,7 6,4 2,3 6,9 f) Vojska naj skrbi za vojaško usposobljenost. 1,0 1,5 5,9 48,8 40,1 2,6 g) Vojska naj sodeluje v mednarodnih mirovnih in humanitarnih operacijah. 10,1 11,1 16,6 42,3 16,6 3,3 h) Vojska naj v času večjih stavk nadomešča stavkajoče delavce. 48,2 30,0 7,6 6,5 2,0 5,7 i) Vojska naj pomaga policiji pri zagotavljanju reda in varnosti. 11,4 12,9 16,2 43,8 13,2 2,4 j) Vojska naj pomaga policiji pri varovanju meje pred prehodi ilegalcev. 8,8 9,1 15,6 48,2 15,6 2,8 k) Vojska naj se bori proti terorizmu. 3,7 5,6 8,4 49,7 28,8 3,8 VREDNOTE-10.indd 141 18. 11. 2016 10:28:14 142 V18 In kako po vašem mnenju deluje Slovenska vojska? Ali deluje … 1 - zelo slabo 1,3 2 - slabo 3,7 3 - niti slabo, niti dobro 28,8 4 - dobro 48,5 5 - zelo dobro 3,4 8 - ne vem, b.o. 14,4 V19 Kakšen ugled ima po vašem mnenju Slovenska vojska med ljudmi na splošno? Ocenite na lestvici od 1 do 10, pri čemer 1 pomeni, da je ugled vojske zelo majhen, 10 pa, da je ugled zelo velik. zelo majhen zelo velik ne vem, ugled ugled b.o. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 1,2 2,4 4,2 5,5 21,2 19,4 19,0 14,1 2,8 2,4 7,9 V20 Koliko vas zanimajo informacije o nacionalni varnosti in vojski? 1 - to me zelo zanima 5,1 2 - to me še kar zanima 24,8 3 - to me bolj malo zanima 35,0 4 - to me sploh ne zanima 33,8 8 - ne vem, b.o. 1,3 V21 Kaj od navedenega vas zanima v zvezi s Slovensko vojsko (SV)? (Možnih je več odgovorov!) Odgovarjajo tisti, ki jih zanimajo informacije o nacionalni varnosti in vojski (n=671). 01 - sodelovanje SV v mirovnih operacijah 33,4 02 - nepravilnosti in »afere« v SV 17,0 03 - Izobraževanje, usposabljanje pripadnikov SV 23,1 04 - zagotavljanje kadra za SV 11,3 05 - delovanje SV ob naravnih in drugih nesrečah 47,5 06 - možnost zaposlovanja v SV 17,3 07 - poraba denarja za potrebe SV 39,3 08 - vojaška tehnika SV 26,5 09 - drugo 3,1 77 - nič me ne zanima 9,4 88 - ne vem, b.o. 3,7 VREDNOTE-10.indd 142 18. 11. 2016 10:28:14 143 V22 Za potrebe SV se občasno opravljajo nakupi oborožitve in opreme. Koliko se strinjate s spodaj navedenimi trditvami? Ocenite na lestvici od 1 do 4, pri čemer 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, 2, da se v glavnem ne strinjate, 3, da se v glavnem strinjate in 4, da se povsem strinjate. Odgovarjajo tisti, ki jih zanimajo informacije o nacionalni varnosti in vojski (n=671). v sploh glavnem v glav- povsem se ne se ne nem se se ne vem, strinjam strinjam strinjam strinjam b.o. 1 2 3 4 8 a) Sredstva iz obrambnega proračuna za nakupe oborožitve in opreme so porabljena racionalno. 23,0 41,7 21,8 1,8 11,7 b) Pri nakupih za Slovensko vojsko prihaja tudi do zlorab in osebnega okoriščanja. 2,2 11,7 40,0 36,3 9,7 c) Oborožitev in oprema, kupljena za Slovensko vojsko, je skladna z obrambnimi potrebami države. 14,5 40,8 24,6 3,4 16,7 d) Postopki nakupov oborožitve in opreme za Slovensko vojsko so dovolj pregledni. 24,2 44,5 12,1 2,1 17,1 e) Odločitve glede nakupa oborožitve in opreme za Slovensko vojsko se sprejemajo odgovorno. 21,4 42,8 17,6 2,7 15,5 f) Nadzor nad nakupi za Slovensko vojsko je zadosten. 24,9 41,6 14,9 2,8 15,8 g) Pri izbiri dobaviteljev oborožitve in opreme za Slovensko vojsko se ne upoštevajo dovolj koristi za domače gospodarstvo (prednost domačim proizvajalcem in protidobave). 2,1 4,5 41,0 45,3 7,2 h) Nakupi oborožitve in opreme za Slovensko vojsko naj se izpeljejo brez posrednikov. 2,4 4,0 32,0 54,4 7,1 V23 Ali naj Slovenska vojska v primeru večje naravne nesreče … 1 - sama takoj priskoči na pomoč 69,1 2 - počaka na poziv civilnih oblasti 25,9 3 - ostane ob strani in reševanje prepusti civilni zaščiti 1,5 8 - ne vem, b.o. 3,4 VREDNOTE-10.indd 143 18. 11. 2016 10:28:15 144 V24 Kako bi ocenili delovanje slovenskega sistema zaščite, reševanja in pomoči ob naslednjih dogodkih: zelo neu- neu- niti - zelo ne vem, spešno spešno niti uspešno uspešno b.o. 1 2 3 4 5 8 a) poplave 2010 2,7 4,2 16,5 51,3 14,5 10,8 b) suša 2,9 12,5 26,4 24,3 3,4 30,6 c) neurja s točo in močnim vetrom 2,4 10,0 21,2 36,5 6,6 23,5 V25 Ali naj bi bili obrambni izdatki v Sloveniji v prihodnje po vašem mnenju: 1 - večji kot doslej 4,3 2 - enaki kot doslej 32,4 3 - manjši kot doslej 51,7 8 - ne vem, b.o. 11,6 MEDNARODNE VOJAŠKE OPERACIJE IN MISIJE V26 Kako bi lahko Slovenija pripomogla k preprečevanju konfliktov po svetu? (Možnih je več odgovorov!) 1 - s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah 22,0 2 - z diplomatsko aktivnostjo (preventivna diplomacija) 35,5 3 - z gospodarskim vlaganjem na potencialna krizna žarišča 9,4 4 - s pošiljanjem humanitarne in razvojne pomoči 33,5 5 - drugače 4,5 7 - Slovenija ne more pripomoči k preprečevanju konfliktov po svetu 23,1 8 - ne vem, b.o. 11,3 V27 V zvezi z uporabo vojaških in drugih sil pri zagotavljanju mednarodne varnosti se uporabljajo različni pojmi. Kateri izmed naštetih pojmov se vam je najbolj vtisnil v spomin? 01 - ohranjanje miru 25,5 02 - operacije kriznega odzivanja 1,0 03 - vzpostavljanje miru 13,0 04 - operacije v podporo miru 3,5 05 - stabilizacija miru 4,3 06 - mirovne operacije 20,4 07 - vsiljevanje miru 1,3 08 - mednarodne operacije in misije 10,2 09 - nobeden od teh 6,4 88 - ne vem, b.o 14,6 VREDNOTE-10.indd 144 18. 11. 2016 10:28:15 145 V28 Kdo bi po vašem mnenju moral odločati o napotitvi slovenskih vojakov v tujino? 1 - Slovenska Vlada 35,8 2 - Državni zbor 30,9 9 - ne vem, b.o. 33,3 V29 Ali podpirate sodelovanje slovenske države v mednarodnih mirovnih operacijah ali ne? 1 - da, podpiram 42,3 2 - ne, ne podpiram 44,7 8 - ne vem, b.o. 13,1 V30 Kako naj bi po vašem mnenju Slovenija sodelovala v mednarodnih mirovnih operacijah? Odgovarjajo tisti, ki podpirajo sodelovanje Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah. ne vem, da ne b.o. 1 2 8 a) s poklicnimi vojaki 39,7 1,7 58,5 b) s civilnim osebjem (uradniki, mirovni nadzorniki, opazovalci ipd.) 23,0 16,9 60,0 c) z vojaki, ki prostovoljno služijo vojaški rok 20,3 19,7 59,9 d) s prostovoljci izmed vojakov v rezervni sestavi (rezervisti) 17,4 21,8 60,8 e) finančno oziroma materialno 16,6 21,8 61,6 f) z zagotavljanjem prehoda mirovnim silam preko slovenskega ozemlja in zračnega prostora 28,1 10,2 61,7 g) s policisti 19,6 20,4 59,9 h) z gasilci 18,6 21,3 60,1 i) s pripadniki nevladnih organizacij 19,6 18,4 62,0 j) z zdravstvenim osebjem 33,7 7,3 59,1 k) z urjenjem tujih vojakov ali policistov na svojih tleh 22,1 16,8 61,1 V31 Kaj menite, v katere predele sveta naj bi slovenska država pošiljala vojake in policiste na mirovne operacije? (Možnih je več odgovorov!) Odgovarjajo tisti, ki podpirajo sodelovanje Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah. 1 - v države na ozemlju bivše Jugoslavije 30,0 2 - v Afganistan 7,3 3 - v afriške države (npr. Somalija, Čad, Sudan) 8,8 4 - na Bližnji vzhod (npr. Libanon, Palestinska ozemlja - Zahodni breg, Gaza) 6,7 8 - ne vem, b.o. 65,4 VREDNOTE-10.indd 145 18. 11. 2016 10:28:15 146 V32 Kaj menite, ali se Slovenija preveč, ravno prav ali premalo vključuje v reševanje varnostnih problemov v državah na območju nekdanje Jugoslavije? 1 - preveč 16,7 2 - ravno prav 55,1 3 - premalo 8,3 8 - ne vem, b.o. 19,9 V33 Ali soglašate ali ne soglašate s tem, da Slovenska vojska sodeluje v naslednjih nalogah izven Slovenije? ne vem, da ne b.o. 1 2 8 a) v humanitarnih operacijah in operacijah po-konfliktne obnove, brez uporabe orožja 72,7 17,4 9,9 b) v operacijah za vzdrževanje miru, kjer se orožje lahko uporabi samo v samoobrambi 59,9 28,7 11,4 c) v bojnih operacijah za vzpostavitev miru 27,7 59,4 13,0 V34 Koliko se strinjate z naslednjimi trditvami? Ocenite na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, in 5, da se strinjate v celoti. sploh ne v celoti ne se ne strinjam niti- strinjam se vem, strinjam se niti se strinjam b.o. 1 2 3 4 5 8 a) Na vojaških operacijah v tujini sodeluje preveč slovenskih vojakov. 2,6 13,3 23,7 27,5 12,2 20,7 b) Delovanje slovenskih vojakov v tujini je koristno za prepoznavnost Slovenije v svetu. 14,7 23,3 18,3 28,5 5,1 10,1 c) Vojaške operacije v tujini so preveč nevarne za slovenske vojake. 3,5 13,1 22,9 36,7 14,2 9,7 d) Delovanje slovenskih vojakov v tujini prispeva k miru in stabilnosti na območjih, kjer delujejo. 4,4 12,2 25,4 39,2 5,9 13,0 e) Delovanje slovenskih vojakov v tujini je povezano z gospodarskim interesom Republike Slovenije na širšem območju operacije. 9,8 21,1 20,3 26,4 2,6 19,8 f) Mednarodne operacije in misije v tujini so predvsem priložnost za dober zaslužek vojakov. 3,9 14,4 13,0 41,7 14,0 13,1 g) Mednarodne operacije in misije v tujini dajejo smisel vojaškemu poklicu. 7,4 16,2 20,6 35,4 5,5 14,9 VREDNOTE-10.indd 146 18. 11. 2016 10:28:15 147 V35 Kaj menite, ali so poklicni vojaki SV dolžni – ali niso dolžni – sodelovati v vojaških operacijah v tujini? 1 - so dolžni, če oblasti tako odločijo 36,8 2 - če se ne strinjajo, lahko sodelovanje v vojaških operacijah v tujini odklonijo 49,1 8 - ne vem, b.o. 14,0 V36 Ali bi morale imeti družine vojakov medtem, ko so ti na misijah v tujini, določene ugodnosti (centri za pomoč družini, posebej organizirani vrtci ipd.)? 1 - da 45,6 2 - ne 38,9 8 - ne vem, b.o. 15,5 V37 Ali bi po vašem mnenju Slovenija morala umakniti svoje pripadnike mirovnih sil iz operacije v tujini, če bi med njimi prišlo do žrtev? 1 - da 66,3 2 - ne 22,3 8 - ne vem, b.o. 11,3 V38 Sedaj velja, da kdor poklicno opravlja vojaško službo v slovenski vojski, ne sme biti član političnih strank. Ali to prepoved odobravate, ali ne odobravate? 1 - da, odobravam 65,8 2 - ne, ne odobravam 18,2 8 - ne vem, b.o. 16,1 VARNOSTNE INTEGRACIJE V EVROPI V39 Povejte, ali poznate in koliko zaupate naslednjim institucijam? Zaupanje ocenite na lestvici od 1 do 4, pri čemer 1 pomeni, da tej instituciji sploh nič ne zaupate in 4, da instituciji v celoti zaupate. ne po- ne vem, sploh nič le malo precej v celoti znam b.o. 1 2 3 4 7 8 a) Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi 4,6 24,4 14,3 1,9 49,8 4,9 b) Evropska unija 7,9 45,7 32,5 5,5 4,2 4,2 c) Zveza NATO 13,7 41,4 26,2 5,6 7,6 5,4 d) Organizacija združenih narodov (OZN) 8,7 38,4 29,8 5,4 11,3 6,4 e) Svet Evrope 6,6 28,8 20,8 2,9 34,3 6,6 VREDNOTE-10.indd 147 18. 11. 2016 10:28:15 148 V40 Kaj menite, ali je za Slovenijo članstvo v EU ... 1 - koristno 62,2 2 - ni koristno 21,2 8 - ne vem, b.o. 16,7 V41 Kaj menite, ali je za Slovenijo članstvo v NATO ... 1 - koristno 47,0 2 - ni koristno 32,3 8 - ne vem, b.o. 20,7 V42 Evropska unija v zadnjih letih razvija skupno varnostno in obrambno politiko ter vojaške sile za posredovanje v krizah. Koliko ste s tem seznanjeni? 1 - sploh nisem seznanjen 40,8 2 - v glavnem nisem seznanjen 34,5 3 - v glavnem sem seznanjen 17,9 4 - v celoti sem seznanjen 1,2 8 - ne vem, b.o. 5,6 V43 Katera od navedenih možnosti se vam zdi za Evropsko unijo najbolj sprejemljiva? 1 - skupna evropska vojska, ki bi nadomestila vojske držav članic 18,3 2 - stalne evropske sile za posredovanje in vojske držav članic 13,2 3 - evropske sile za posredovanje, ki bi jih sestavili samo po potrebi 21,7 4 - samo vojske držav članic brez evropske vojske 12,9 8 - ne vem, b.o. 34,0 V44 Koliko podpirate oziroma nasprotujete naslednjim morebitnim obveznostim Slovenije kot članice Nato? Ocenite z ocenami od 1 do 4, kjer 1 pomeni, da tej obveznosti v celoti nasprotujete, 4 pa pomeni, da to obveznost v celoti podpirate. v celoti v glavnem v v nasprotu- nasprotu- glavnem celoti ne vem, jem jem podpiram podpiram b.o. 1 2 3 4 8 a) uporaba slovenskega zračnega prostora za prelete NATO-vih letal 16,1 23,1 39,8 10,8 10,2 b) sodelovanje enot slovenske vojske v obrambi drugih članic NATO 15,0 27,4 38,4 6,7 12,6 c) namestitev enot NATO v Sloveniji 28,7 33,8 22,5 3,9 11,1 d) izvajanje vaj sil NATO na ozemlju Slovenije 30,4 32,1 23,6 3,7 10,3 e) izdatno povečanje obrambnih izdatkov 48,5 36,9 4,9 0,7 9,0 f) namestitev jedrskega orožja na ozemlju Slovenije 81,2 13,2 0,7 0,1 4,8 VREDNOTE-10.indd 148 18. 11. 2016 10:28:15 149 V45 Ali podpirate širitev Nata na naslednja območja: da ne ne vem 1 2 8 a) na Srbijo, Črno Goro, BiH, Kosovo,Makedonijo 44,3 28,3 27,4 b) v Ukrajino 29,8 36,9 33,3 c) v Gruzijo 27,1 37,7 35,3 V46 Slovenija nima letal, s katerimi bi varovala svoj zračni prostor. Kako bi bilo po vašem mnenju najbolje zagotoviti varnost zračnega prostora? 1 - to naj zagotovijo druge države NATO s svojimi letali 74,8 2 - Slovenija naj sama nabavi ustrezna letala 6,6 8 - ne vem, b.o. 18,6 MEDNARODNI TERORIZEM V47 Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno za učinkovito zoperstavljanje mednarodnemu terorizmu? 1 - učinkovita obveščevalna dejavnost 19,1 2 - uporaba vojaške sile 3,7 3 - odpravljanje vzrokov terorizma (revščine, krivic, verske nestrpnosti) 52,8 4 - uporaba diplomacije 6,5 5 - uporaba policijskih sil 1,4 8 - ne vem, b.o. 16,6 V48 Ali se teroristična ogroženost Slovenije povečuje ali zmanjšuje zaradi sodelovanja Slovenije v mednarodnih operacijah? 1 - se povečuje 42,7 2 - se zmanjšuje 16,3 8 - ne vem 40,9 V49 Ali menite, da je slovenska država dovolj pripravljena na morebitni teroristični napad na ozemlju RS? 1 - da 18,0 2 - ne 56,7 8 - ne vem, b.o. 25,4 VREDNOTE-10.indd 149 18. 11. 2016 10:28:15 150 V50 Ali bi bili v prid varnosti pred terorizmom pripravljeni pristati na...: ne vem, sploh ne malo delno v celoti b.o. 1 2 3 4 8 a) prisluškovanje telefonskim pogovorom 55,3 14,7 14,7 10,1 5,2 b) nadzor nad elektronsko pošto in uporabo Interneta 54,8 12,7 14,7 10,3 7,6 c) sodelovanje z varnostno obveščevalnimi službami 42,9 15,4 19,2 15,8 6,7 d) posebne varnostne ukrepe na letališčih, železniških postajah itd. 25,0 11,4 21,6 36,8 5,2 e) povečanje izdatkov za varnost in obrambo države 44,3 20,5 20,3 7,9 7,0 VOJAŠKI POKLIC V51 Zamislite si, da se znanec, znanka, na vas obrne na nasvet glede službe. Ali bi mu/ji priporočili ali odsvetovali naslednje službe: Ocenite na lestvici od 1 do 4, pri čemer 1 pomeni močno odsvetoval, 4 pa pomeni močno priporočal. močno močno ne vem, odsvetoval odsvetoval priporočal priporočal b.o. 1 2 3 4 8 a) v vojski 6,3 29,8 42,9 2,0 19,0 b) v policiji 5,5 24,7 51,8 2,1 15,9 c) na pošti 0,6 5,7 68,9 13,5 11,4 d) na železnici 1,4 10,7 62,8 12,6 12,6 e) na carini 1,2 11,5 63,3 9,4 14,7 f) v zasebni varnostni službi 3,9 22,5 50,4 4,6 18,6 g) pri poklicnih gasilcih 1,0 6,1 66,6 15,5 10,9 h) kot paznik v zaporu 12,3 36,5 33,8 1,7 15,7 V52 Če bi vaš otrok hotel izbrati vojaški poklic, kako bi se odzvali? 1 - njegovo odločitev bi podprl 18,7 2 - imel bi pomisleke, vendar bi spoštoval njegovo odločitev 41,6 3 - ne bi se vmešaval v njegovo odločitev 20,2 4 - takšno odločitev bi mu odsvetoval 14,5 8 - ne vem, b.o. 5,0 VREDNOTE-10.indd 150 18. 11. 2016 10:28:15 151 V53 Kako bi po vašem mnenju najbolje izobraževali častnike Slovenske vojske? 1 - s študijem na katerikoli fakulteti in došolanjem v Slovenski vojski 22,1 2 - z ustanovitvijo vojaške akademije 18,6 3 - s študijem na posebnih vojaških programih na fakultetah in došolanjem v Slovenski vojski 29,8 4 - s šolanjem častnikov samo v tujini 8,1 5 - drugo 2,0 8 - ne vem, b.o. 19,5 V54 Prebral vam bom nekaj trditev v paru, vi pa povejte, s katero od trditev v posameznem paru soglašate. a) 1 - Vojaški poklic nalaga posebne odgovornosti. 83,0 2 - Vojaški poklic je podoben drugim poklicem. 13,1 8 - ne morem izbrati, ne vem, b.o. 4,0 b) 1 - Vojaški poklic nalaga veliko omejitev. 71,6 2 - Vojaški poklic ne nalaga posebnih omejitev. 19,1 8 - ne morem izbrati, ne vem, b.o. 9,4 c) 1 - Vojaški poklic je nevarnejši od drugih. 80,1 2 - Vojaški poklic ni nevarnejši od drugih. 14,4 9 - ne morem izbrati, ne vem, b.o. 5,5 d) 1 - Ženske naj imajo možnost napredovati na vse položaje v vojski. 70,7 2 - Možnosti napredovanja v vojski za ženske naj bodo omejene. 21,8 8 - ne morem izbrati, ne vem, b.o. 7,6 h) 1 - V vojski se lahko zaposlijo tudi istospolno usmerjeni ljudje (homoseksualci). 52,4 2 - Istospolno usmerjeni ljudje (homoseksualci) ne sodijo v vojsko. 30,9 8 - ne morem izbrati, ne vem, b.o. 16,8 V55 Kaj menite glede zaslužka poklicnih vojakov? Ali naj poklicni vojaki zaslužijo več, enako ali manj kot ljudje s podobno izobrazbo v civilnih poklicih? 1 - več 32,5 2 - enako 56,3 3 - manj 1,1 8 - ne vem, b.o. 10,2 V56 Ali vi osebno podpirate, ali ne podpirate, možnost opravljanja vojaškega poklica za ženske v Slovenski vojski? 1 - da, opravljajo naj vse naloge, tudi bojne 56,1 2 - da, vendar naj opravljajo samo nebojne naloge 28,5 3 - nasprotujem kakršnemukoli vključevanju žensk v vojsko 9,4 9 - ne vem, b.o. 6,0 VREDNOTE-10.indd 151 18. 11. 2016 10:28:15 152 V57 V Slovenski vojski je približno 15 odstotkov žensk. Ali ocenjujete, da je ta odstotek pripadnic SV: 1 - prevelik 10,8 2 - premajhen 17,1 3 - ustrezen 58,5 9 - ne vem, b.o. 13,6 V58 Kakšne so vaše vojaške izkušnje? (Možnih je več odgovorov!) 1 - služil sem vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) 27,7 2 - služil sem obvezni vojaški rok v Slovenski vojski 6,0 3 - služil sem prostovoljni vojaški rok v Slovenski vojski 0,5 4 - bil sem zaposlen kot vojaška oseba v JLA 0,7 5 - bil sem/sem zaposlen kot vojaška oseba v Slovenski vojski 0,8 6 - služim v pogodbeni rezervi Slovenske vojske 0,0 7 - drugo 3,7 8 - nimam vojaških izkušenj, ne vem, b.o. 64,2 VREDNOTE-10.indd 152 18. 11. 2016 10:28:15 153 1.4.3 EVROPSKA POVOLILNA RAZISKAVA (CSES 2012) V59 Prosimo vas, da nam za našteta področja poveste, ali bi po vaši sodbi morala vlada v sedanjih razmerah zagotoviti zanje manj ali več denarja. Pri tem upoštevajte, da če boste rekli »veliko več«, to lahko zahteva tudi povišanje davkov in če boste rekli »veliko manj« pa to lahko pomeni zmanjšanje pravic ljudi, odpuščanje, opuščanje… veliko nekaj nekaj veliko več več kot približno manj kot manj ne vem, kot sedaj sedaj enako sedaj kot sedaj b.o. 1 2 3 4 5 8 a) za zdravstvo 14,5 41,4 37,8 2,7 0,2 3,4 b) za izobraževanje 9,4 37,5 46,3 3,9 0,3 2,6 c) za podporo nezaposlenim 5,7 25,0 44,3 16,0 4,9 4,2 d) za vojsko in obrambo 1,0 6,2 51,3 29,3 7,2 5,2 e) za pokojnine 12,9 39,0 43,5 2,0 0,2 2,5 f) za podporo podjetjem in industriji 11,9 41,4 33,6 6,3 1,4 5,6 g) za policijo in odkrivanje kaznivih dejanj 4,3 26,8 54,8 6,7 1,3 6,2 h) za socialno varstvo 7,1 41,5 44,0 3,1 0,6 3,8 i) za kulturo 1,8 17,1 58,5 15,8 2,5 4,3 j) za šport 2,3 19,1 59,0 13,6 1,7 4,3 k) za znanost in raziskave 7,5 40,2 41,8 4,5 1,5 4,4 V60. Kako verjetno ali neverjetno je, da se bo nekako v naslednjih 10 letih vaš življenjski standard izboljšal? Ali je to.. 1 - zelo verjetno 5,2 2 - dokaj verjetno 17,7 3 - dokaj malo verjetno 53,2 4 - sploh ni verjetno 18,8 8 - ne vem, b.o. 5,1 V61. Ali bi vi rekli, da se je v preteklih dvanajstih mesecih stanje gospodarstva v Sloveniji … 1 - zelo izboljšalo 0,3 2 - do neke mere izboljšalo 2,5 3 - ostalo približno enako 11,3 4 - poslabšalo 49,4 5 - zelo poslabšalo 34,0 8 - ne vem, b.o. 2,4 VREDNOTE-10.indd 153 18. 11. 2016 10:28:15 154 V62. V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo? »Vlada je odgovorna za to, da zmanjša razlike v dohodkih med ljudmi z visokimi dohodki in ljudmi z nizkimi dohodki.« 1 - močno soglašam 42,3 2 - soglašam 41,4 3 - niti-niti 8,3 4 - ne soglašam 3,7 5 - močno ne soglašam 0,9 8 - ne vem, b.o. 3,5 V63. Kaj mislite, ali bi morali ljudje z visokimi dohodki plačevati večji delež svojega dohodka za davke in prispevke, v primerjavi s tistimi, ki imajo nizke dohodke, ali naj bi plačevali enak ali manjši delež dohodka za davke? 1 - dosti večji delež 35,4 2 - večji delež 49,0 3 - enak delež 12,8 4 - manjši delež 0,1 5 - dosti manjši delež 0,1 8 - Ne vem, b.o. 2,6 V64. Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji povečati, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 2,1 2 - sedanje razlike so primerne 5,1 3 - razlike naj se zmanjšajo 86,9 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 2,5 8 - ne vem, b.o. 3,3 V65. Kako vi presojate stanje v slovenski družbi danes? Ali je: 1 - pri nas v Sloveniji v glavnem vse dobro in v redu 0,9 2 - v Sloveniji se je nakopičilo kar precej problemov in težav 35,5 3 - nahajamo se v težki krizi 51,1 4 - smo pred katastrofo 11,9 8 - ne vem, b.o. 0,7 V66 Ali ste na zadnjih volitvah v Državni zbor (DZ) decembra 2011 volili, ali niste volili? 1 - da 73,4 2 - ne 24,8 7 - nisem imel-a volilne pravice 1,0 8 - ne vem, b.o. 0,9 VREDNOTE-10.indd 154 18. 11. 2016 10:28:15 155 V67 In za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste tedaj (decembra lani) volili? Odgovarjajo tisti, ki so na zadnjih volitvah volili. vsi n=759 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 3,0 4,1 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 0,8 1,1 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 2,4 3,3 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 16,0 21,7 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,5 3,4 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,1 1,4 07 - SD - Socialni demokrati 8,6 11,7 08 - ZARES - nova politika 0,3 0,4 09 - Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija 16,2 22,0 10 - Lista Gregorja Viranta - Državljanska lista 3,2 4,3 96 - druga stranka 1,3 1,7 97 - ne vem, ne spominjam se 5,6 7,6 98 - nisem volil 26,6 - 99 - b.o. 12,6 17,1 V68 Pa če bi šli na volitve, za katero stranko bi najbolj verjetno volili? Odgovarjajo tisti, ki na zadnjih volitvah niso volili. vsi n=274 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 0,4 1,5 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 0,3 1,1 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 0,0 0,0 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 1,1 4,0 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 0,1 0,4 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,1 0,4 07 - SD - Socialni demokrati 1,3 4,7 08 - ZARES - nova politika 0,0 0,0 09 - Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija 2,2 8,4 10 - Lista Gregorja Viranta - Državljanska lista 0,4 1,5 77 - druga stranka, ne bi šel na volitve 4,2 15,7 88 - ne vem 9,8 36,9 99 - b.o. 6,8 25,5 V69 Kaj pa volitve v DZ pred tremi leti (2008), ali se še spomnite, ali ste takrat šli na volitve? 1 - da 69,3 2 - ne 20,7 7 - nisem imel-a volilne pravice 3,2 8 - ne vem, b.o. 6,8 VREDNOTE-10.indd 155 18. 11. 2016 10:28:15 156 V70 In za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste tedaj (leta 2008) volili? Odgovarjajo tisti, ki so na volitvah leta 2008 volili. vsi n=717 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 2,2 3,2 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1,3 1,8 03 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,0 1,4 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 12,4 17,9 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,1 1,5 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,7 2,5 07 - SD - Socialni demokrati 25,6 37,0 08 - ZARES – nova politika 1,5 2,2 77 - druga stranka, nisem šel na volitve 0,6 0,8 88 - ne vem 11,4 16,5 99 - b.o. 10,5 15,2 V71 Nekateri ljudje menijo, da je pomembno, kdo je na oblasti, drugi pa pravijo, da to ni pomembno. Prosimo vas, da izrazite svoje stališče s pomočjo lestvice od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da ni pomembno kdo je na oblasti in 5, da je pomembno kdo je na oblasti. Ni pomembno, Pomembno je, ne vem, kdo je na oblasti kdo je na oblasti b.o. 1 2 3 4 5 8 7,4 3,8 14,7 15,8 55,4 3,0 V72 Nekateri pravijo, da ni pomembno, koga ljudje volijo, saj se stvari zaradi tega ne bodo spremenile, drugi pa pravijo, da se glede na to, koga voliš, stvari lahko spremenijo. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da ni pomembno, koga ljudje volijo in 5, da to, kdo bo izvoljen, vpliva na stvari. Vseeno je, koga ljudje volijo, To, kdo bo izvoljen, saj se ne bo nič spremenilo. vpliva na stvari. ne vem 1 2 3 4 5 8 8,8 5,6 18,3 19,4 44,6 3,3 V73 Če pomislite na delo Pahorjeve vlade v preteklih treh letih in če ocenjujete v celoti, ali menite da je ta vlada delala dobro ali slabo? 1 - zelo dobro 1,5 2 - dobro 39,2 3 - slabo 40,5 4 - zelo slabo 9,6 8 - ne vem, b.o. 9,3 VREDNOTE-10.indd 156 18. 11. 2016 10:28:15 157 V74 Kaj menite, ali se je s postavitvijo Janševe desno-sredinske vlade uresničila volja volivcev, izražena na volitvah, ali ne? 1 - da 15,1 2 - ne 69,1 8 - ne vem, b.o. 15,8 V75 Ali podpirate vlado Janeza Janše, ali ne? 1 - da, podpiram 32,4 2 - ne, ne podpiram 51,9 8 - ne vem, b.o. 15,7 V76 Radi bi vedeli, kakšen je vaš odnos do posameznih slovenskih političnih strank. Najprej vam bom prebral ime politične stranke, vas pa prosim, da jo ocenite z lestvico od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da tej stranki sploh niste naklonjeni, 10 pa pomeni, da ste tej stranki zelo naklonjeni. Ko bom prišel do stranke, o kateri nimate občutka, da jo poznate dovolj, mi to povejte. Prva stranka je: ne vem, sploh nisem zelo sem ne naklonjen naklonjen pozna b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) DESUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 24,3 5,5 10,7 11,3 6,9 13,6 4,4 2,5 2,7 0,5 0,8 8,5 8,3 b) LDS – Liberalna demokracija Slovenije 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 32,1 7,6 11,3 8,3 8,6 7,1 1,2 2,3 1,5 0,6 0,2 10,4 8,8 c) NSI - Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 32,6 8,2 10,0 7,8 5,7 8,1 1,5 2,7 2,3 1,0 0,9 10,4 8,7 d) SDS – Slovenska demokratska stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 27,6 7,2 7,2 8,2 4,8 8,0 3,3 4,4 6,3 2,7 4,4 7,9 8,1 e) SLS – Slovenska ljudska stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 19,4 5,5 8,4 9,8 9,8 12,0 5,9 4,9 3,9 1,2 0,7 9,8 8,8 f) SD – Socialni demokrati 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 15,9 3,6 8,0 10,6 9,5 14,0 6,0 6,6 5,6 1,8 2,2 8,0 8,1 VREDNOTE-10.indd 157 18. 11. 2016 10:28:16 158 ne vem, sploh nisem zelo sem ne naklonjen naklonjen pozna b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 g) ZARES – Socialno liberalni 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 36,1 8,6 9,9 11,3 3,9 6,6 1,6 1,2 1,3 0,0 0,2 10,9 8,5 h) Lista Gregorja Viranta – Državljanska lista 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 28,3 6,4 10,5 9,9 7,0 9,0 3,9 4,0 1,7 1,0 0,6 9,1 8,7 i) Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 24,6 4,7 8,3 8,2 5,9 9,1 4,7 6,5 5,7 2,0 4,4 7,2 8,6 j) SNS – Slovenska nacionalna stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 34,0 8,1 10,5 9,4 6,5 5,8 2,6 1,5 1,7 0,6 0,3 10,0 8,9 k) TRS – Stranka za trajnostni razvoj Slovenije 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 26,0 5,1 7,4 10,0 5,8 5,8 2,0 2,5 2,0 0,4 0,8 22,6 9,5 V77 Sedaj pa vam bom navedel imena politikov, ki so, ali sedaj opravljajo pomembne politične vloge v Sloveniji. S pomočjo iste lestvice od 0 do 10 ocenite, v kakšni meri ste jim ali jim niste naklonjeni. Najprej … ne vem, sploh nisem zelo sem ne naklonjen naklonjen pozna b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) Karel Erjavec 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 28,2 6,8 10,5 11,7 7,4 11,2 4,6 2,8 2,1 0,8 0,7 5,0 8,0 b) Pavle Gantar 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 20,5 4,5 10,1 11,0 9,1 11,8 3,6 3,2 3,2 0,5 0,7 12,9 9,0 c) Matjaž Hanžek 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 19,4 5,3 8,4 12,0 9,8 7,3 3,3 4,0 2,6 1,4 1,2 16,8 8,6 VREDNOTE-10.indd 158 18. 11. 2016 10:28:16 159 ne vem, sploh nisem zelo sem ne naklonjen naklonjen pozna b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 d) Zoran Janković 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 21,4 5,6 7,4 8,4 6,8 10,6 6,9 6,0 6,8 2,2 4,4 5,6 7,9 e) Janez Janša 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 27,2 8,1 9,5 6,8 5,5 8,9 3,3 5,4 5,1 2,2 5,3 4,6 8,0 f) Zmago Jelinčič Plemeniti 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 31,5 10,0 11,2 11,5 5,3 6,2 2,7 2,9 3,4 0,6 1,5 5,1 8,1 g) Milan Kučan 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 20,6 4,1 7,5 7,6 8,3 11,3 5,7 7,0 6,7 2,6 5,3 5,1 8,1 h) Ljudmila Novak 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 24,9 7,9 9,4 9,2 7,9 7,4 4,6 2,9 2,9 1,2 1,4 12,0 8,4 i) Borut Pahor 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 11,3 3,5 8,1 9,3 11,6 15,4 7,6 8,7 6,5 2,7 2,9 4,4 7,9 j) Iztok Podbregar 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 15,9 4,3 7,3 8,4 5,6 7,1 2,5 1,3 1,8 0,7 0,2 34,7 10,4 k) Danilo Türk 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,3 3,3 6,4 6,8 7,4 13,2 7,1 8,6 10,3 5,8 8,9 4,2 7,8 l) Gregor Virant 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 23,2 6,9 11,2 9,3 9,2 11,2 5,3 4,4 2,3 1,1 1,1 6,8 8,1 m) Radovan Žerjav 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 15,9 4,5 8,5 9,6 9,8 10,9 7,7 7,3 4,9 2,2 1,5 9,0 8,2 VREDNOTE-10.indd 159 18. 11. 2016 10:28:16 160 V78 Sedaj pa vas prosim, da s pomočjo spodnje lestvice, kjer 0 pomeni levico, 10 pa desnico poveste, kam bi uvrstili posamezne politične stranke? Kam bi torej uvrstili naslednje stranke? ne vem, ne levo desno pozna b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) DESUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,9 1,3 3,2 5,6 7,9 27,6 4,2 3,3 1,2 0,6 1,9 30,0 10,5 b) LDS – Liberalna demokracija Slovenije 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,6 10,0 10,3 10,0 5,1 8,0 2,2 1,5 0,9 0,5 1,0 29,6 10,4 c) NSI – Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,4 0,6 2,6 1,9 2,3 5,7 6,1 4,3 6,5 7,5 19,8 30,5 10,8 d) SDS – Slovenska demokratska stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,3 0,5 1,0 0,9 2,4 5,2 7,7 6,2 9,8 10,0 17,1 27,5 10,6 e) SLS – Slovenska ljudska stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,0 0,6 1,1 2,5 3,3 10,0 12,5 10,2 8,6 4,1 6,1 29,4 10,9 f) SD – Socialni demokrati 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 11,2 7,4 11,0 12,6 5,9 6,7 2,2 2,1 1,6 0,4 1,0 27,2 10,8 g) ZARES – Socialno liberalni 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,7 7,9 12,1 10,9 6,5 7,1 1,5 0,7 0,9 0,2 0,6 32,0 11,0 h) Lista Gregorja Viranta – Državljanska lista 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,3 0,1 1,5 3,1 3,2 22,9 9,3 7,5 5,1 1,8 3,1 30,6 10,5 i) Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,4 8,1 12,5 11,7 5,5 7,6 1,6 1,3 1,1 0,7 1,7 28,4 10,4 j) SNS – Slovenska nacionalna stranka 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,9 1,8 3,1 4,3 7,3 14,8 4,6 3,4 2,7 1,7 5,0 37,6 10,7 k) TRS – Stranka za trajnostni razvoj Slovenije 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,8 2,3 5,6 6,2 7,2 10,7 1,5 0,6 1,1 0,0 0,5 49,7 10,9 VREDNOTE-10.indd 160 18. 11. 2016 10:28:16 161 V79. Prosim, da s pomočjo iste lestvice od 0 do 10 uvrstite še sebe. Pri tem 0 pomeni povsem levo in 10 povsem desno. ne LEVICA DESNICA vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,2 2,0 5,8 7,5 4,8 19,6 5,3 4,7 4,2 1,9 3,6 19,1 16,1 V80 Če ocenjujete na splošno, kako ste zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji? 1 - zelo sem zadovoljen 1,1 2 - precej zadovoljen 14,2 3 - ne kaj dosti zadovoljen 56,3 4 - sploh nisem zadovoljen 23,0 8 - ne vem, b. o. 5,4 V81 Ali običajno zase mislite, da ste blizu kaki določeni politični stranki? 1 - da 13,7 2 - ne 81,7 8 - ne vem, b.o. 4,6 Odgovarjajo tisti, ki so blizu neki stranki (n=142) V82 Katera stranka je to? 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 2,8 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 2,8 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 7,0 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 31,0 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 6,3 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,7 07 - SD - Socialni demokrati 15,5 08 - ZARES - Socialno liberalni 0,7 09 - Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija 19,7 10 - Lista Gregorja Viranta - Državljanska lista 2,1 77 - druga stranka 6,3 88 - ne vem 0,7 99 - b.o. 4,2 Odgovarjajo tisti, ki so blizu neki stranki. V83 Ali čutite, da ste tej stranki ... vsi n=135 1 - zelo blizu 1,6 12,6 2 - do neke mere blizu 10,4 80,0 3 - ne preveč blizu 0,9 6,7 8 - ne vem, mašilo 87,0 0,7 VREDNOTE-10.indd 161 18. 11. 2016 10:28:16 162 V84 Ali je z vami v času predvolilne kampanje osebno ali na kakšen drug način prišla v stik kakšna politična stranka ali kandidat? 1 - da 7,3 2 - ne 91,2 8 - ne vem 1,6 Odgovarjajo tisti, s katerimi so prišli v stik (n=75). da ne 1 2 a) Ali so prišli z vami v stik osebno? 74,7 25,3 b) Ali so stopili v stik z vami po pošti? 58,7 41,3 c) Ali so vas poklicali po telefonu? 22,7 77,3 d) Ali so vam poslali kratko sporočilo po sms-u? 10,8 89,2 e) Ali so stopili v stik z vami po elektronski pošti? 22,7 77,3 f) Ali so prišli v stik z vami preko socialnih omrežij ali kako drugače preko interneta? 22,7 77,3 Odgovarjajo tisti, s katerimi so prišli v stik (n=75). V85 Katere stranke oz. kandidati katerih strank, pa so stopili v stik z vami? (Možnih je več odgovorov!) 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 10,7 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 8,0 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 20,0 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 41,3 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 13,3 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,0 07 - SD - Socialni demokrati 26,7 08 - ZARES - nova politika 4,0 09 - Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija 14,7 10 - Lista Gregorja Viranta - Državljanska lista 6,7 77 - druga stranka 10,7 88 - ne vem 8,0 99 - b.o. 9,3 V86 Ali so vas med zadnjo predvolilno kampanjo prijatelji, družinski člani, sosedje, sodelavci ali drugi znanci poskusili prepričati, da bi volili za določeno politično stranko oz. kandidata? 1 - da 4,9 2 - ne 93,7 8 - ne vem, b.o. 1,4 VREDNOTE-10.indd 162 18. 11. 2016 10:28:16 163 Odgovarjajo tisti, ki so jih poizkušali prepričati (n=51). da ne ne vem 1 2 8 a) Ali so vas skušali prepričati osebno? 92,2 7,8 0,0 b) Ali so vas skušali prepričati po pošti? 37,3 62,7 0,0 c) Ali so vas skušali prepričati po telefonu? 13,7 86,3 0,0 d) Ali so vas skušali prepričati s kratkim sporočilom sms-om? 7,8 92,2 0,0 e) Ali so vas skušali prepričati preko elektronske pošte? 17,6 82,4 0,0 f) Ali so vas skušali prepričati preko socialnih omrežij ali kako drugače preko interneta? 21,6 78,4 0,0 V87 Ali ste se pred ali med kampanjo preko interneta ali z mobilnim telefonom prijavili na prejemanje informacij ali sporočil določene stranke ali kandidata? 1 - da 1,0 2 - ne 97,2 8 - ne vem, b.o. 1,9 V88 Kdo od naštetih je bil finančni minister v prejšnji vladi, pred volitvami decembra 2011? 1 - Mitja Gaspari 12,5 2 - Aleš Zalar 1,5 3 - Franc Križanič 58,2 4 - Ivan Svetlik 1,3 8 - ne vem, b.o. 26,5 V89 Kakšna je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji decembra 2011? 1 - 5,1 % 1,1 2 - 8,2 % 11,1 3 - 10,4 % 40,9 4 - 15,3 % 8,6 8 - ne vem, b.o. 38,3 V90 Katera stranka je na zadnjih državnozborskih volitvah decembra 2011 zasedla drugo mesto? 1 - SD-Socialni demokrati 2,3 2 - PS-Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija 2,9 3 - SDS - Slovenska demokratska stranka 74,5 4 - DLGV-Lista Gregorja Viranta - Državljanska lista 1,7 8 - ne vem, b.o. 18,6 VREDNOTE-10.indd 163 18. 11. 2016 10:28:16 164 V91 Kdo je trenutno generalni sekretar Organizacije Združenih Narodov – OZN? 1 - Kofi Anan 20,1 2 - Kurt Waldheim 1,4 3 - Ban Ki-Moon 32,8 4 - Butros Butros-Ghali 1,3 8 - ne vem, b.o. 44,5 V92 Naslednje vprašanje se nanaša na prihodke vašega gospodinjstva. Kako verjetno je, da se bodo prihodki vašega gospodinjstva v naslednjih dvanajstih mesecih izrazito zmanjšali. Ali je to … 1 - zelo verjetno 10,4 2 - dokaj verjetno 37,1 3 - dokaj malo neverjetno 32,1 4 - sploh ni verjetno 11,0 8 - ne vem, b.o. 9,3 V93 Ali imate vi, ali kdo v vaši družini oz. gospodinjstvu … da ne ne vem 1 2 8 a) lastno prebivališče – hišo, stanovanje … 88,8 11,0 0,2 b) podjetje, zemljišče, kmetijo, živino 37,7 62,0 0,3 c) obveznice, delnice 16,4 81,4 2,1 d) prihranke 35,3 61,0 3,7 F1 Ali ste trenutno zaposleni? 1 - da 46,0 2 - ne, nisem zaposlen 53,3 8 - ne vem, b.o. 0,7 Odgovarjajo tisti, ki so trenutno zaposleni (n=476) V94 Če bi izgubili zaposlitev, kako težko ali lahko bi v naslednjih dvanajstih mesecih našli novo? 1 - zelo lahko 10,7 2 - precej lahko 20,4 3 - precej težko 38,7 4 - zelo težko 22,7 8 - ne vem 7,5 VREDNOTE-10.indd 164 18. 11. 2016 10:28:16 165 F2 Ali imate partnerja – partnerko? 1 - da 68,4 2 - ne 31,4 9 - b.o. 0,2 Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja (n=706). F3 Ali je vaš partner-ka trenutno zaposlen-a? 1 - da 51,8 2 - ne 47,7 8 - ne vem, b.o. 0,4 Odgovarjajo tisti, katerih partner je zaposlen (n=366). V95 Če bi vaš-a partner-ka izgubil-a zaposlitev, kako težko ali lahko bi v naslednjih dvanajstih mesecih našel-a novo? 1 - zelo lahko 7,4 2 - precej lahko 23,5 3 - precej težko 35,5 4 - zelo težko 24,9 8 - ne vem, b.o. 8,7 VREDNOTE-10.indd 165 18. 11. 2016 10:28:16 166 1.4.4 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, SJM 2012/1 (2. del) VREDNOTE V96 Našteli vam bomo nekaj besed ali pojmov, vi pa na hitro, po prvem vtisu, brez predolgega razmišljanja, ocenite, ali imate do njih zelo pozitiven, pozitiven, negativen ali zelo negativen odnos. Kaj bi rekli, ali je pojem … zelo niti- zelo ne negativen negativen niti pozitiven pozitiven vem 1 2 3 4 5 8 a) narod 0,9 3,7 14,5 66,7 9,6 4,7 b) socializem 1,8 14,1 29,5 41,1 5,2 8,3 c) ukinitev smrtne kazni 3,1 13,5 17,7 45,4 13,6 6,7 d) globalizacija 5,5 29,4 30,8 16,4 1,3 16,7 e) pravica do splava 2,9 9,2 15,8 52,4 15,1 4,7 f) internet 0,6 3,5 12,6 54,1 22,1 7,3 g) slovensko domobranstvo 14,6 33,1 22,9 13,6 3,3 12,5 h) verouk v šolah 23,4 36,2 20,6 13,1 1,3 5,5 i) sindikalne pravice delavcev 3,1 5,3 16,3 58,5 12,0 4,8 j) slovenski partizani 2,1 9,1 22,5 46,1 11,2 8,9 k) enakost med spoloma 1,2 4,0 9,3 50,9 30,6 4,2 l) majhne socialne razlike 1,9 5,5 7,9 54,1 26,7 3,9 m) kapitalizem 11,3 36,0 30,6 11,9 0,3 10,0 n) liberalizem 5,2 17,5 38,4 19,8 1,7 17,3 o) Evropa 1,5 8,1 36,1 42,6 3,7 8,1 Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da si ljudje z višjimi dohodki lahko... V97 ... s plačilom zagotovijo boljšo zdravstveno oskrbo kot ljudje z nizkimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,7 2 - deloma pravično, prav 8,0 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 12,2 4 - deloma nepravično, narobe 20,3 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 57,0 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 166 18. 11. 2016 10:28:16 167 V98 ... da ljudje z višjimi dohodki lahko omogočijo boljšo izobrazbo svojim otrokom, kot ljudje z nižjimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,9 2 - deloma pravično, prav 6,9 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 11,1 4 - deloma nepravično, narobe 22,3 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 56,7 8 - ne vem, ne morem izbrati 0,7 9 - b.o. 0,4 V99 Kaj vam pomeni privatna lastnina? Izberite odgovor, ki vam najbolj ustreza. 1 - privatna lastnina je sredstvo za izkoriščanje drugih ljudi 5,1 2 - je pogoj za varno prihodnost 21,8 3 - je pogoj za samostojno življenje in samostojno oblikovanje svoje prihodnosti 52,8 4 - je sredstvo za brezskrbno in lagodno življenje 8,0 5 - drugo 1,8 9 - ne vem 8,8 0 - b.o. 1,6 V100 V kolikšni meri vas skrbijo naslednje situacije? zelo precej le malo sploh nič ne vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a) Da bi izgubili zaposlitev, ali ne bi mogli najti nove. 13,2 13,2 17,8 38,4 3,7 13,7 b) Da svojim otrokom ne bi mogli zagotoviti dobre izobrazbe. 16,0 20,0 13,4 35,2 4,4 10,9 c) Da bi na starost živel v revščini. 29,4 32,8 23,5 12,3 1,5 0,6 d) Da ne bi bil deležen potrebne zdravstvene oskrbe. 32,3 35,2 21,4 10,2 0,6 0,4 V101A Prosim povejte, ali spodaj navedeni pojmi ustrezajo ali ne ustrezajo vaši predstavi o kapitalistični družbi. ustreza ne ustreza ne vem b.o. 1 2 8 9 a) svoboda 34,3 47,7 16,8 1,2 b) blagostanje 32,0 46,4 20,0 1,6 c) pravičnost 18,0 63,9 16,9 1,2 d) napredek 52,6 25,6 20,6 1,2 VREDNOTE-10.indd 167 18. 11. 2016 10:28:16 168 V101B Sedaj pa povejte še, ali navedeni pojmi ustrezajo ali ne ustrezajo vaši predstavi o socialistični družbi. ustreza ne ustreza ne vem b.o. 1 2 8 9 a) svoboda 58,9 21,5 18,2 1,5 b) blagostanje 49,3 27,9 21,1 1,8 c) pravičnost 52,4 27,5 18,5 1,7 d) napredek 39,6 37,9 21,2 1,4 V102 Povejte nam prosim, za katere od naštetih stvari naj bi bila pri nas odgovorna država? Ali je država odgovorna... v v v vsakem glavnem nobenem primeru delno ni primeru odgo- odgo- odgo- ni odgo- ne vem, vorna vorna vorna vorna b.o. 1 2 3 4 9 a) zagotoviti delovno mesto za vsakogar, ki hoče delati 50,1 40,1 6,6 1,8 1,4 b) zagotoviti zdravstveno oskrbo za bolne 84,2 13,9 0,8 0,2 0,9 c) zagotoviti upokojencem in starim ljudem primeren življenjski standard 79,4 18,8 1,1 0,1 0,7 d) zagotoviti nezaposlenim primeren življenjski standard 33,5 46,0 14,3 4,0 2,2 VREDNOTE-10.indd 168 18. 11. 2016 10:28:17 169 1.4.5 POGLEDI NA DRUŽINO MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA (ISSP 2012) V103 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - ne sogla- sogla- vem, šam šam niti šam šam b.o. 1 2 3 4 5 8 a) Zaposlena mati ima lahko do svojih otrok prav tako topel in varen odnos kot nezaposlena mati. 41,4 42,2 6,9 6,1 0,9 2,6 b) Predšolski otrok bo verjetno trpel, če je mati zaposlena. 3,8 26,3 19,3 35,3 12,7 2,6 c) Če gledamo v celoti, družinsko življenje trpi, kadar je žena polno zaposlena. 5,0 32,9 21,2 27,9 10,1 2,9 d) Je že v redu, če je ženska zaposlena, toda tisto, kar si ženske zares želijo, so dom in otroci. 6,7 31,2 22,5 24,3 9,5 5,8 e) Za žensko je prav tako izpolnjujoče, če je gospodinja, kot če dela za plačilo. 5,5 29,7 19,8 29,2 9,2 6,6 V104 In v kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? močno ne sploh ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne vem, šam šam niti šam šam b.o. 1 2 3 4 5 8 a) Oba, mož in žena, morata prispevati svoje k družinskemu dohodku. 41,8 48,9 6,7 1,1 0,3 1,3 b) Naloga moža v zakonu je, da služi denar, naloga žene pa, da skrbi za dom in družino. 2,7 17,9 18,1 36,0 23,7 1,7 VREDNOTE-10.indd 169 18. 11. 2016 10:28:17 170 V105 Kaj vi mislite, ali naj se ženska v navedenih primerih zaposli zunaj doma s polnim delovnim časom, s skrajšanim delovnim časom, ali naj sploh ne bo zaposlena? zaposlena zaposlena s s polnim skrajšanim delovnim delovnim ostane ne vem, časom časom naj doma b.o. 1 2 3 8 a) Ko ima majhnega otroka, ki še ne hodi v šolo. 31,0 45,3 17,3 6,4 b) Ko prične najmlajši otrok hoditi v šolo. 74,2 17,8 2,9 5,2 V106 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate... močno ne sploh ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne vem, šam šam niti šam šam b.o. 1 2 3 4 5 8 a) Poročeni ljudje so na splošno srečnejši kot neporočeni. 4,9 20,3 24,6 27,9 14,4 7,9 b) Ljudje, ki hočejo imeti otroke, bi se morali poročiti. 3,9 18,7 16,7 40,0 18,3 2,4 c) Povsem v redu je, če par živi skupaj ne da bi se nameraval poročiti. 22,5 48,5 12,6 11,6 2,6 2,2 d) Ločitev je ponavadi najboljši izhod, kadar paru ne uspeva razrešiti svojih zakonskih nesoglasij. 16,6 42,3 20,0 14,0 3,7 3,4 V107 Otroci odraščajo v različnih družinah. V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s spodnjimi trditvami? močno ne sploh ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne vem, šam šam niti šam šam b.o. 1 2 3 4 5 8 a) Samo eden od staršev lahko prav tako dobro vzgaja otroka kot oba skupaj. 8,3 28,4 16,6 35,6 8,1 2,9 b) Dve ženski v partnerski zvezi lahko prav tako dobro vzgajata otroka kot par moškega in ženske. 6,6 24,9 11,8 27,6 21,0 8,3 c) Dva moška v partnerski zvezi lahko prav tako dobro vzgajata otroka kot par moškega in ženske. 5,9 17,2 10,3 27,9 30,9 7,9 VREDNOTE-10.indd 170 18. 11. 2016 10:28:17 171 V108 Če gledamo v celoti, kakšno je po vašem mnenju idealno število otrok v družini? 1 otrok 3,3 2 otroka 54,6 3 otroci 32,3 4 otroci 3,2 5 otrok 0,9 6 otrok in več 0,3 ne vem, b.o. 5,4 V109 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... ne sploh ne močno sogla- niti - sogla- sogla- ne soglašam šam niti šam šam vem 1 2 3 4 5 8 a) Gledati otroke, kako rastejo, je največja sreča v življenju. 51,0 39,7 3,3 0,9 0,3 4,9 b) To, da imaš otroke, preveč omejuje svobodo staršev. 1,0 12,1 19,2 47,2 17,1 3,4 c) Otroci so finančno breme za starše. 2,7 37,5 21,6 27,8 7,4 3,0 d) To, da imaš otroke, omejuje možnosti za zaposlitev in kariero enega ali obeh staršev. 2,3 31,1 26,5 29,1 6,4 4,6 e) To, da imaš otroke, prispeva k povečanju ugleda v družbi. 4,4 28,6 21,3 28,4 9,8 7,5 f) Odrasli otroci so pomemben vir pomoči za ostarele starše. 13,5 50,8 18,6 11,7 2,0 3,4 V110 Pomislite na par, kjer sta oba partnerja polno zaposlena in se jima je pravkar rodil otrok. Eden od njiju je začasno prenehal delati, da bi skrbel za otroka. Ali menite, da mu/ji mora biti zagotovljen plačan dopust, in če da, za koliko časa? 1 - da 85,7 2 - ne, plačan dopust naj ne bi bil zagotovljen 7,6 8 - ne vem, b.o. 6,7 Odgovarjajo tisti, ki menijo, da mora biti dopust zagotovljen (n=886) V110 da Koliko mesecev? 1 - do 6 mesecev 11,3 2 - od 7 do 12 mesecev 81,5 3 - 13 mesecev in več 6,6 8 - ne vem, b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 171 18. 11. 2016 10:28:17 172 Odgovarjajo tisti, ki menijo, da mora biti dopust zagotovljen (n=886) V111 In kdo naj plača ta dopust? 1 - država 54,5 2 - delodajalec 4,0 3 - oba, država in delodajalec 38,1 4 - drugi viri 0,7 8 - ne vem, b.o. 2,7 V112 Ponovno pomislite na omenjeni par. Denimo, da sta oba v podobnem delovnem položaju in upravičena do plačanega (porodniškega) dopusta, kako naj bo ta dopust porazdeljen med materjo in očetom? Odgovarjajo tisti, ki menijo, da mora biti dopust zagotovljen (n=886) 1 - mati bi morala vzeti celoten plačan dopust, oče pa naj ne bi vzel nič plačanega dopusta 37,5 2 - mati bi morala vzeti večino plačanega dopusta, oče pa naj bi ga vzel le nekaj 39,3 3 - mati in oče bi morala vzeti vsak polovico plačanega dopusta 13,9 4 - oče bi moral vzeti večino plačanega dopusta, mati pa naj bi ga vzela le nekaj 0,0 5 - oče bi moral vzeti celoten plačan dopust, mati pa naj ne bi vzela nič plačanega dopusta 0,0 8 - ne vem, b.o. 9,4 V113 Pomislite na družino s predšolskim otrokom. Kaj menite, kakšen bi bil najboljši način usklajevanja družinskega življenja in službenih obveznosti? 1 - mati ostane doma, oče pa je zaposlen s polnim delovnim časom 19,6 2 - mati je zaposlena s skrajšanim delovnim časom, oče pa je zaposlen s polnim delovnim časom 36,4 3 - oba, oče in mati sta zaposlena s polnim delovnim časom 26,9 4 - oba, oče in mati sta zaposlena s skrajšanim delovnim časom 3,3 5 - oče je zaposlen s skrajšanim delovnim časom, mati pa je zaposlena s polnim delovnim časom 0,1 6 - oče ostane doma, mati pa je zaposlena s polnim delovnim časom 0,3 8 - ne vem, b.o. 13,5 V114 In katera od teh možnosti bi bila po vašem mnenju najmanj zaželena? 1 - mati ostane doma, oče pa je zaposlen s polnim delovnim časom 7,4 2 - mati je zaposlena s skrajšanim delovnim časom, oče pa je zaposlen s polnim delovnim časom 1,7 3 - oba, oče in mati sta zaposlena s polnim delovnim časom 21,1 4 - oba, oče in mati sta zaposlena s skrajšanim delovnim časom 7,3 5 - oče je zaposlen s skrajšanim delovnim časom, mati pa je zaposlena s polnim delovnim časom 2,1 6 - oče ostane doma, mati pa je zaposlena s polnim delovnim časom 35,8 8 - ne vem, b.o. 24,6 VREDNOTE-10.indd 172 18. 11. 2016 10:28:17 173 V115 Ljudje različno gledajo no to, kako naj bi bilo poskrbljeno za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Kdo naj bi po vašem mnenju predvsem poskrbel za otroško varstvo? 1 - družinski člani 26,2 2 - javne (državne) ustanove 63,8 3 - neprofitne organizacije (npr. dobrodelne organizacije, verske organizacije) 1,1 4 - zasebni ponudniki otroškega varstva (npr. zasebni vrtci, varuške) 3,5 5 - delodajalci 0,6 8 - ne vem, b.o. 4,9 V116 Kdo naj bi po vašem mnenju predvsem kril stroške vzgoje in varstva predšolskih otrok? 1 - družina 29,2 2 - država, javna sredstva 60,3 3 - delodajalci 0,9 8 - ne vem, b.o. 9,7 V117 Pomislite na tiste starejše ljudi, ki v svojem vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč pri nakupovanju hrane, čiščenju hiše (stanovanja), pranju perila ipd. Kdo naj bi jim po vašem mnenju predvsem nudil takšno pomoč? 1 - družinski člani 47,1 2 - javne (državne) ustanove 38,2 3 - neprofitne organizacije (npr. dobrodelne organizacije, 5,9 cerkev / verske organizacije) 4 - privatni ponudniki takšne pomoči 3,5 8 - ne vem, b.o. 5,4 V118 In kdo naj bi po vašem mnenju predvsem kril stroške pomoči ostarelim ljudem? 1 - ostareli sami ali njihova družina 40,8 2 - država, javna sredstva 50,4 8 - ne vem, b.o. 8,8 Sedaj pa pomislite na vaše razmere: V119 Koliko ur povprečno na teden vi osebno porabite za delo v gospodinjstvu? Pri tem ne upoštevajte časa, ki ga posvečate skrbi za otroke in dejavnostim v prostem času. povprečje (min 1, max 70) 17,71 nič ur 6,5 ne vem, b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 173 18. 11. 2016 10:28:17 174 V120 Koliko ur povprečno na teden vi osebno skrbite za druge člane družine (npr. otroci, starejši ali invalidni člani družine)? povprečje (min 1, max 70) 19,46 nič ur 56,5 ne vem, b.o. 1,5 F4 Ali živite skupaj z zakoncem / partnerjem – partnerko? 1 - da 63,4 2 - ne 36,6 Odgovarjajo tisti, ki živijo s partnerjem (n=656) V121 Kaj pa vaš partner-ka? Koliko ur povprečno na teden porabi za delo v gospodinjstvu? Pri tem ne upoštevajte časa, ki ga posveča skrbi za otroke in dejavnostim v prostem času. povprečje (min 1, max 70) 21,18 nič ur 11,0 ne vem, b.o. 1,6 Odgovarjajo tisti, ki živijo s partnerjem (n=656) V122 In koliko ur povprečno na teden vaš partner-ka skrbi za druge člane družine (npr. otroci, starejši ali invalidni člani družine)? povprečje (min 1, max 70) 20,16 nič ur 50,4 ne vem, b.o. 1,1 Odgovarjajo tisti, ki živijo s partnerjem (n=656) V123 Kako imata vidva z zakoncem / partnerjem - partnerko urejeno gospodarjenje z denarjem, ki ga je zaslužil eden od vaju ali pa oba? Prosimo, izberite tisti odgovor, ki najbolj ustreza. 1 - jaz sam-a gospodarim z vsem denarjem in dajem partnerju - partnerki njegov - njen delež 2,3 2 - moj-a partner-ka sam-a gospodari z vsem denarjem in mi daje moj delež 2,1 3 - združujeva ves denar in vsak vzame od tega, kolikor rabi 69,4 4 - združujeva del denarja, preostalo pa imava ločeno 15,3 5 - vsak od naju obdrži svoj denar ločeno 9,3 8 - ne vem 1,6 VREDNOTE-10.indd 174 18. 11. 2016 10:28:17 175 Odgovarjajo tisti, ki živijo s partnerjem (n=656) V124 Kdo v vašem gospodinjstvu opravlja naslednja dela: običajno vedno oba moj/a moj/a to dela vedno obilčajno približno partner/ partner/ nekdo ne vem, jaz jaz enako ka ka drug b.o. 1 2 3 4 5 6 8 a) pere perilo 37,1 8,4 8,1 17,9 26,4 2,0 0,2 b) manjša popravila v hiši 28,6 17,9 9,8 21,9 17,7 3,4 0,8 c) skrbi za bolne družinske člane 9,3 11,3 46,9 9,6 4,0 0,9 18,1 d) nakupuje hrano 13,9 12,2 50,9 14,5 6,9 1,4 0,2 e) pospravlja in čisti po hiši ali stanovanju 21,7 17,4 26,1 19,8 13,0 1,8 0,2 f) pripravlja hrano, kuha 25,5 15,0 20,6 22,2 14,4 2,1 0,2 Odgovarjajo tisti, ki živijo s partnerjem (n=656) V125 Katera od navedenih trditev najbolj ustreza delitvi gospodinjskega dela med vami in vašim zakoncem, partnerjem? 1 - opravim veliko večji delež gospodinjskega dela, kot se mi zdi primerno 11,6 2 - opravim malo večji delež gospodinjskega dela, kot se mi zdi primerno 15,0 3 - opravim približno tolikšen delež gospodinjskega dela, kot se mi zdi primerno 46,7 4 - opravim nekaj manjši delež gospodinjskega dela, kot se mi zdi primerno 16,2 5 - opravim veliko manjši delež gospodinjskega dela, kot se mi zdi primerno 5,2 8 - ne vem, b.o. 5,4 Odgovarjajo tisti, ki živijo s partnerjem (n=656) V126 Kdo ima zadnjo besedo, kadar se z vašim zakoncem, partnerjem - partnerko odločata o tem, kaj boste skupaj počeli za vikend? 1 - v glavnem jaz 6,1 2 - v glavnem partner-ka 7,2 3 - včasih jaz, včasih partner-ka 22,5 4 - odločava skupaj 61,0 5 - nekdo drug 0,9 8 - ne vem, b.o. 2,3 VREDNOTE-10.indd 175 18. 11. 2016 10:28:17 176 Odgovarjajo tisti, ki živijo s partnerjem (n=656) V127 Če primerjate vse vaše dohodke in vse dohodke vašega zakonca / partnerja - partnerke, kdo ima višje dohodke, vi ali vaš zakonec / partner-ka? 1 - moj zakonec / partner-ka nima dohodkov 9,3 2 - jaz imam precej višje dohodke 10,6 3 - jaz imam višje dohodke 23,4 4 - imava približno enake dohodke 22,3 5 - moj zakonec / partner-ka ima višje dohodke 26,0 6 - moj zakonec / partner-ka ima precej višje dohodke 3,5 7 - jaz nimam dohodkov 3,4 8 - ne vem, b.o. 1,5 V128 Kako pogosto se vam je v preteklih treh mesecih zgodilo kaj od navedenega? nekaj- neka- enkrat krat na krat na ali dva- se ne ne teden mesec krat nikoli nanaša vem 1 2 3 4 5 8 a) Iz službe sem prišel-a domov preutrujen-a, da bi lahko opravil-a vsa potrebna gospodinjska dela. 9,3 13,2 9,2 13,7 52,1 2,4 b) Težko sem izpolnil-a svoje družinske obveznosti, ker sem preveč časa porabil-a za službo. 4,4 10,4 9,3 20,1 53,0 1,7 c) Zaradi dela v gospodinjstvu sem v službo prišel-a preutrujen-a, da bi lahko dobro opravljal-a svoje delo. 0,8 2,3 4,3 37,6 52,3 2,7 d) V službi sem se težko zbral-a zaradi družinskih obveznosti. 0,7 1,6 7,4 34,6 52,9 2,7 V129 Če pomislite na svoje življenje, kako srečni ali nesrečni ste – gledano v celoti? 1 - popolnoma srečen 7,2 2 - zelo srečen 23,8 3 - dokaj srečen 51,5 4 - niti srečen, niti nesrečen 12,5 5 - dokaj nesrečen 2,7 6 - zelo nesrečen 1,3 7 - ne popolnoma nesrečen 0,3 8 - ne vem, b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 176 18. 11. 2016 10:28:17 177 V130 Gledano v celoti, kako ste zadovoljni s svojo (glavno) zaposlitvijo? 1 - popolnoma zadovoljen 4,8 2 - zelo zadovoljen 13,3 3 - dokaj zadovoljen 21,4 4 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 4,4 5 - dokaj nezadovoljen 1,1 6 - zelo nezadovoljen 0,6 7 - popolnoma nezadovoljen 0,3 8 - ne vem 0,1 0 - se ne nanaša, nima službe 54,1 V131 Gledano v celoti, kako ste zadovoljni s svojim družinskim življenjem? 1 - popolnoma zadovoljen 12,8 2 - zelo zadovoljen 33,3 3 - dokaj zadovoljen 42,8 4 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 6,7 5 - dokaj nezadovoljen 1,8 6 - zelo nezadovoljen 0,7 7 - popolnoma nezadovoljen 0,4 8 - ne vem, b.o. 1,6 V132 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje ... 1 - odlično 12,0 2 - zelo dobro 21,5 3 - dobro 36,5 4 - zadovoljivo 20,5 5 - slabo 9,4 8 - ne vem, b.o. 0,2 V133 Kako pogosto imate naslednje težave ali motnje? nikoli redko občasno pogosto stalno ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) močno razbijanje srca 58,1 19,1 16,1 5,7 0,6 0,2 0,2 b) težave s spanjem 43,2 20,2 22,5 10,6 3,2 0,1 0,1 c) nemirnost, zaskrbljenost 28,7 24,4 33,5 11,2 2,0 0,1 0,1 V134 Ali je v času od vašega rojstva pa do štirinajstega leta vaša mati kdaj delala za plačilo vsaj eno leto? 1 - da, delala je 54,4 2 - ne, ni delala 44,9 8 - ne vem, b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 177 18. 11. 2016 10:28:17 178 F5 Ali imate oz. ste kdaj imeli otroke? 1 - da 74,9 2 - ne 25,2 Ogovarjajo tisti, ki imajo oz. so imeli otroke (n=774) V135 Ali ste bili kdaj zaposleni zunaj doma s polnim delovnim časom, s skrajšanim delovnim časom, ali pa sploh niste bili zaposleni... s skraj- s polnim šanim delovnim delovnim ostal-a se ne ne vem, časom časom doma nanaša b.o. 1 2 3 7 8 a) … ko ste imeli majhnega otroka, ki še ni hodil v šolo? 79,5 3,6 13,6 3,0 0,3 b) … potem, ko je najmlajši otrok začel hoditi v šolo? 83,6 0,9 8,3 7,0 0,3 Ogovarjajo tisti, ki imajo oz. so imeli otroke (n=774) V136 Kako pa je bilo takrat z vašim zakoncem – partnerjem / partnerko? Ali je bil-a zaposlen-a zunaj doma s polnim delovnim časom, s skrajšanim delovnim časom, ali sploh ni bil-a zaposlen-a... s skraj- s polnim šanim delovnim delovnim ostal-a se ne ne vem, časom časom doma nanaša b.o. 1 2 3 7 8 a) … ko ste imeli majhnega otroka, ki še ni hodil v šolo? 81,7 2,5 11,1 4,3 0,4 b) … potem, ko je najmlajši otrok začel hoditi v šolo? 83,3 0,5 6,9 8,7 0,7 Ogovarjajo tisti, ki imajo oz. so imeli otroke (n=774) V137 Kdo običajno odloča (je odločal) o tem, kako vzgajati otroke? 1 - večinoma jaz 11,6 2 - večinoma moj zakonec / partner-ka 5,2 3 - včasih jaz, včasih zakonec / partner-ka 8,9 4 - odločava (sva odločala) skupaj 73,3 5 - nekdo drug 0,1 8 - ne vem 0,9 VREDNOTE-10.indd 178 18. 11. 2016 10:28:17 179 1.4.6 SOCIALNO-DEMOGRAFSKA VPRAŠANJA, SJM 2012/1 D1 Spol 1 - moški 46,0 2 - ženski 54,0 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosim, povejte samo leto rojstva. do 30 let 18,5 od 31 do 45 let 23,5 od 46 do 60 let 27,9 61 let in več 30,2 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? Upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov. od 0 do 4 leta 2,2 od 5 do 8 let 19,5 od 9 do 12 let 38,7 od 13 do 16 let 28,1 17 let in več 11,0 ne vem, b.o. 0,6 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 1,4 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 4,7 02 - osnovnošolska izobrazba (spričevalo o končani OŠ) 17,5 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o npk) 20,4 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 23,3 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 7,4 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 6,8 07 - visokošolska strokovna izobrazba nekdanji vš - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 6,4 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 10,6 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,3 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 0,9 11 - doktorat 0,3 12 - drugo 0,0 88 - ne vem, b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 179 18. 11. 2016 10:28:17 180 D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 47,1 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel v preteklosti 40,0 3 - nikoli nisem imel plačane zaposlitve 12,0 8 - ne vem, b.o. 0,9 Odgovarjajo tisti, ki sedaj imajo zaposlitev (n=487) D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu? Pri tem upoštevajte vsako delo, za katero dobite plačilo. Če delate za več kot enega delodajalca, ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! povprečje (min 1, max 80) 42,24 nič ur 0,4 ne vem, b.o. 1,0 Odgovarjajo tisti, ki sedaj imajo oz. so nekoč imeli zaposlitev (n=900) D7 Ali ste (bili) zaposleni (pri drugemu delodajalcu), samozaposlen, ali delate v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 88,3 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 5,3 3 - samozaposlen, zaposluje druge 4,0 4 - dela v lastnem družinskem podjetju 2,0 8 - ne vem, b.o. 0,3 Odgovarjajo tisti, ki zaposlujejo oz. so zaposlovali druge (n=36) D8 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali ne upoštevajte sebe)? 1 - 1 oseba 33,3 2 - 2 osebi 16,7 3 - 3 osebe 13,9 4 - 4 osebe 13,9 5 - 5 oseb in več 16,8 8 - b.o. 5,6 Odgovarjajo tisti, ki sedaj imajo oz. so nekoč imeli zaposlitev (n=901) D9 Ali sedaj nadzorujete (ste nadzirali) druge pri delu? 1 - da 28,0 2 - ne 71,5 8 - ne vem, b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 180 18. 11. 2016 10:28:17 181 Odgovarjajo tisti, ki sedaj oz. so nekoč nadzorovali pri delu (n=252) D10 Koliko drugih zaposlenih nadzorujete (ste nadzorovali)? povprečje (min 1, max 500) 24,07 b.o. 1,2 Odgovarjajo tisti, ki sedaj imajo oz. so nekoč imeli zaposlitev (n=901) D11 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? 1 - za profitno organizacijo 77,4 2 - za neprofitno organizacijo 19,8 8 - ne vem, b.o. 2,9 Odgovarjajo tisti, ki sedaj imajo oz. so nekoč imeli zaposlitev (n=900) D12 Ali delate (ste delali) v zasebnem ali v javnem sektorju? Delam... 01 - v državni/občinski upravi, vojski, policiji 5,1 02 - v javnem zavodu (zdravstvo, šolstvo, itd.) 13,8 03 - v javnem podjetju (energetika, promet, komunala, ipd.) 4,9 04 - v podjetju v (pretežno) državni lasti 25,6 05 - v podjetju v (pretežno) privatni lasti 40,3 06 - v kmetijskem podjetju, zadrugi, kombinatu 1,1 07 - sem kmet, kmetica 1,1 08 - samozaposlen 6,7 88 - ne vem 1,2 99 - b.o. 0,2 D13 Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil vaš zadnji poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? Če imate več zaposlitev povejte za svojo glavno zaposlitev! a. Povejte podroben naziv vašega delovnega mesta in naziv poklica: b. Prosim opišite, kaj večinoma delate, oziroma kakšne so vaše glavne zadolžitve pri tem delu: c. Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer delate: Podatki so v datoteki! VREDNOTE-10.indd 181 18. 11. 2016 10:28:17 182 D14 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd. pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 47,1 02 - nezaposlen in išče zaposlitev 5,3 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 8,1 04 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,1 05 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 1,3 06 - upokojenec 33,9 07 - gospodinja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 3,2 09 - drugo 0,7 99 - b.o. 0,3 D15 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen-a 50,8 2 - izvenzakonska skupnost 13,8 3 - živi ločeno (je poročen-a, a živi ločeno / ne živi s soprogo-m, s katerim je poročen-a) 1,0 4 - razvezan (ločen) 4,7 5 - vdovec, vdova 10,2 6 - samski/a, nikoli nisem bil-a poročen-a ali živel-a v izvenzakonski skupnosti 19,2 9 - b.o. 0,3 Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja (n=703) D16 Katerega leta je bil-a rojen-a vaš-a partner-ka? do 30 let 12,2 od 31 do 45 let 29,2 od 46 do 60 let 32,4 61 let in več 26,2 D17 Koliko časa s svojim partnerjem-partnerko že živita skupaj? (ni nujno, da sta imela tudi skupno gospodinjstvo, pomembno je le, da sta bila skupaj kot par) Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja (n=701) povprečje (min 0, max 62) 25,64 let VREDNOTE-10.indd 182 18. 11. 2016 10:28:17 183 Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja (n=704) D18 Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja / partnerko. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal-a redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,6 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 1,6 02 - osnovnošolska izobrazba (spričevalo o končani OŠ) 14,3 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o npk) 25,9 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 27,4 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 6,7 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 6,5 07 - visokošolska strokovna izobrazba nekdanji vš - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 4,7 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 9,8 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,4 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,0 11 - doktorat 0,3 12 - drugo 0,1 88 - ne vem, b.o. 0,7 Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja (n=704) D19 Ali ima vaš-a partner-ka sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel/a v preteklosti, ali ni bil-a nikoli zaposlen-a? 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 51,4 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel-a v preteklosti 39,9 3 - nikoli ni imel-a plačane zaposlitve 7,2 8 - ne vem, b.o. 1,4 Odgovarjajo tisti, katerih partner je zaposlen (n=362) D20 Povprečno koliko ur dela vaš-a partner-ka v običajnem tednu? Pri tem upoštevajte vsako delo, za katero dobi plačilo. Če dela za več kot enega delodajalca, ali če je hkrati zaposlen-a in samozaposlen-a, seštejte vse ure, ki jih opravi! povprečje (min 1, max 80) 41,28 nič ur 0,0 ne vem, b.o. 3,0 VREDNOTE-10.indd 183 18. 11. 2016 10:28:17 184 Odgovarjajo tisti, katerih partner je ali je bil zaposlen (n=642) D21 Ali je (bil-a) vaš-a partner-ka zaposlen-a (dela-la za koga drugega), samozaposlen-a, ali dela v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen-a, dela-la za koga drugega 87,7 2 - samozaposlen-a, ne zaposluje drugih 5,3 3 - samozaposlen-a, zaposluje druge 3,1 4 - dela v v lastnem družinskem podjetju 2,5 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 1,2 Odgovarjajo tisti, katerih partner je ali je bil zaposlen (n=642) D22 Ali vaš-a partner-ka nadzoruje ali pa je prej nadziral-a druge pri delu? 1 - da 23,5 2 - ne 74,6 8 - ne vem 1,4 9 - b.o. 0,5 D23 Kakšno delo oziroma poklic opravlja vaš partner-ka? Če sedaj ni zaposlen-a: Kakšen je bil njegov-njen zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden je izgubil-a zaposlitev? a) Povejte podroben naziv partnerjevega delovnega mesta in naziv poklica: b) Prosim opišite, kaj večinoma dela, oziroma kakšne so njegove-njene glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer dela (je delal-a): Podatki so v datoteki! Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja (n=703) D24 Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vašega partnerja / partnerke? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 51,4 02 - nezaposlen in išče zaposlitev 4,8 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 3,0 04 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,1 05 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 0,7 06 - upokojenec 33,3 07 - gospodinja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 5,0 09 - drugo 1,1 88 - ne vem, b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 184 18. 11. 2016 10:28:17 185 D25 Ali ste ali niste član sindikata? 1 - da, sem član 12,4 2 - sem bil član, a sedaj nisem več 36,1 3 - ne, nikoli nisem bil član 50,9 9 - ne vem, b.o. 0,7 D26 Ali ste član kakšne politične stranke? 1 - sem član 3,1 2 - nisem član 95,9 9 - ne vem, b.o. 1,0 D27a Ali bi nam lahko zaupali, če ste verni, ali ne? 1 - sem veren 52,2 2 - ne morem reči, ali sem veren ali ne 18,5 3 - nisem veren 24,8 8 - ne vem / ne morem odgovoriti 4,5 D27b Ali pripadate kakšni verski skupnosti? Če da, kateri? 00 - ne pripada nobeni verski skupnosti 30,2 01 - katoliški 63,1 02 - protestantski (evangeličanski) 1,1 03 - pravoslavni 1,6 04 - druge krščanske religije 0,1 05 - judovski 0,0 06 - islamski skupnosti 1,9 07 - budistični 0,0 08 - hinduistični 0,0 09 - druge azijske religije 0,0 10 - druge verske skupnosti 0,2 88 - ne vem / ne morem odgovoriti 0,2 99 - brez odgovora 1,6 D28 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 01 - nekajkrat na teden, ali še bolj pogosto 0,9 02 - enkrat tedensko 10,4 03 - 2 do 3-krat mesečno 4,4 04 - vsaj enkrat mesečno 5,6 05 - nekajkrat letno 26,5 06 - enkrat na leto 6,5 07 - še manj pogosto kot enkrat letno 10,9 08 - nikoli 32,4 09 - zavrnil odgovor - 88 - ne vem 0,3 99 - b.o. 2,0 VREDNOTE-10.indd 185 18. 11. 2016 10:28:18 186 D29 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 – vrh/visoko 1,2 09 1,6 08 6,5 07 13,8 06 23,0 05 32,8 04 9,9 03 4,4 02 1,1 01 – dno/nizko 0,6 88 – ne vem, ne morem izbrati, b.o. 5,2 D30 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 15,4 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza, ipd. 42,9 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih opreme, obleke, ipd. 34,5 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 4,8 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,7 6 - da živite v revščini 0,4 8 - ne vem 0,9 9 - b. o. 0,4 D31 Kakšne narodnosti ste? 01 - Slovenec 92,6 02 - Italijan 0,0 03 - Madžar 0,0 04 - Avstrijec 0,0 05 - Nemec 0,0 06 - Hrvat 1,6 07 - Srb 1,5 08 - Črnogorec 0,0 09 - Bošnjak, Musliman 1,8 10 - Makedonec 0,5 11 - Albanec 0,3 12 - Rom 0,0 13 - druge narodnosti 1,3 99 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 186 18. 11. 2016 10:28:18 187 D32 Navedite število oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: a. skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 1 - 1 oseba 12,8 2 - 2 osebi 29,2 3 - 3 osebe 21,3 4 - 4 osebe 22,9 5 - 5 oseb 8,0 6 - 6 oseb in več 5,4 8 - b.o. 0,5 b. od tega odraslih od 18 let naprej: 1 - 1 oseba 12,8 2 - 2 osebi 42,9 3 - 3 osebe 21,1 4 - 4 osebe 14,0 5 - 5 oseb 4,7 6 - 6 oseb in več 1,8 8 - b.o. 2,7 c. od tega otrok in mladih od 6 do 17 let: 0 - 0 oseb 77,6 1 - 1 oseba 13,8 2 - 2 osebi 7,0 3 - 3 osebe 0,8 4 - 4 osebe in več 0,4 8 - b.o. 0,5 d. od tega otrok mlajših od 6 let: 0 - 0 oseb 88,3 1 - 1 oseba 6,8 2 - 2 osebi 3,7 3 - 3 osebe 0,4 4 - 4 osebe in več 0,3 8 - b.o. 0,6 VREDNOTE-10.indd 187 18. 11. 2016 10:28:18 188 D33 Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje (min 50, max 3500) 742,70 0 - nič dohodkov 10,3 9997 – več kot 9999 evrov 0,0 9998 – ne vem 3,2 9999 – b.o. 21,8 D34 Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje: (min 50, max 7500) 1437,74 0 - nič dohodkov 1,6 9997 – več kot 9999 evrov 0,3 9998 – ne vem 14,2 9999 – b.o. 26,5 D35 Če bi imeli možnost izbrati deželo, v kateri bi želeli živeti, ali bi si izbrali Slovenijo? 1 - zanesljivo bi izbral Slovenijo 51,5 2 - verjetno bi izbral Slovenijo 27,9 3 - verjetno ne bi izbral Slovenije 10,5 4 - zanesljivo ne bi izbral Slovenije 5,1 8 - ne vem, b.o. 4,9 Tip krajevne skupnosti 1 - mestna 37,0 2 - primestna 13,2 3 - vaška 49,8 Tip naselja 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas s 500 preb. 33,4 2 - vas, kraj, trg nad 500 do 2000 preb. 16,2 3 - kraj nad 2000 do 4000 preb. 10,5 4 - kraj nad 4000 do 10 000 preb. 16,0 5 - kraj nad 10 000 do 50 000 preb. 9,3 6 - Maribor 3,9 7 - Ljubljana 10,8 VREDNOTE-10.indd 188 18. 11. 2016 10:28:18 189 1.5 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2012/2 • Evropska družboslovna raziskava (ESS, 2012); • SJM, Razumevanje preteklosti Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: V tem poglavju so v celoti prikazani vprašalniki in rezultati šeste meritve evropske družboslovne raziskave. Prikazi posameznih predhodnih meritev so navedeni v knjigah Vrednote v prehodu II.–IV.; rezultati meritve peti val, ESS 2010, so prikazani v knjigi Vrednote v prehodu V. Medčasovne in mednarodne primerjave raziskave ESS so prikazane v drugem delu te knjige. Raziskava in naročnik: • Evropska družboslovna raziskava (ESS, 2012), nacionalni raziskovalni program, ARRS • Razumevanje preteklosti, SJM 2012/2, nacionalni raziskovalni program, ARRS Terensko raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Osnovna vsebina projekta: • ESS, bloki A–C: medijska vključenost; zaupanje v institucije; indikatorji političnega angažiranja; socialno-politične vrednote; moralne in družbene vrednote; indikatorji socialnega kapitala; osebno zadovoljstvo in počutje; indikatorji socialne izključenosti; indikatorji nacionalne, etnične in religijske identitete respondenta; blagostanje, zdravje in varnost; • ESS, blok G: demografske spremenljivke; kazalci izobrazbe in zaposlitve; materialni položaj respondenta in družine; družinski status; VREDNOTE-10.indd 189 18. 11. 2016 10:28:18 190 • ESS, blok D: kazalci osebne in družbene blaginje; presoje kvalitete družbe; • ESS, blok E: razumevanje in vrednotenje demokracije; presoja učinkov demokratičnega razvoja; demokracija v Evropi; • V okviru raziskave ESS je bila izvedena tudi raziskava Razumevanje preteklosti, tretja ponovitev nacionalne raziskave stališč o vrednotenju preteklosti. Vprašalnik, vzorec, izvedba: Standardizirani vprašalnik, raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N = 2250) državljanov Republike Slovenije, starejših od 15 let. Vprašalnik je realiziran (N = 1257). Čas izvedbe: Potekala je v času od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012 ob sodelovanju 66 anketarjev v 150 anketnih okoliših po Sloveniji. Datoteka: SJM 2012/2, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM122), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 190 18. 11. 2016 10:28:18 191 1.5.1 EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA ESS 2012, SJM 2012/2 ZAUPANJE V LJUDI A1 Kartica 1 Prosimo ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? Odgovorite s pomočjo te kartice. 0 - sploh nič 5,6 1 - manj kot ½ ure 11,3 2 - od ½ ure do 1 ure 21,5 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 13,3 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 16,7 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 9,9 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 10,7 7 - več kot 3 ure 11,0 8 - ne vem 0,0 Preskok (A1=1-9); n=1186 A2 Kartica 1 Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oz. tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 15,3 1 - manj kot ½ ure 36,9 2 - od ½ ure do 1 ure 32,3 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 9,4 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,8 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,8 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 1,1 7 - več kot 3 ure 0,3 8 - ne vem 0,0 A3 Kartica 2 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,6 6,2 8,4 12,6 9,1 21,2 9,3 11,9 10,4 1,8 1,2 0,2 0,0 4,55 VREDNOTE-10.indd 191 18. 11. 2016 10:28:18 192 A4 Kartica 3 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? večina bi me večina bi skušala ne skušala izkoristiti ravnati pošteno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,5 4,1 6,8 9,5 8,4 24,4 10,3 13,5 13,0 2,8 2,2 0,4 0,0 5,12 A5 Kartica 4 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase? večinoma gledajo večinoma so pripravljeni ne predvsem nase pomagati drugim vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,8 4,9 7,2 11,6 10,3 20,9 10,8 14,0 12,0 3,1 1,1 0,2 0,0 4,99 SL1 Kartica 4a Kako pogosto za osebno rabo uporabljate internet - svetovni splet ali elektronsko pošto - bodisi doma, bodisi v službi? 0 - doma in v službi nimam dostopa 8,7 1 - nikoli 24,2 2 - manj kot enkrat mesečno 1,0 3 - enkrat mesečno 1,0 4 - nekajkrat mesečno 2,6 5 - enkrat tedensko 4,2 6 - večkrat tedensko 9,6 7 - vsak dan 48,6 8 - ne vem 0,2 STALIŠČA O VLADI IN POLITIKI B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? 1 - zelo se zanimam 7,6 2 - še kar se zanimam 33,7 3 - komaj kaj se zanimam 35,6 4 - sploh se ne zanimam 22,9 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 192 18. 11. 2016 10:28:18 193 Kartica 5 Prosimo, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... sploh ne povsem ne zaupam zaupam vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B2 državnemu zboru 23,3 6,7 13,0 17,1 7,7 14,5 6,3 5,2 1,8 0,4 0,6 3,3 0,1 2,96 B3 pravnemu sistemu 19,5 6,8 12,7 15,3 10,6 14,6 6,4 6,0 3,4 1,3 0,6 2,8 0,1 3,28 B4 policiji 6,2 2,1 5,7 7,9 8,8 19,0 11,0 15,2 15,0 4,5 2,9 1,6 0,1 5,38 B5 politikom 29,2 10,3 17,7 13,4 9,1 10,9 3,8 2,4 1,0 0,1 0,1 1,9 0,1 2,30 B6 političnim strankam 28,5 11,0 16,8 16,4 7,4 10,7 4,1 1,9 0,3 0,0 0,3 2,5 0,1 2,27 B7 Evropskemu parlamentu 13,6 5,5 8,8 11,2 10,8 19,0 8,0 7,1 5,1 1,3 0,2 9,1 0,2 3,83 B8 Organizaciji Združenih narodov OZN 9,5 4,2 6,8 9,9 10,9 19,2 8,6 8,8 5,3 1,9 0,7 14,0 0,2 4,27 SL2 vladi 27,0 11,2 13,8 11,9 9,5 11,3 4,7 4,2 3,0 0,5 0,9 1,9 0,2 2,69 SL3 predsedniku vlade 31,2 11,0 11,2 10,1 8,1 10,9 4,2 4,4 3,3 2,0 1,4 2,1 0,1 2,71 SL4 predsedniku republike 13,2 5,5 8,8 9,2 8,8 16,0 9,5 9,6 10,4 3,4 3,7 1,8 0,1 4,49 SL5 sodiščem 13,3 5,2 9,7 11,9 9,1 17,7 9,0 8,4 7,7 2,6 1,4 3,6 0,2 4,14 SL7 sindikatom 14,5 5,0 8,2 11,6 11,5 16,3 8,4 8,2 6,5 1,8 1,2 6,6 0,2 3,99 SL8 cerkvi in duhovnikom 27,5 8,4 11,1 9,5 5,7 14,4 5,3 5,2 5,1 2,1 2,9 2,7 0,1 3,19 B9 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v Državni zbor decembra 2011? 1 - da 68,7 2 - ne 25,1 3 - nisem imel volilne pravice 4,7 8 - ne vem 1,5 VREDNOTE-10.indd 193 18. 11. 2016 10:28:18 194 Preskok (B9=1); n=863 B10 Za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za Državni zbor decembra 2011? 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 4,9 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 2,2 03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 3,1 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 18,4 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 4,6 06 - SD - Socialni demokrati 16,0 07 - PS - Pozitivna Slovenija 18,4 08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta 3,6 09 - ZARES - Socialno liberalni 0,7 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,2 11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije 0,3 12 - druga stranka 1,2 66 - nisem volil 0,3 77 - ne želi odgovoriti 11,5 88 - ne vem 13,3 99 - b.o. 0,2 Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 B11 stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti 7,2 92,7 0,1 0,0 B12 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov 2,6 97,2 0,1 0,1 B13 delovali v kakšni drugi politični organizaciji ali zvezi 1,9 97,9 0,1 0,1 B14 nosili značko ali nalepko v podporo neki politični akciji 1,4 98,3 0,2 0,2 B15 podpisali peticijo 7,6 92,1 0,2 0,0 B16 se udeležili zakonitih demonstracij 3,4 96,3 0,2 0,2 B17 bojkotirali določene izdelke 3,9 95,3 0,7 0,1 B18a Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke? 1 - da 30,4 2 - ne 67,7 8 - ne vem 1,8 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 194 18. 11. 2016 10:28:18 195 Preskok (B18a=1,9); n=383 B18b Katera stranka je to? 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 6,5 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 2,1 03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 6,0 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 21,9 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 4,2 06 - SD - Socialni demokrati 29,2 07 - PS - Pozitivna Slovenija 14,6 08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta 3,4 09 - ZARES - Socialno liberalni 0,3 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,6 11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije 1,8 12 - druga stranka 0,3 77 - ne želi odgovoriti 5,5 88 - ne vem 2,3 99 - b.o. 0,3 Preskok (B18b=01-12,99); n=353 B18c Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite... 1 - zelo blizu 6,5 2 - blizu 57,5 3 - ne preveč blizu 31,2 4 - sploh ne blizu 4,0 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,3 SL12 Kartica SL Denimo, da bi bile naslednjo nedeljo volitve v Državni zbor. Za katero stranko oz. kandidata katere stranke bi glasovali? 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 4,6 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1,0 03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 2,5 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 10,6 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,3 06 - SD - Socialni demokrati 11,1 07 - PS - Pozitivna Slovenija 9,3 08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta 1,8 09 - ZARES - Socialno liberalni 0,2 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,1 11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije 1,2 12 - druga stranka 1,4 66 - ne bi šel na volitve 21,7 77 - ne želi odgovoriti 5,3 88 - ne vem 23,9 99 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 195 18. 11. 2016 10:28:18 196 B18d Kartica 6 Kako pomembno je za vas, da živite v državi, ki je demokratično vodena? Odgovor izberite s pomočjo lestvice, kjer 0 pomeni - sploh ni pomembno, 10 - izjemno pomembno. sploh ni izjemno ne b.o. povp. pomembno pomembno vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,1 0,2 1,3 1,8 2,7 8,6 4,0 5,4 15,6 12,0 43,5 2,6 0,1 8,14 B18e Kartica 7 Kaj menite, kako demokratična je Slovenija na splošno? Odgovor izberite s pomočjo lestvice, kjer 0 pomeni - sploh ni demokratična, 10 - povsem demokratična. sploh ni povsem ne demokratična demokratična vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,2 3,0 8,6 10,7 9,8 21,9 12,8 11,7 7,8 1,6 1,8 3,0 0,2 4,69 B19 Kartica 8 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? ne levo desno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,9 2,6 4,4 6,4 3,7 32,9 2,9 3,0 4,6 1,5 3,1 30,0 0,0 4,71 B20 Kartica 9 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,9 0,8 2,1 4,1 3,5 15,5 9,2 15,4 23,3 11,5 13,3 0,3 0,0 6,98 B21 Kartica 9 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosimo, uporabite enako lestvico. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 20,3 11,5 20,3 18,5 10,1 9,5 4,7 2,3 1,2 0,2 0,2 1,2 0,2 2,56 VREDNOTE-10.indd 196 18. 11. 2016 10:28:18 197 B22 Kartica 9 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 26,9 10,8 16,5 12,7 9,1 9,5 3,9 4,1 2,5 0,4 1,0 2,5 0,1 2,58 B23 Kartica 9 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 13,6 6,0 12,0 16,0 11,4 17,6 8,1 7,1 3,2 0,7 0,6 3,7 0,0 3,61 B24 Kartica 10 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izredno izredno ne slabo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,3 2,1 4,4 9,1 8,6 19,6 12,4 15,9 13,8 2,4 1,2 7,2 0,0 5,39 B25 Kartica 10 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izredno izredno ne slabo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,6 1,6 4,5 8,1 10,7 18,8 14,4 15,8 14,2 4,8 2,9 1,5 0,0 5,64 Kartica 11 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne sogla- sogla- niti- sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 B26 Vlada bi morala spre- jeti ukrepe za zmanj- šanje razlik v dohodkih med ljudmi. 44,5 40,7 7,5 4,4 0,6 2,1 0,2 1,73 B27 Homoseksualci in lezbijke morajo imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah. 14,5 38,3 16,6 11,8 11,7 7,2 0,0 2,65 VREDNOTE-10.indd 197 18. 11. 2016 10:28:18 198 B28 Kartica 12 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi? Ocenite s pomočjo te lestvice. poenotenje je poenotenja ne šlo že predaleč je še premalo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,3 2,0 5,4 9,5 6,9 22,7 7,3 9,9 9,2 3,4 5,3 15,1 0,0 5,34 Zdaj pa nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo... B29 Kartica 13 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 19,5 2 - nekaterim naj dovoli 47,9 3 - zelo redkim naj dovoli 21,0 4 - nikomur naj ne dovoli 7,9 8 - ne vem 3,7 B30 Kartica 13 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 13,4 2 - nekaterim naj dovoli 46,3 3 - zelo redkim naj dovoli 26,7 4 - nikomur naj ne dovoli 9,5 8 - ne vem 4,1 B31 Kartica 13 In v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 11,7 2 - nekaterim naj dovoli 38,2 3 - zelo redkim naj dovoli 31,0 4 - nikomur naj ne dovoli 14,6 8 - ne vem 4,5 B32 Kartica 14 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za ne gospodarstvo gospodarstvo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,3 4,6 8,5 13,4 7,1 25,8 7,8 9,1 7,6 2,4 2,1 3,3 0,0 4,48 VREDNOTE-10.indd 198 18. 11. 2016 10:28:18 199 B33 Kartica 15 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje ne je ogroženo je obogateno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,1 2,6 5,6 9,5 6,3 25,3 8,4 13,0 12,6 3,6 5,1 4,8 0,0 5,46 B34 Kartica 16 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela ne za bivanje za bivanje vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,9 3,3 6,3 10,7 8,3 31,1 10,3 9,5 6,5 1,4 2,7 5,2 0,0 4,81 VPRAŠANJA O VAS IN VAŠEM ŽIVLJENJU. . C1 Kartica 17 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. zelo zelo ne nesrečen srečen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,6 0,2 1,0 2,4 3,3 15,3 7,8 16,4 25,9 13,4 13,6 0,2 0,0 7,27 C2 Kartica 18 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 2,3 2 - manj kot enkrat na mesec 8,8 3 - enkrat na mesec 12,5 4 - nekajkrat na mesec 19,5 5 - enkrat na teden 21,1 6 - večkrat na teden 25,7 7 - vsak dan 9,9 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 199 18. 11. 2016 10:28:19 200 C3 Kartica 19 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh? 0 - nič 5,3 1 - 1 24,6 2 - 2 23,3 3 - 3 22,9 4 - 4 do 6 18,3 5 - 7 do 9 3,2 6 - 10 in več 2,3 8 - ne vem 0,2 C4 Kartica 20 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? 1 - precej manj kot večina drugih 12,3 2 - manj kot večina drugih 29,4 3 - približno enako 44,8 4 - več kot večina drugih 10,7 5 - precej več kot večina drugih 2,4 8 - ne vem 0,4 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 1 - da 10,2 2 - ne 89,8 8 - ne vem 0,0 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? 1 - zelo varno 42,6 2 - varno 51,6 3 - ogroženo 4,6 4 - zelo ogroženo 0,4 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,1 Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vas ... C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… 1 - zelo dobro 21,6 2 - dobro 38,3 3 - zadovoljivo 32,0 4 - slabo 6,3 5 - zelo slabo 1,8 8 - ne vem 0,0 VREDNOTE-10.indd 200 18. 11. 2016 10:28:19 201 C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? 1 - da, precej 7,8 2 - da, do neke mere 17,9 3 - ne 74,2 8 - ne vem 0,1 C9 Ali se imate za pripadnika kakšne religije ali veroizpovedi? 1 - da 55,2 2 - ne 44,2 8 - ne vem 0,6 Preskok (C9=1); n=694 C10 Katere? 1 - rimokatoliška 91,9 2 - protestantska 0,7 3 - pravoslavna 3,5 4 - druge krščanske 0,6 5- judovske 0,0 6 - muslimanske 2,4 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,3 8 - druge nekrščanske 0,4 9 - b.o. 0,1 Preskok (C9=2,8); n=563 C11 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? 1 - da 15,3 2 - ne 83,8 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,2 Preskok (C11=1,9); n=87 C12 Katere? 1 - rimokatoliška 93,1 2 - protestantska 1,1 3 - pravoslavna 0,0 4 - druge krščanske 0,0 5- judovske 0,0 6 - muslimanske 2,3 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,0 8 - druge nekrščanske 1,1 9 - b.o. 2,3 VREDNOTE-10.indd 201 18. 11. 2016 10:28:19 202 C13 Kartica 21 Ne glede na to, ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo ocenite, koliko ste verni? sploh zelo ne nisem veren sem veren vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 19,3 5,0 5,1 7,3 6,4 20,4 6,8 8,6 8,8 4,5 7,0 0,8 0,1 4,50 C14 Kartica 22 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - vsak dan 0,2 2 - več kot enkrat na teden 2,2 3 - enkrat na teden 10,2 4 - vsaj enkrat na mesec 10,5 5 - le ob posebnih verskih praznikih 31,3 6 - še redkeje 12,5 7 - nikoli 32,9 8 - ne vem 0,2 C15 Kartica 22 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? 1 - vsak dan 12,3 2 - več kot enkrat na teden 4,7 3 - enkrat na teden 6,1 4 - vsaj enkrat na mesec 6,0 5 - le ob posebnih verskih praznikih 12,8 6 - še redkeje 11,5 7 - nikoli 46,0 8 - ne vem 0,7 C16 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? 1 - da 2,2 2 - ne 97,4 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 202 18. 11. 2016 10:28:19 203 Preskok (C16=1,9); n=29 C17 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? DODATNA POIZVEDBA: ‚Še na podlagi česa drugega?‘ Seštevek odgovorov 01 - barve kože ali rase 0,0 02 - tujega državljanstva 3,8 03 - vere 7,7 04 - jezika 3,8 05 - narodnostne pripadnosti 19,2 06 - starosti 0,0 07 - spola 7,7 08 - spolne usmerjenosti 7,7 09 - invalidnosti 7,7 10 - drugo 50,0 88 - ne vem 0,0 C18 Ali ste državljan(ka) Slovenije? 1 - da 98,2 2 - ne 1,8 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,1 Preskok (C18=2,8,9); n=23 C19 Katero državljanstvo imate? 01 - hrvaško 13,0 02 - bosansko 26,1 03 - srbsko 17,4 04 - črnogorsko 0,0 05 - makedonsko 4,3 06 - albansko 8,7 07 - drugo 21,7 08 - ne vem 4,3 09 - b.o. 4,3 C20 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije? 1 - da 91,0 2 - ne 9,0 8 - ne vem 0,0 VREDNOTE-10.indd 203 18. 11. 2016 10:28:19 204 Preskok (C20=2); n=113 C21 V kateri državi (ali republiki bivše Jugoslavije) ste bili rojeni? 01 - Hrvaška 24,8 02 - Bosna in Hercegovina 31,9 03 - Srbija 12,4 04 - Črna Gora 0,9 05 - Makedonija 3,5 06 - Kosovo 3,5 07 - Jugoslavija 0,9 08 - Albanija 1,8 09 - Avstrija 2,7 10 - Italija 3,5 11 - Nemčija 8,0 12 - drugo 6,2 88 - ne vem 0,0 Preskok (C20=2); n=113 C22 Katerega leta ste prvič prišli živet v Slovenijo? 1 - manj kot eno leto nazaj 0,0 2 - pred 1-5 leti 10,6 3 - pred 6-10 leti 6,2 4 - pred 11-20 leti 4,4 5 - pred več kot 20 leti 78,8 8 - ne vem 0,0 C23 Kateri jezik ali jezika doma najpogosteje govorite? (seštevek dveh odgovorov) 01 - slovensko 98,6 02 - bosansko 1,9 03 - srbsko 1,4 04 - hrvaško 2,1 05 - makedonsko 0,1 06 - albansko 0,6 07 - italijansko 0,5 08 - madžarsko 1,0 09 - nemško 0,2 10 - angleško 0,2 11 - romunsko 0,0 12 - rusko 0,2 13 - drugo 0,2 88 - ne vem 0,0 VREDNOTE-10.indd 204 18. 11. 2016 10:28:19 205 C24 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji? 1 - da 2,1 2 - ne 97,6 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,0 C25 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 85,7 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 10,7 3 - ne 3,1 8 - ne vem 0,6 Preskok (C25=2,3); n=173 C26 V kateri državi oz. republiki je bil rojen vaš oče? 01 - Hrvaška 35,3 02 - Bosna in Hercegovina 34,1 03 - Srbija 10,4 04 - Črna Gora 0,6 05 - Makedonija 4,0 06 - Kosovo 4,0 07 - Jugoslavija 0,0 08 - Albanija 1,2 09 - Avstrija 2,3 10 - Italija 1,7 11 - Nemčija 1,7 12 - drugo 4,6 88 - ne vem 0,0 C27 Je bila vaša mati rojena v Sloveniji oz. eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 87,4 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 9,6 3 - ne 2,9 8 - ne vem 0,1 VREDNOTE-10.indd 205 18. 11. 2016 10:28:19 206 Preskok (C27=2,3); n=157 C28 V kateri državi oz. republiki je bila rojena vaša mati? 01 - Hrvaška 31,2 02 - Bosna in Hercegovina 36,3 03 - Srbija 10,8 04 - Črna Gora 1,3 05 - Makedonija 1,9 06 - Kosovo 4,5 07 - Jugoslavija 0,0 08 - Albanija 1,3 09 - Avstrija 2,5 10 - Italija 2,5 11 - Nemčija 3,2 12 - drugo 4,5 88 - ne vem 0,0 D1 Kartica 23 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih opravljali delo za kakšno prostovoljno ali dobrodelno organizacijo? 1 - vsaj enkrat tedensko 5,2 2 - vsaj enkrat mesečno 7,4 3 - vsaj enkrat na tri mesece 5,3 4 - vsaj enkrat na šest mesecev 7,9 5 - še manj pogosto 7,6 6 - nikoli 66,5 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 206 18. 11. 2016 10:28:19 207 VPAŠANJA O VAŠIH POGLEDIH NASE IN VAŠE ŽIVLJENJE Kartica 24 Prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. močno ne sploh ne sogla- sogla- nit - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 D2 Kar zadeva mojo prihodnost, sem vedno optimističen(a). 23,0 49,5 19,1 6,3 1,1 1,0 0,1 2,12 D3 Na splošno imam do sebe zelo pozitiven odnos. 24,5 63,6 9,0 2,1 0,3 0,4 0,0 1,90 D4 Včasih se počutim, kot da sem zguba. 0,3 10,8 12,3 44,0 32,2 0,4 0,0 3,97 Kartica 25 Zdaj vam bomo našteli različne vrste razpoloženj in vas povprašali ali ste se v preteklem tednu morda tudi vi tako počutili. Prosimo povejte, koliko časa prejšnji teden ... nikoli ali ves čas skoraj le malo večino ali skoraj ne nikoli časa časa ves čas vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 D5 … ste se počutili depresivno? 70,6 24,5 4,1 0,6 0,2 0,0 1,35 D6 … ste imeli občutek, da vse stvari delate s težavo? 61,3 29,8 6,6 2,0 0,3 0,0 1,49 D7 … ste imeli nemiren spanec? 51,4 32,8 11,9 3,8 0,1 0,0 1,68 D8 … ste bili srečni? 1,4 13,8 57,9 26,3 0,6 0,0 3,10 D9 … ste se počutili osamljeno? 78,0 16,0 4,2 1,6 0,2 0,0 1,29 D10 … ste uživali v življenju? 1,8 15,1 55,3 27,0 0,7 0,0 3,08 D11 … ste bili žalostni? 58,9 34,8 4,6 1,4 0,2 0,1 1,48 D12 … se nekako niste mogli spraviti v pogon? 54,5 35,2 7,6 2,1 0,6 0,0 1,57 Prosimo povejte še, koliko časa v preteklem tednu ste … nikoli ali ves čas skoraj le malo večino ali skoraj ne nikoli časa časa ves čas vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 D13 … imeli veliko energije? 3,8 17,4 58,1 20,3 0,4 0,0 2,95 D14 … občutili tesnobo? 71,7 22,3 4,6 1,0 0,3 0,2 1,35 D15 … bili mirni in spokojni? 3,7 15,7 56,0 23,9 0,6 0,2 3,01 VREDNOTE-10.indd 207 18. 11. 2016 10:28:19 208 Kartica 26 Prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. močno ne sploh ne sogla- sogla- niti- sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 D16 Občutek imam, da lah- ko svobodno odločam o tem, kako naj živim svoje življenje. 31,4 51,3 11,7 4,2 1,0 0,3 0,1 1,92 D17 V svojem vsakodnev- nem življenju imam zelo malo možnosti pokazati svoje prave sposobnosti. 4,3 21,7 21,2 39,1 12,3 1,3 0,1 3,34 D18 Skoraj vsak dan se počutim izpolnjenega s tem kar počnem. 15,9 56,0 17,8 8,0 1,4 0,9 0,0 2,22 D19 Kadar gredo stvari v mojem življenju narobe, ponavadi potrebujem precej časa, da pridem spet k sebi. 4,8 22,0 23,7 40,5 8,6 0,4 0,1 3,26 Kartica 27 Prosimo povejte, v kolikšni meri... sploh v zelo ne ne veliki meri vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 5 6 8 9 D20 … se v življenju učite novih stvari? 3,7 3,0 6,0 16,9 21,3 24,3 24,6 0,2 0,0 4,21 D21 …imate občutek, da ljudje v vaši soseski pomagajo drug drugemu? 4,5 5,3 10,9 20,2 20,8 22,2 14,9 1,2 0,1 3,76 D22 … imate občutek, da imajo ljudje do vas spoštljiv odnos? 0,8 0,8 2,7 11,8 23,2 38,5 21,5 0,7 0,1 4,59 VREDNOTE-10.indd 208 18. 11. 2016 10:28:19 209 Kartica 28 Prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. močno ne sploh ne sogla- sogla- niti- sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 D23 Na splošno imam občutek, da je to, kar v življenju počnem, pomembno in koristno. 24,0 59,5 12,2 2,6 1,1 0,6 0,0 1,97 D24 Glede na to, kako stojijo stvari, je težko biti optimist, kar zadeva prihodnost sveta. 19,9 48,8 16,5 11,5 1,9 1,4 0,1 2,26 D25 Veliko stvari je, v katerih menim, da sem dober(a). 15,0 66,8 13,9 2,3 0,8 1,1 0,0 2,06 D26 Za večino ljudi v Sloveniji se življenje spreminja na slabše, ne na boljše. 37,9 49,7 8,6 2,5 0,6 0,7 0,0 1,77 D27 Čutim navezanost na ljudi v moji soseščini. 10,3 48,7 22,2 15,3 3,4 0,2 0,0 2,53 D28 Kartica 29 V kolikšni meri si vzamete čas, da počnete stvari, ki jih zares želite početi? Odgovorite s pomočjo lestvice na kartici, kjer 0 pomeni - sploh nič, 10 pa - v celoti. ne sploh nič v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,2 2,0 5,4 5,2 15,2 12,4 20,6 20,1 7,2 10,3 0,6 0,0 6,69 D29 Kartica 29 V kolikšni meri čutite, da vas ljudje, ki ste jim blizu, cenijo? Odgovorite z isto lestvico. ne sploh nič v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,2 0,1 0,4 0,6 2,0 8,4 8,1 17,7 29,7 16,4 15,6 0,9 0,0 7,73 VREDNOTE-10.indd 209 18. 11. 2016 10:28:19 210 D30 Kartica 30 Kako težko ali lahko se spopadate z večjimi težavami, na katere naletite v vašem življenju? Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni - izjemno težko, 10 pa - povsem lahko. izjemno izjemno ne težko lahko vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,5 1,1 2,1 4,7 5,2 21,2 12,3 23,3 16,7 6,4 5,1 0,4 0,0 6,28 Kartica 31 Kolikšen del časa na splošno bi dejali, da ... D31 … vas zanima to, kar počnete? ne sploh nič ves čas vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,2 0,6 1,9 3,3 11,1 10,6 17,3 25,8 11,5 15,5 1,3 0,2 7,36 D32 … vas prevzame to, kar počnete? ne sploh nič ves čas vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,2 1,0 2,9 3,4 12,2 10,5 19,3 25,0 9,5 13,3 2,2 0,0 7,18 D33 … ste navdušeni nad tem, kar počnete? ne sploh nič ves čas vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,9 0,2 0,8 3,3 3,4 13,0 9,1 17,8 23,4 12,0 14,0 1,8 0,2 7,19 D34 Kartica 32 Kako pogosto na običajen dan opazite in cenite svet okrog sebe? ne nikoli vselej vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,2 0,2 1,4 2,8 4,6 20,4 12,8 18,2 18,4 7,5 10,5 2,9 0,1 6,76 D35 Kartica 33 V kolikšni meri imate občutek, da se vaše življenje odvija v želeni smeri? Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni - sploh nič in 10 - v celoti. ne sploh nič v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,1 0,8 2,0 3,6 5,0 13,4 13,0 19,3 23,5 10,0 7,5 0,7 0,0 6,74 VREDNOTE-10.indd 210 18. 11. 2016 10:28:19 211 D36 Kartica 34 V kolikšni meri dobite pomoč in podporo od ljudi, ki ste jim blizu, če/ko jo potrebujete? Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni - nikoli, 6 pa - vselej. nikoli vselej ne vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 5 6 8 9 0,6 0,8 1,1 5,4 10,4 27,7 53,6 0,2 0,2 5,23 D37 Kartica 34 In v kolikšni meri vi nudite pomoč in podporo ljudem, ki ste jim blizu, če/ko jo ti potrebujejo? nikoli vselej ne vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 5 6 8 9 0,3 0,2 0,8 3,0 8,1 25,9 61,5 0,1 0,1 5,42 D38 Kartica 35 Nekateri ljudje so bolj pri vrhu naše družbe, drugi pa bolj pri dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi na tej lestvici dandanes uvrstili samega sebe? 10 - vrh naše družbe 1,4 09 - 1,1 08 - 6,6 07 - 13,4 06 - 16,0 05 - 39,7 04 - 8,8 03 - 6,5 02 - 3,2 01 - 0,6 00 - dno naše družbe 0,6 88 - ne vem 1,9 99 - b.o. 0,1 povprečna ocena 5,38 D39 Kartica 36 S pomočjo kartice prosimo povejte, kolikokrat v zadnjih 7 dneh ste bili neprekinjeno fizično aktivni vsaj 20 minut ali več? Anketar: upoštevaj tudi dela v gospodinjstvu ali na vrtu, če jih anketiranec navede, v kolikor se izvajajo vsaj 20 minut ali več. 00 - noben dan 6,4 01 - en dan 3,8 02 - dva dni 6,4 03 - tri dni 6,4 04 - štiri dni 5,1 05 - pet dni 8,7 06 - šest dni 6,3 07 - sedem dni 56,6 88 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 211 18. 11. 2016 10:28:19 212 VPRAŠANJA O DEMOKRACIJI Sedaj pa nekaj vprašanj o demokraciji. Kasneje vas bomo povprašali o tem, kako demokracija deluje v Sloveniji. Najprej pa želimo, da razmislite o tem, kako pomembne so naslednje stvari za demokracijo na splošno. Upoštevajte, da pri tem ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima nas le vaše mnenje. Kartica 37 S pomočjo te kartice povejte, kako pomembno je po vašem mnenju za demokracijo na splošno… E1 … da so volitve v državi svobodne in poštene? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,2 0,4 0,6 0,6 2,6 2,2 3,3 9,5 11,5 64,8 3,5 0,0 9,15 E2 … da se volivci pogovorijo o politiki s prijatelji in znanci, preden se odločijo, kako bodo glasovali? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,9 2,7 3,0 3,1 2,5 13,6 6,6 12,6 16,7 10,9 18,2 4,8 0,3 6,72 E3 … da različne politične stranke ponujajo jasne alternative druga drugi? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,6 0,5 0,8 1,8 2,1 9,1 6,7 11,9 20,2 13,0 25,5 6,7 0,2 7,71 E4 … da stranke v opoziciji lahko svobodno kritizirajo vlado? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,4 0,4 1,5 2,0 1,8 8,5 6,5 12,3 18,4 13,8 27,2 6,0 0,2 7,75 E5 … da mediji lahko svobodno kritizirajo vlado? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,8 0,6 0,7 2,4 2,3 8,0 7,4 12,0 15,3 13,8 31,1 4,2 0,3 7,80 VREDNOTE-10.indd 212 18. 11. 2016 10:28:20 213 Kartica 37 In če še vedno ocenjujete na splošno, ne glede na Slovenijo, kako pomembne so naslednje stvari za demokracijo na sploh... E6 … da mediji posredujejo državljanom zanesljive informacije za oceno vlade? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 0,2 0,6 0,7 0,5 4,5 2,8 7,3 13,0 15,4 49,2 4,8 0,2 8,74 E7 … da so pravice manjšin zaščitene? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,1 0,3 0,3 0,6 4,2 4,6 6,9 15,9 15,0 46,8 4,5 0,2 8,73 E8 ... da imajo državljani pri najbolj pomembnih vprašanjih odločilno besedo in o njih glasujejo na referendumu? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,3 0,7 1,1 1,7 1,9 8,0 5,0 10,6 15,5 11,4 36,5 5,0 0,3 7,93 E9 ... da priseljenci dobijo volilno pravico šele takrat, ko postanejo državljani? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,4 0,5 0,4 0,6 0,7 4,5 3,0 4,9 11,5 13,6 53,7 5,2 0,2 8,79 E10 ... da sodišča vsakogar obravnavajo enako? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,3 0,2 0,1 0,5 0,3 1,3 1,0 1,4 6,0 8,0 77,6 3,2 0,1 9,52 E11 ...da sodišča vladi lahko preprečijo, da ta deluje preko svojih pooblastil? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 0,8 1,1 0,2 0,6 2,0 3,7 6,8 10,5 10,2 56,9 6,2 0,2 8,87 VREDNOTE-10.indd 213 18. 11. 2016 10:28:20 214 Kartica 37 In če še vedno ocenjujete na splošno, ne glede na Slovenijo, kako pomembne so naslednje stvari za demokracijo na sploh... E12 ... da vladajoče stranke, če so delale slabo, na volitvah dobijo manj glasov? sploh ni pomembno za demokracijo izjemno pomembno za ne na splošno demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 0,3 0,5 0,9 1,2 3,1 4,4 9,6 12,6 12,2 49,2 4,9 0,3 8,66 E13 ... da vlada vse državljane ščiti pred revščino? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,3 0,2 0,2 0,6 0,9 2,9 1,4 3,5 9,6 11,6 65,4 3,2 0,2 9,20 E14 ... da vlada ljudem pojasnjuje svoje odločitve? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,2 0,3 0,2 0,4 0,4 2,9 3,4 4,7 12,6 13,9 57,0 3,3 0,6 9,03 E15 ... da vlada s svojimi ukrepi skrbi za zmanjševanje razlik v dohodkih? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,6 0,2 0,4 0,7 2,5 2,8 7,3 11,9 14,3 54,4 4,1 0,3 8,93 Kartica 37 In kako pomembno je za demokracijo na splošno... E16 ... da politiki pred sprejemanjem odločitev upoštevajo stališča drugih evropskih držav? sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,2 0,9 1,4 2,3 2,1 13,3 9,0 13,1 18,5 9,1 17,7 10,3 0,1 7,12 VREDNOTE-10.indd 214 18. 11. 2016 10:28:20 215 Sedaj pa še nekaj vprašanj o istih temah, vendar se tokrat osredotočite na delovanje demokracije v Sloveniji, danes. Upoštevajte, da pri tem ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima nas le vaše mnenje. Kartica 38 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri vsaka od naslednjih trditev drži za Slovenijo. 0 pomeni - da trditev sploh ne drži, 10 pa - da povsem drži. E17 V Sloveniji so parlamentarne volitve svobodne in poštene. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,8 1,4 2,5 3,5 4,1 10,3 6,8 12,3 16,9 13,1 19,9 5,3 0,1 7,02 E18 V Sloveniji se volivci pogovorijo o politiki s prijatelji in znanci, preden se odločijo, kako bodo glasovali. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,6 1,8 2,5 6,6 6,6 15,0 8,8 13,4 14,6 8,2 11,0 7,6 0,1 6,24 E19 V Sloveniji različne politične stranke ponujajo jasno alternativo druga drugi. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,4 2,9 7,9 11,2 8,1 20,2 10,7 10,1 7,5 2,9 2,7 9,1 0,2 4,79 E20 V Sloveniji stranke v opoziciji lahko svobodno kritizirajo vlado. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,0 0,6 1,4 2,5 4,1 12,9 10,8 12,3 15,6 11,0 19,3 7,2 0,3 7,13 E21 V Sloveniji mediji lahko svobodno kritizirajo vlado. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,2 0,8 1,0 3,3 3,7 11,2 9,2 14,6 19,4 10,1 20,0 4,1 0,2 7,19 VREDNOTE-10.indd 215 18. 11. 2016 10:28:20 216 Kartica 38 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za Slovenijo. E22 V Sloveniji mediji dajejo državljanom zanesljive informacije za ocenjevanje vlade. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,3 2,1 3,8 5,7 5,7 15,5 14,2 16,1 15,2 5,8 6,0 6,3 0,2 5,98 E23 V Sloveniji so pravice manjšin zaščitene. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,5 0,3 1,5 2,7 3,5 8,1 8,1 10,7 16,3 13,8 23,2 10,2 0,2 7,53 E24 V Sloveniji imajo državljani pri najbolj pomembnih političnih vprašanjih odločilno besedo in o njih glasujejo na referendumu. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,8 2,1 3,3 4,7 5,6 13,0 10,3 15,4 13,5 7,7 14,1 6,4 0,2 6,40 E25 V Sloveniji sodišča vsakogar obravnavajo enako. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 20,0 8,9 10,6 11,1 8,7 10,4 7,7 8,0 5,1 2,1 2,2 5,0 0,2 3,52 Kartica 38 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za Slovenijo. E26 V Sloveniji vladajoče stranke na volitvah, če so delale slabo, dobijo manj glasov. sploh povsem ne ne drži drži vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,7 2,5 5,3 7,2 8,5 15,1 10,1 10,9 12,3 6,0 8,2 6,2 0,1 5,49 E27 V Sloveniji vlada vse državljane ščiti pred revščino. sploh povsem ne povp. ne drži drži vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 23,1 10,7 13,4 12,7 9,7 10,7 5,9 5,1 2,7 1,4 1,6 2,9 0,2 2,98 VREDNOTE-10.indd 216 18. 11. 2016 10:28:20 217 E28 V Sloveniji vlada volivcem pojasnjuje svoje odločitve. sploh povsem ne povp. ne drži drži vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 11,4 6,4 9,5 13,0 9,1 17,3 10,1 7,6 5,6 1,9 2,5 5,2 0,5 4,11 E29 V Sloveniji vlada sprejema ukrepe za zmanjševanje razlik v dohodkih. sploh povsem ne povp. ne drži drži vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 20,0 9,3 11,4 13,7 8,8 13,0 7,2 4,3 3,8 1,4 1,1 5,6 0,2 3,20 Kartica 38 In v kolikšni meri drži naslednja trditev za Slovenijo? E30 V Sloveniji politiki pred sprejemanjem odločitev upoštevajo stališča drugih evropskih držav. sploh povsem ne povp. ne drži drži vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,5 2,5 4,6 6,7 7,8 19,5 10,3 11,0 8,7 3,4 3,5 17,3 0,3 5,27 Pri naslednjih vprašanjih boste najprej izbirali med dvema možnostma. Potem vas bomo vprašali, kako pomembna je vaša izbira za demokracijo na splošno. Na koncu pa boste, glede na to vprašanje, ocenili še situacijo v Sloveniji danes. Upoštevajte, da pri tem ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima nas le vaše mnenje. E31 Kartica 39 Obstajajo različna mnenja o tem, ali naj bo v demokraciji vsakomur dovoljeno, da javno izraža svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna. Katera od izjav na tej kartici je bližje vašim pogledom na to, kaj je boljše za demokracijo na splošno? Če anketiranec ne navede izrecno odgovora 1,2 ali 8, ga spodbudite še enkrat: «poskusite izbrati odgovor na kartici, ki je najbližje vašemu mnenju“. 1 - Vsakemu naj bo dovoljeno, da javno izraža svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna. 52,8 2 - Tistim, ki imajo skrajna politična stališča, bi morali preprečiti, da jih izražajo javno. 20,1 5 - odvisno od okoliščin 18,1 8 - ne vem 8,8 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 217 18. 11. 2016 10:28:20 218 Preskok (E31=1,9); n=666 E32 Kartica 40 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da lahko vsakdo javno izraža svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna? Izberite odgovor na kartici. sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,2 0,2 0,3 0,9 1,2 9,0 6,5 11,3 17,9 13,8 36,8 1,8 0,3 8,23 Preskok (E31=1,5,8,9); n=1004 E33 Kartica 41 S pomočjo kartice ocenite, v kolikšni meri ima v Sloveniji danes vsakdo možnost javno izraziti svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna. ne sploh ne v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,0 1,7 4,1 6,4 5,7 15,5 8,9 13,5 13,9 4,7 10,7 11,7 0,3 6,11 Preskok (E31=2,9); n=255 E34 Kartica 40 Kako pomembno je po vašem mnenju za demokracijo na splošno, da se tistim, ki imajo skrajna politična stališča, prepreči javno izražanje tovrstnih stališč? Izberite odgovor na kartici. sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,1 0,8 2,4 4,3 4,3 22,4 11,4 10,2 20,0 4,7 13,3 2,4 0,8 6,43 Preskok (E31=2,9); n=255 E35 Kartica 41 S pomočjo kartice ocenite,v kolikšni meri je v Sloveniji danes onemogočeno javno izražanje skrajnih političnih stališč? ne sploh ne v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,3 2,7 8,6 7,5 8,2 25,9 10,6 7,8 8,2 2,4 2,4 8,2 1,2 4,79 VREDNOTE-10.indd 218 18. 11. 2016 10:28:20 219 E36 Kartica 42 Včasih se vlada ne strinja s tem, kar je po mnenju večine ljudi najboljše za državo. Katera od izjav na tej kartici je bližje vašim pogledom na to, kaj je boljše za demokracijo na splošno? Če anketiranec ne navede izrecno odgovora 1,2 ali 8, ga spodbudite še enkrat: «poskusite izbrati odgovor na kartici, ki je najbližje vašemu mnenju“. 1 - Vlada bi morala spremeniti svoj politični program v skladu s tem, kar meni večina ljudi. 60,8 2 - Vlada bi morala vztrajati pri svojem političnem programu ne glede na to, kar meni večina ljudi. 11,5 5 - odvisno od okoliščin 19,5 8 - ne vem 8,3 Preskok (E36=1); n=764 E37 Kartica 43 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da vlada spremeni svoj politični program v skladu s tem, kar meni večina ljudi? Izberite odgovor s pomočjo lestvice. sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,0 0,0 0,1 0,4 1,2 6,4 8,0 12,2 22,8 12,2 35,3 1,7 0,3 8,29 Preskok (E36=1,5,8); n=1113 E38 Kartica 44 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto v Sloveniji danes vlada spremeni svoj politični program v skladu s tem, kar meni večina ljudi? ne nikoli vedno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 12,8 5,7 11,0 14,6 9,3 15,6 7,1 4,9 3,6 1,3 1,5 12,5 0,1 3,65 Preskok (E36=2); n=144 E39 Kartica 43 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da vlada vztraja pri svojem zastavljenem političnem programu ne glede na to, kar meni večina ljudi? Izberite odgovor na lestvici. sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,0 1,4 2,1 2,8 16,0 14,6 13,9 25,0 4,2 18,1 1,4 0,0 7,13 VREDNOTE-10.indd 219 18. 11. 2016 10:28:20 220 Preskok (E36=2); n=144 E40 Kartica 44 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto vlada v Sloveniji danes vztraja pri svojem zastavljenem političnem programu ne glede na to, kar meni večina ljudi? ne nikoli vedno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,4 2,1 2,1 6,9 7,6 17,4 14,6 10,4 18,8 8,3 7,6 2,8 0,0 6,24 E41 Kartica 45 Vlada se v nekaterih državah oblikuje iz ene same stranke; v drugih državah pa iz dveh ali več strank, ki so v koaliciji. Katera od izjav na tej kartici je bližje vašim pogledom na to, kaj je boljše za demokracijo na splošno? Če anketiranec ne navede izrecno odgovora 1,2 ali 8, ga vzpodbudite še enkrat: „poskusite izbrati odgovor na kartici, ki je najbližje vašemu mnenju“. 1 - Da vlado oblikuje ena sama stranka. 15,6 2 - Da vlado oblikujeta dve ali več strank v koaliciji. 65,7 5 - odvisno od okoliščin 8,8 8 - ne vem 9,9 9 - b.o. 0,1 Preskok (E41=1,9); n=197 E42 Kartica 46 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da se vlada oblikuje iz ene same stranke? Izberite odgovor na kartici. sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,5 0,5 1,0 2,5 3,0 19,8 10,7 16,2 16,8 5,1 15,7 6,6 0,5 6,85 Preskok (E41=1,9); n=197 E43 Kartica 47 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto se vlada v Sloveniji oblikuje iz ene same stranke? ne nikoli vedno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 38,6 3,6 5,6 5,1 6,1 16,8 7,6 5,1 3,0 0,5 1,0 6,1 1,0 2,78 VREDNOTE-10.indd 220 18. 11. 2016 10:28:20 221 Preskok (E41=2,9); n=827 E44 Kartica 46 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da se vlada oblikuje iz dveh ali več strank? Izberite odgovor na kartici. sploh ni pomembno izjemno pomembno ne za demokracijo na splošno za demokracijo na splošno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,4 0,1 0,1 0,1 0,2 4,8 5,3 11,5 25,5 16,0 34,8 0,8 0,2 8,43 Preskok (E41=2,5,8,9); n=1061 E45 Kartica 47 In še zadnje vprašanje iz tega sklopa. S pomočjo kartice povejte, kako pogosto se vlada v Sloveniji oblikuje iz dveh ali več strank, ki so v koaliciji? ne nikoli vedno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,0 0,4 0,8 1,6 2,4 7,7 4,5 6,5 9,4 6,4 44,3 14,8 0,1 8,27 VPRAŠANJA O VAS IN VAŠEM GOSPODINJSTVU F1 Vključno z vami, koliko oseb redno živi v vašem gospodinjstvu (upoštevajte tudi otroke). 01 - 1 oseba 11,0 02 - 2 osebi 26,7 03 - 3 osebe 21,7 04 - 4 osebe 25,0 05 - 5 oseb 9,0 06 - 6 oseb 4,5 07 - 7 oseb 1,4 08 - 8 oseb 0,4 09 - 9 oseb 0,2 10 - 10 oseb in več 0,1 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 221 18. 11. 2016 10:28:20 222 Anketar: Zberite podatke o anketirancu (vprašanja F2, F3) in drugih družinskih članih (F2 - F4), od najstarejšega do najmlajšega. Prva oseba naj bo anketiranec! F2 SPOL F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen? F4 Kartica 48 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami? Od najstarejše do najmlajše osebe → Oseba 01 02 03 04 05 06 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n= n=1119 n=783 n=510 n=196 n=83 F2 Spol moški 45,9 52,2 42,5 47,6 45,4 44,6 ženski 54,1 47,5 56,7 51,4 53,1 50,6 b.o. 0,3 0,8 1,0 1,5 4,8 F3 Leto rojstva do 18 let 4,9 1,4 25,7 45,7 56,1 71,1 19 do 30 let 16,5 4,8 24,1 32,9 28,6 15,7 31 do 45 let 23,2 23,2 20,4 11,8 9,7 6,0 46 do 60 let 27,4 36,6 21,2 5,5 0,0 0,0 61 let in več 27,8 32,4 6,1 1,6 3,6 1,2 ne vem, b.o. 0,0 1,4 2,4 2,6 2,0 6,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 61,3 4,9 2,5 1,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,9 56,6 52,9 32,1 30,1 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 25,3 28,2 7,3 5,1 3,6 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,3 2,0 26,9 29,6 21,7 drug sorodnik 3,5 6,3 8,4 27,0 34,9 ni v sorodu 0,3 1,4 1,2 3,6 4,8 ne vem, b.o. 0,5 0,6 0,8 1,5 4,8 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=27 n=10 n=5 n=3 n=3 n=3 F2 Spol moški 55,6 10,0 60,0 33,3 0,0 0,0 ženski 29,6 70,0 0,0 0,0 33,3 33,3 b.o. 14,8 20,0 40,0 66,7 66,7 66,7 F3 Leto rojstva do 18 let 63,0 60,0 60,0 33,3 33,3 33,3 19 do 30 let 7,4 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 31 do 45 let 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ne vem, b.o. 22,2 20,0 40,0 66,7 66,7 66,7 VREDNOTE-10.indd 222 18. 11. 2016 10:28:21 223 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 11,1 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 25,9 30,0 60,0 33,3 33,3 33,3 drug sorodnik 44,4 30,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ni v sorodu 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ne vem, b.o. 14,8 20,0 40,0 66,7 66,7 66,7 F5 Anketarska šifra: anketar - glej gornjo tabelo in ustrezno obkroži: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifri 01 pri F4) 58,8 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 41,2 Preskok (F5=1); n=739 F6 Kartica 49 Povedali ste, da živite z zakoncem / partnerjem. Kateri od naslednjih opisov najbolj ustreza vaši sedanji situaciji? 1 - poročen 81,1 2 - registrirana istospolna partnerska skupnost 0,0 3 - zunajzakonska partnerska skupnost 18,4 6 - ločen(a), razvezan(a) 0,4 8 - ne vem 0,1 Preskok (F6=1,2,6,8); n=1121 F7 Ali ste kdaj živeli s partnerjem, ne da bi bili z njim / njo poročeni? 1 - da 23,9 2 - ne 75,2 7 - zavrnil odgovor 0,6 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,3 F8 Ste se kdaj ločili? 1 - da 7,7 2 - ne 91,5 7 - zavrnil odgovor 0,3 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 223 18. 11. 2016 10:28:21 224 F9 Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 01 pri F5) 58,8 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 41,2 F10 Anketarska šifra: n=739 1 - ANKETIRANEC ŽIVI V IZVENZAKONSKI SKUPNOSTI (šifri 3 pri F6) 18,4 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 81,6 Vprašaj samo, če NE ŽIVI z zakoncem, ali če ŽIVI v izvenzakonski skupnosti. n=654 F11 Kartica 50 Vprašanje se nanaša na vaš uradni zakonski stan in ne na to s kom živite. Kaj od naštetega najbolje opisuje vaš uradni zakonski stan? 1 - poročen 1,2 2 - registrirana istospolna partnerska skupnost 0,0 4 - ločen(a), razvezan(a) 10,6 5 - vdovec, vdova 18,5 6 - nič od tega (nikoli poročen ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti) 64,7 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 4,1 Odgovarjajo vsi! F12 Anketarska šifra: GLEDE NA DRUŽINSKO TABELO (F4) KODIRAJTE: 1 - PRI ANKETIRANCU DOMA ŽIVIJO OTROCI (šifra 02 pri F4 – sin/hči, pastor, posvojen, rejenec) 44,4 2 - PRI ANKETIRANCU DOMA NE ŽIVIJO OTROCI 55,6 Preskok (F12=2); n=699 F13 Ali so v vašem gospodinjstvu kdaj živeli otroci (vaši, posvojeni, pastorki, rejenci)? 1 - da 53,8 2 - ne 44,9 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 224 18. 11. 2016 10:28:21 225 F14 Kartica 51 Kako bi opisali območje, na katerem živite? 1 - veliko mesto 17,3 2 - predmestje ali obrobje velikega mesta 8,9 3 - manjše mesto 19,0 4 - vas 47,7 5 - kmetija ali hiša na deželi 6,8 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 F15 Kartica 52 Katera je zadnja šola, ki ste jo končali, redno ali izredno? 00 - Brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 0,2 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 3,0 02 - Osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 19,4 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 19,6 04 - Srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 24,3 05 - Srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 9,8 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 6,8 07 - Visokošolska strokovna izobrazba nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 5,1 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 9,8 09 - Specializacija (približno 1 leto) 0,3 10 - Magisterij (tudi bolonjski magisterij) 0,9 11 - Doktorat 0,5 55 - drugo 0,1 88 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,2 F16 Koliko let je trajalo vaše šolanje, bodisi redno ali izredno? Prosim, izrazite število v celih letih in upoštevajte tudi obvezno izobrazbo. 01 - do 4 leta 3,7 02 - od 5 - 8 let 17,8 03 - od 9 do 10 let 5,9 04 - od 11 do 12 let 40,2 05 - od 13 do 16 let 20,5 06 - 17 in več let 11,5 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 225 18. 11. 2016 10:28:21 226 F17a Kartica 53 Kaj od naštetega opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? Seštevek odgovorov: 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen, samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 43,1 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 14,4 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 6,5 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 2,9 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,8 06 - upokojen 33,2 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 19,2 09 - drugo 1,7 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,2 F17b Anketarska šifra: 1 - več kot ena obkrožena šifra pri F17a 20,8 2 - le ena obkrožena šifra pri F17a 78,9 9 - b.o. 0,2 Preskok (F17b=1); n=265 F17c Kartica 53 In kaj od naštetega najbolje opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor. 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen, samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 37,7 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 7,2 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 2,6 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 0,8 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,5 06 - upokojen 20,0 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 23,8 09 - drugo 0,4 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 6,0 F17d Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC OPRAVLJA PLAČANO DELO (F17a = 01) 43,0 2 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA PLAČANEGA DELA (odgovor pri F17a ni 01) 57,0 VREDNOTE-10.indd 226 18. 11. 2016 10:28:21 227 Preskok (F17d=2); n=717 F18 Ali lahko še enkrat preverim, ali ste v zadnjih sedmih dneh opravili kakršnokoli plačano delo (vsaj uro ali več)? 1 - da 1,5 2 - ne 95,5 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 2,8 Preskok (F18=2,8,9); n=706 F19 Ste kdaj prej imeli plačano delo? 1 - da 70,8 2 - ne 27,9 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 1,3 Preskok (F19=1,9); n=509 F20 Katerega leta ste imeli zadnje plačano delo, zaposlitev? 01 - do 1980 4,1 02 - od 1981 do 1990 11,4 03 - od 1991 do 2000 23,4 04 - od 2001 naprej 57,0 8888 - ne vem 2,2 9999 - b.o. 2,0 Anketar: Če je anketiranec sedaj zaposlen ali opravlja plačano delo (šifra 1 pri F17a ali F18), se vprašanja F21 do F34a nanašajo na njegovo sedanjo zaposlitev. Če sedaj ni zaposlen, a je prej bil (šifra 1 pri F19), se nanašajo vprašanja F21 do F34a na njegovo zadnjo zaposlitev. Če ima anketiranec več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, ki obsega več ur na teden. Če ima anketiranec dve povsem enakovredni zaposlitvi pa naj odgovarja za tisto, za katero prejema boljše plačilo. Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F21 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 1 - delate/ste delali za koga drugega 86,8 2 - ste (bili) samozaposleni 8,9 3 - delate v družinskem podjetju 3,4 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 227 18. 11. 2016 10:28:21 228 Preskok (F21=2); n=94 F22 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (če sploh)? 01 - 0 ljudi 44,7 02 - do 5 ljudi 48,9 03 - 6 do 10 ljudi 4,3 04 - 11 ljudi in več 2,2 8888 - ne vem 0,0 Preskok (F21=1,3,8); n=966 F23 Ali imate / ste imeli pogodbo za... 1 - nedoločen čas 80,5 2 - določen čas 15,2 3 - nimam / nisem imel pogodbe 3,3 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,4 Odgovarjajo vsi zaposleni in tisti, ki so bili kdajkoli zaposleni! Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F24 Koliko ljudi je (bilo) zaposlenih v podjetju, organizaciji, kjer delate (ste delali)? 1 - manj kot 10 23,0 2 - 10 do 24 8,9 3 - 25 do 99 20,3 4 - 100 do 499 20,9 5 - 500 ali več 24,0 8 - ne vem 2,4 9 - b.o. 0,6 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F25 Ali pri svojem delu tudi nadzorujete (ste nadzorovali) delo drugih zaposlenih oz. ste (bili) zanj odgovorni? 1 - da 32,8 2 - ne 66,7 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 228 18. 11. 2016 10:28:21 229 Preskok (F25=1,9); n=353 F26 Koliko podrejenih imate (ste imeli) pri svojem delu? 01 - 0 ljudi 4,5 02 - do 5 ljudi 50,1 03 - 6 do 10 ljudi 17,8 04 - 11 ljudi in več 24,9 8888 - ne vem 0,6 9999 - b.o. 2,0 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 Kartica 54 Prebrali vam bomo nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosimo ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo (so dopuščali)... F27 … da se sami odločate, kako si boste organizirali delo čez dan. sploh nimam/nisem v celoti vplivam/sem ne imel vpliva na to vplival na to vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 13,9 4,2 4,0 4,5 2,3 9,5 3,6 8,7 13,6 8,0 27,0 0,4 0,5 6,21 F28 … da vplivate na odločitve o delovanju organizacije. sploh nimam/nisem v celoti vplivam/sem ne imel vpliva na to vplival na to vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 28,8 7,9 7,1 5,6 4,2 8,1 5,1 7,3 8,7 3,0 13,1 0,8 0,4 4,10 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F29 Navedite število delovnih ur, ki jih morate tedensko opraviti (ste jih morali opraviti) po pogodbi, pri čemer ne upoštevajte plačanih ali neplačanih nadur. povprečno 39,68 ur 888 - ne vem 1,5 999 - b.o. 1,7 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F30 Ne glede na število ur, ki jih morate opraviti po pogodbi, ocenite, koliko ur na teden običajno dejansko opravite (ste opravili), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami. povprečno 41,61 ur 888 - ne vem 2,0 999 - b.o. 1,4 VREDNOTE-10.indd 229 18. 11. 2016 10:28:21 230 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F31 Kaj podjetje ali organizacija, za katero delate (ste delali), predvsem proizvaja oz. kaj je (bila) njena poglavitna dejavnost? Podatki so v datoteki Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1060 F32 Kartica 55 V kakšnem tipu podjetja ali organizaciji, ki so navedene na tej kartici, delate (ste delali)? 1 - državna ali občinska uprava 12,5 2 - ostali javni sektor (npr. izobraževanje in zdravstvo) 10,8 3 - podjetje v državni lasti 25,1 4 - podjetje v zasebni lasti 42,0 5 - samozaposlen 6,6 6 - drugo 1,7 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,4 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F33 Kakšen je (bil) naziv vašega delovnega mesta? F34 Kakšno delo pretežno opravljate (ste opravljali) v okviru tega delovnega mesta? F34a Kakšno usposabljanje ali kvalifikacije so (bile) potrebne za opravljanje tega dela? Podatki so v datoteki Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1060 F35 Ali ste v zadnjih desetih letih najmanj 6 mesecev skupaj opravljali kakršnokoli plačano delo v drugi državi? 1 - da 2,5 2 - ne 97,0 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,5 F35a Ankatarska šifra: 1 - ANKETIRANEC OPRAVLJA PLAČANO DELO (F17d = 01) 43,0 2 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA PLAČANEGA DELA (F17d = 02) 57,0 VREDNOTE-10.indd 230 18. 11. 2016 10:28:21 231 Preskok (F35a=1); n=540 F35b Kartica 56 Če ocenjujete na splošno, kako zadovoljni ste z vašo sedanjo zaposlitvijo? Navodilo anketarju: če ima anketiranec več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za svojo glavno zaposlitev. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,1 0,7 2,2 1,9 3,0 10,7 5,4 16,5 24,4 14,3 15,4 0,0 4,4 7,34 Preskok (F35a=1); n=540 F35c Kartica 56 Kako zadovoljni ste s porazdelitvijo svojega časa med tistega, ki ga porabite za službo, in tistega, ki ga porabite za druge stvari v življenju? izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,5 0,2 2,6 2,4 3,9 11,3 8,5 18,5 19,6 11,7 14,6 0,7 4,4 7,11 Odgovarjavjo vsi! F36 Ali ste bili kdaj brezposelni in ste iskali zaposlitev več kot tri mesece? 1 - da 25,1 2 - ne 74,5 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,3 Preskok (F36=1,9); n=319 F37 Ali je katero od teh obdobij trajalo 12 mesecev ali več? 1 - da 61,1 2 - ne 36,4 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 1,6 Preskok (F36=1,9); n=319 F38 Ali je bilo katero od teh obdobij v zadnjih 5 letih? Anketar: gre za obdobja daljša od treh mesecev iz vprašanja F36 1 - da 48,9 2 - ne 49,8 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 1,3 VREDNOTE-10.indd 231 18. 11. 2016 10:28:21 232 F39 Ali ste zdaj oz. ste kdaj prej bili član sindikata ali podobne organizacije? ČE DA, ali ste član sedaj ali ste bili član, pa niste več? 1 - da, sedaj sem 13,4 2 - da, prej sem bil 32,1 3 - ne 54,1 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 Preskok (F39=1,2,9); n=575 SL13 Član katerega sindikata ste? 01 - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 50,3 02 - Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije 3,0 03 - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije 1,0 04 - Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije 2,6 05 - Zveza delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost 0,5 06 - SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 7,5 07 - Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije 2,6 08 - drugo 18,8 88 - ne vem 13,2 99 - b.o. 0,5 F40 Kartica 57 Prosim, pomislite na dohodke vsakega od članov vašega gospodinjstva in na morebitne druge dohodke gospodinjstva kot celote. Kaj bi rekli, kateri je glavni vir dohodka v vašem gospodinjstvu? 01 - plače 57,0 02 - dohodek iz samozaposlitve (brez kmetovanja) 2,9 03 - dohodek iz kmetovanja 2,9 04 - pokojnine 32,9 05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce 1,4 06 - druge socialne podpore ali štipendije 0,7 07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,2 08 - dohodki iz drugih virov 0,6 77 - zavrnil odgovor 0,9 88 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 232 18. 11. 2016 10:28:21 233 F41 Kartica 58 S pomočjo te kartice povejte, katera črka najbolje označuje skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - J do 550 € 7,6 02 - R od 551 do 800 € 9,1 03 - C od 801 do 1000 € 11,0 04 - M od 1001 do 1300 € 11,5 05 - F od 1301 do 1600 € 10,2 06 - S od 1601 do 1900 € 6,5 07 - K od 1901 do 2200 € 6,5 08 - P od 2201 do 2500 € 4,9 09 - D od 2501 do 3100 € 3,6 10 - H nad 3100 € 3,2 77 - zavrnil odgovor 13,5 88 - ne vem 11,7 99 - b.o. 0,6 F42 Kartica 59 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza? 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 34,5 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 45,3 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 11,8 4- s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 7,1 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,5 F43 Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC(KA) ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 01 pri F4) 58,8 2 - NE ŽIVI Z ZAKONCEM ALI PARTNERJEM 41,2 VREDNOTE-10.indd 233 18. 11. 2016 10:28:21 234 Preskok (F43=1); n=739 F44 Kartica 60 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš zakonec, partner? 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 0,1 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 0,9 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 14,5 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 24,2 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 26,9 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 6,4 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 6,0 07 - visokošolska strokovna izobrazba nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 6,2 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 11,9 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,4 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,2 11 - doktorat 0,8 55 - drugo 0,3 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,1 Preskok (F43=1); n=73 F45a Kartica 61 Kaj od naštetega opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Seštevek odgovorov 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen, samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 52,2 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 1,6 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 5,8 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 2,7 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,1 06 - upokojen 34,0 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 20,5 09 - drugo 1,6 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 234 18. 11. 2016 10:28:21 235 Preskok (F43=1); n=739 F45b Anketarska šifra: 1 - več kot ena obkrožena šifra pri F46a 18,7 2 - le ena obkrožena šifra pri F46a 81,2 9 - b.o. 0,1 Preskok (F45b=1,9); n=139 F45c Kartica 61 In kaj od naštetega najbolje opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor. 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen, samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 51,1 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; Gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 1,4 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 2,2 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal(a)dela 1,4 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 0,0 06 - upokojen 13,7 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 24,5 09 - drugo 1,4 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 4,3 Preskok (F43=1); n=739 F45d Anketarska šifra: 1 - PARTNER IMA PLAČANO ZAPOSLITEV (F45a = 1) 52,1 2 - PARTNER NIMA PLAČANE ZAPOSLITEV (F45a NI 1) 47,9 Preskok (F45d=2); n=354 F46 Ali lahko še enkrat preverim, ali je v zadnjem tednu dni opravil(a) kakšno delo za plačilo (uro ali več)? 1 - da 2,3 2 - ne 94,9 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 2,8 Preskok (F45d=1 ali F46=1,9); n=398 F47 Kakšen je naziv njegovega / njenega delovnega mesta? F48 Kakšno delo večinoma opravlja na svojem delovnem mestu? F49 Kakšno znanja ali kvalifikacije so potrebne za opravljanje tega dela? Podatki so v datoteki. VREDNOTE-10.indd 235 18. 11. 2016 10:28:21 236 Preskok (F45d=1 ali F46=1,9); n=398 F50 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 1 - dela za koga drugega 80,9 2 - je samozaposlen(a) 12,1 3 - dela v družinskem podjetju 4,0 8 - ne vem 0,8 9 - b.o. 2,3 Preskok (F45d=1 ali F46=1,9); n=398 F51 Koliko ur na teden običajno dela, vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami? povprečno 41,92 ur 888 - ne vem 2,0 999 - b.o. 3,3 F52 Kartica 62 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče? 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 2,2 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 8,0 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 27,2 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 27,5 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 15,6 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 2,0 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 3,8 07 - visokošolska strokovna izobrazba nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 2,0 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 4,1 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,1 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 0,7 11 - doktorat 0,4 55 - drugo 0,2 88 - ne vem 6,0 99 - b.o. 0,3 F53 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaš oče... 1 - delal za koga drugega 61,0 2 - bil je samozaposlen 10,7 3 - ni bil zaposlen 18,8 4 - ni bil prisoten / že umrl 7,0 8 - ne vem 2,3 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 236 18. 11. 2016 10:28:21 237 Preskok (F53=1,2,8,9); n=933 F54 Kakšen je bil naziv njegovega delovnega mesta? Podatki so v datoteki. Preskok (F53=1, 2, 8, 9); n=933 F55 Kartica 63 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljal, ko ste imeli 14 let? Anketar: Respondent naj odgovor izbere sam. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 8,7 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata) 3,3 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 3,6 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 6,1 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 8,6 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 29,5 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 16,0 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 13,4 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 5,0 88 - ne vem 4,9 99 - b.o. 0,9 F56 Kartica 64 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla vaša mama? 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 3,3 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 9,6 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 41,2 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 15,3 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 13,3 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 4,1 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 4,1 07 - visokošolska strokovna izobrazba nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 1,8 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 3,6 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,1 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 0,3 11 - doktorat 0,2 55 - drugo 0,1 88 - ne vem 2,8 99 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 237 18. 11. 2016 10:28:21 238 F57 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaša mati... 1 - delala za koga 47,4 2 - bila je samozaposlena 2,7 3 - ni bila zaposlena 47,6 4 - ni bila prisotna / že umrla 1,5 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,5 Preskok (F57=1,2,8,9); n=640 F58 Kakšen je bil naziv njenega delovnega mesta? Podatki so v datoteki Preskok (F57=1,2,8,9); n=640 F59 Kartica 65 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljala, ko ste imeli 14 let? Anketar: Respondent naj odgovor izbere sam. Če je potrebno povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 11,7 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata) 4,1 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 19,1 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 9,2 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 10,3 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 11,7 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 5,0 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 23,8 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 2,2 88 - ne vem 1,9 99 - b.o. 1,1 VREDNOTE-10.indd 238 18. 11. 2016 10:28:22 239 1.5.2 RAZUMEVANJE PRETEKLOSTI, NACIONALNA RAZISKAVA SJM 2012/2 Ali je v katerem od spodaj naštetih obdobij prišlo do dogodkov, ki so usodno razdelili slovenski narod? Prosimo, da za vsako obdobje posebej poveste, ali je prišlo, ali ni prišlo do takšnih delitev? da ne ne vem 1 2 8 P1 ob pokristjanjevanju 36,1 26,0 37,8 P2 v času reformacije in protireformacije 47,1 18,9 34,0 P3 na prelomu 19. in 20. stoletja, ko so nastale politične stranke 52,2 19,5 28,3 P4 v času med obema svetovnima vojnama (Kraljevina Jugoslavija) 55,6 17,6 26,8 P5 med II. svetovno vojno 66,2 11,5 22,3 P6 z nastopom komunistične oblasti po II. svetovni vojni 60,0 15,6 24,4 P7 v času od l. 1950 do osamosvojitve 42,9 32,6 24,5 P8 v času po osamosvojitvi, po letu 1990 58,9 23,1 18,0 P9 Ali lahko navedete dve po vašem mnenju najpomembnejši osebnosti iz slovenske zgodovine? Prva oseba: P10 Druga oseba: Prikazane so osebnosti, ki so v seštevku dveh navedb prejele vsaj 5%. 1+2 01 - Primož Trubar 34,7 02 - France Prešeren 33,1 03 - Josip Broz Tito 15,2 04 - Janez Drnovšek 12,8 05 - Milan Kučan 12,4 06 - Rudolf Maister 8,2 07 - Ivan Cankar 7,4 99 - ne vem, b.o. 33,9 P11 Kako bi vi na splošno ocenili zgodovinsko vlogo Josipa Broza Tita? Ali je ... 1 - zelo pozitivna 22,4 2 - pozitivna 58,2 3 - negativna 8,2 4 - zelo negativna 2,6 8 - ne poznam Tita 1,8 9 - ne vem, b. o. 6,7 VREDNOTE-10.indd 239 18. 11. 2016 10:28:22 240 Zanima nas vaša izkušnja oz. izkušnja vaših staršev o tem, kako smo živeli Slovenci v posameznih obdobjih preteklega stoletja - vse do danes. Povprašujemo po štirih obdobjih: Prosimo vas, ocenite takratne razmere v Sloveniji, najprej za… zelo niti - zelo ne slabe slabe niti dobre dobre vem 1 2 3 4 5 8 P12 30-a leta (zadnje desetletje pred II. svetovno vojno) 10,8 36,1 15,3 7,4 0,8 29,6 P13 50-a leta (prvo desetletje po II. svetovni vojni) 8,2 41,0 21,7 9,8 0,3 19,1 P14 80-a leta (desetletje pred osamosvojitvijo) 0,6 3,7 15,2 58,4 11,8 10,4 P15 leta po osamosvojitvi do danes 2,5 14,8 34,3 38,8 1,9 7,7 Kako pa bi v teh obdobjih ocenili razmere glede spoštovanja socialnih in političnih pravic ljudi (socialna pravičnost in svoboda izražanja prepričanja)? zelo niti - zelo ne slabe slabe niti dobre dobre vem 1 2 3 4 5 8 P16 30-a leta (zadnje desetletje pred II. svetovno vojno) 11,0 33,4 13,2 5,5 0,3 36,6 P17 50-a leta (prvo desetletje po II. svetovni vojni) 7,4 33,8 20,8 9,4 0,6 27,9 P18 80-a leta (desetletje pred osamosvojitvijo) 1,2 8,8 25,4 45,4 4,0 15,2 P19 leta po osamosvojitvi do danes 1,9 14,0 32,4 39,0 2,8 9,9 Navedli vam bomo nekaj trditev o času II. svetovne vojne, vi pa povejte, ali se z njimi strinjate, ali se ne strinjate? Ocenite na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se strinjate, in 5, da se ne strinjate. strinjam niti - ne stri- ne se niti njam se vem 1 2 3 4 5 8 P20 Zaradi nemške in italijanske okupa- cije se je slovenski narod leta 1941 znašel v življenjski nevarnosti. 56,1 11,8 8,3 2,7 1,3 19,8 P21 Komunistična revolucija je predsta- vljala večjo nevarnost za slovenski narod kot okupacija. 10,0 9,0 19,9 9,1 25,4 26,6 P22 Če se Slovenci pod vodstvom Osvobodilne fronte leta 1941 ne bi uprli, bi kot narod verjetno izginili. 37,3 16,3 12,8 7,3 6,5 19,8 VREDNOTE-10.indd 240 18. 11. 2016 10:28:22 241 strinjam niti - ne stri- ne se niti njam se vem 1 2 3 4 5 8 P23 Upor proti okupatorju je bilo pov- zročil preveč žrtev, zato bi pame- tneje čakati na zmago zaveznikov. 6,7 6,5 15,7 11,3 34,4 25,4 P24 Glavna napaka je bila, da so Osvobodilno fronto in upor proti okupatorju organizirali in vodili komunisti. 12,4 8,0 19,6 10,2 21,3 28,5 P25 Po zaslugi NOB v Sloveniji smo Slovenci po koncu druge svetovne vojne dobili nazaj precejšen del svojega narodnega ozemlja. 23,0 17,5 20,8 8,2 9,3 21,2 P26 Kakšno podporo med slovenskim prebivalstvom sta imela Osvobodilna fronta in partizanstvo? Ali... 1 - podporo velike večine prebivalstva 23,4 2 - podporo večine prebivalstva 32,3 3 - podporo približno polovice prebivalstva 19,1 4 - podporo manjšega dela prebivalstva 3,5 5 - podporo le neznatnega dela prebivalstva 0,8 6 - nobene podpore 0,3 9 - ne vem, b. o. 20,6 P27 In kakšno podporo je po vašem mnenju med slovenskim prebivalstvom imelo slovensko domobranstvo? 1 - podporo velike večine prebivalstva 1,1 2 - podporo večine prebivalstva 4,7 3 - podporo približno polovice prebivalstva 12,0 4 - podporo manjšega dela prebivalstva 35,5 5 - podporo le neznatnega dela prebivalstva 16,1 6 - nobene podpore 3,0 9 - ne vem, b. o. 27,6 VREDNOTE-10.indd 241 18. 11. 2016 10:28:22 242 Ali se strinjate, ali se ne strinjate z naslednjimi trditvami? Ponovno ocenite na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se strinjate, in 5, da se ne strinjate. strinjam niti - ne stri- ne se niti njam se vem 1 2 3 4 5 8 P28 Partizani so se borili za slovenske interese. 57,6 15,0 8,3 3,7 2,5 12,9 P29 Domobranci so se borili za slovenske interese. 11,3 10,0 16,6 14,1 26,4 21,6 P30 Zaradi partizanskega nasilja je bila ustanovitev domobranske vojske nujno dejanje samoobrambe. 8,6 8,0 14,5 9,4 27,9 31,7 P31 Boj domobranskih enot na strani okupatorja je bil dejanje izdaje lastnega naroda. 35,5 14,1 14,0 3,8 3,5 29,1 P32 V slovenskem domobranstvu je imela odločilno vlogo slovenska katoliška cerkev s svojo protikomunistično politiko. 33,9 13,9 12,5 5,2 3,9 30,6 P33 V času druge svetovne vojne je bila partizanska vojska edina prava slovenska vojska. 45,4 14,6 11,5 4,1 3,6 20,9 P34 Leta 1945 so jugoslovanske in slovenske komunistične oblasti v Rogu in drugod skrivoma pobile na tisoče domobrancev, ustašev, četnikov in drugih beguncev, ki so jih iz Avstrije v Slovenijo vrnili Angleži. Izberite odgovor, ki najbolje izraža vaš pogled na te poboje. Ali bi jih torej vi označili predvsem ... 1 - kot strahoten zločin 44,0 2 - kot veliko politično napako 14,9 3 - kot razumljivo dejanje maščevanja 6,7 4 - kot tragično, a neizogibno posledico državljanske vojne 11,3 5 - kot kazen za izdajo lastnega naroda 5,5 8 - ne vem, b. o. 17,7 Kaj vi osebno menite, ali se je režim v SFR Jugoslaviji razlikoval od režima v Sovjetski zvezi in državah vzhodnega bloka, ali se ni razlikoval? Ocenite ... bistveno delno ni se se je razli- se je bistveno ne koval razlikoval razlikoval vem 1 2 3 8 P35 obdobje prvih povojnih let (do leta 1950) 23,7 31,5 13,0 31,8 P36 obdobje 60-ih let, po uveljavitvi samoupravljanja, do osamosvojitve 33,8 27,5 5,7 33,0 VREDNOTE-10.indd 242 18. 11. 2016 10:28:22 243 Ali se strinjate, ali se ne strinjate z naslednjimi trditvami? Ocenite na lestvici od 1 - strinjam se do 5 - ne strinjam se. ne strinjam niti - strinjam ne se niti se vem 1 2 3 4 5 8 P37 Kljub socialističnemu sistemu smo v desetletjih pred osamosvojitvijo živeli sorazmerno svobodno. 42,8 22,1 14,9 3,1 1,5 15,5 P38 V Sloveniji je bila oblast bolj demokratična kot drugje po Jugoslaviji. 29,6 17,6 19,8 5,8 4,7 22,4 P39 V Sloveniji je po letu 1945 pa vse do osamosvojitve (1990) vladala diktatura. 10,9 10,7 22,3 12,7 21,9 21,6 P40 Preganjanje političnih nasprotnikov in množični procesi na Slovenskem so bili značilni le za prva leta po II. svetovni vojni. 24,3 16,7 17,9 6,0 6,4 28,7 P41 Sistem socialističnega samoupravljanja je bil dobro zamišljen, le da ni bil tudi tako uresničen. 32,7 19,9 15,3 3,5 2,2 26,4 P42 Če ocenjujete na splošno, ali bi rekli, da ste vi oz. vaši starši v času SFR Jugoslavije živeli ... 1 - zelo dobro 13,4 2 - dobro 66,5 3 - slabo 40,7 4 - zelo slabo 0,9 9 - ne vem, b. o. 8,5 P43 Kateri od naštetih dejavnikov je bistveno prispeval k osamosvojitvi Slovenije leta 1991? Izberite prvi najpomembnejši razlog. prvi najpomembnejši razlog 1 - posamezni politiki s svojo spretnostjo 13,4 2 - opozicija slovenski oblasti v prejšnjem režimu 5,3 3 - slovenska oblast v prejšnjem režimu, ki se je zoperstavila centralni oblasti v Beogradu 28,5 4 - slovenski narod kot celota 24,5 5 - razpad Jugoslavije 14,0 6 - nič od naštetega, drugo 1,1 9 - ne vem, b. o. 13,2 VREDNOTE-10.indd 243 18. 11. 2016 10:28:22 244 P44 In nato izberite še drugi pomemben razlog... drugi najpomembnejši razlog 1 - posamezni politiki s svojo spretnostjo 11,1 2 - opozicija slovenski oblasti v prejšnjem režimu 5,5 3 - slovenska oblast v prejšnjem režimu, ki se je zoperstavila centralni oblasti v Beogradu 17,4 4 - slovenski narod kot celota 28,6 5 - razpad Jugoslavije 18,2 6 - nič od naštetega, drugo 2,5 9 - ne vem, b. o. 16,6 Navedli vam bomo nekaj predlogov in trditev v zvezi s spravo in odpravo preteklih delitev med Slovenci. Prosimo povejte, ali se z njimi strinjate, ali ne strinjate? Ponovno uporabite lestvico od 1 do 5. ne strinjam niti - strinjam ne se niti se vem 1 2 3 4 5 8 P45 Država naj poskrbi za primerno obeleženje vseh grobišč padlih in pobitih Slovencev med II. sv. vojno in neposredno po njej. 56,9 16,3 9,0 3,5 3,0 8,3 P46 Politične stranke naj prenehajo vpletati teme iz vojne preteklosti v aktualne politične spopade. 76,9 9,7 4,5 1,9 0,8 6,1 P47 S preteklostjo naj se ukvarjajo zgodovinarji. 77,5 10,4 5,2 1,3 1,6 4,0 VREDNOTE-10.indd 244 18. 11. 2016 10:28:22 245 1.5.3 ESS 2012: VPRAŠANJA O VREDNOTAH - SCHWARTZOV MODEL F60 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega tečaja, predavanja ali konference, da bi izboljšali svoje znanje ali delovne veščine? 1 - da 34,3 2 - ne 65,0 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,4 HF1 Kartica A Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Prosimo, preberite vsakega izmed opisov in v vsaki vrstici obkrožite številko, ki pove, koliko je oseba podobna vam. čisto zelo malo malo podo- podo- podo- sploh ben/ podo- ben/ ben/ ni mi mi ni/ podo- ben/ podo- podo- podo- podo- bna podobna bna bna ben/ ben/ ne mi je mi je mi je mi je podobnapodobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 A. Zanj(o) je pomemb- no, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. 21,1 42,6 19,8 6,9 5,6 1,5 1,6 0,8 B. Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. 1,1 9,7 20,8 13,8 38,5 14,9 0,6 0,6 C. Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava ena- ko. Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti 48,0 42,3 5,3 1,8 1,2 0,5 0,6 0,4 D. Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje spo- sobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne. 19,6 44,5 19,3 6,9 7,2 1,1 0,8 0,5 VREDNOTE-10.indd 245 18. 11. 2016 10:28:22 246 čisto zelo malo malo podo- podo- podo- sploh ben/ podo- ben/ ben/ ni mi mi ni/ podo- ben/ podo- podo- podo- podo- bna podobna bna bna ben/ ben/ ne mi je mi je mi je mi je podobnapodobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 E. Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem oko- lju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo /njeno varnost lahko ogrozilo. 45,1 41,4 7,7 2,4 2,1 0,3 0,5 0,5 F. Rad(a) ima preseneče- nja in skuša vedno po- četi kaj novega. Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari. 21,6 38,7 20,0 9,7 7,3 1,7 0,6 0,5 G. Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali lju- dje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje. 9,5 32,6 22,6 11,0 19,3 3,2 1,4 0,5 H. Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje. Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti. 21,6 50,6 18,0 5,7 2,3 0,5 0,9 0,4 I. Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skro- men. Ne želi vzbujati pozornosti. 37,9 45,8 11,4 2,7 0,9 0,4 0,6 0,4 J. Zanj(o) je pomemb- no, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. 19,9 38,2 23,2 9,8 6,9 1,1 0,5 0,5 K. Zanj(o) je pomembno, da sam(a) odloča o tem, kaj počne. Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih. 37,2 44,2 12,0 4,1 1,7 0,2 0,3 0,4 VREDNOTE-10.indd 246 18. 11. 2016 10:28:22 247 čisto zelo malo malo podo- podo- podo- sploh ben/ podo- ben/ ben/ ni mi mi ni/ podo- ben/ podo- podo- podo- podo- bna podobna bna bna ben/ ben/ ne mi je mi je mi je mi je podobnapodobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 L. Zanj(o) je zelo po- membno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. 35,4 50,2 11,0 2,3 0,2 0,1 0,4 0,4 M. Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. 17,0 39,2 25,9 8,5 6,8 1,4 0,8 0,3 N. Zanj(o) je pomemb- no, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami. Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane. 44,1 41,8 9,1 1,8 1,8 0,3 0,8 0,3 O. Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. 7,2 15,5 21,8 14,2 27,4 12,6 0,7 0,5 P. Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno. 30,2 46,9 13,0 4,9 3,8 0,6 0,4 0,3 Q. Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spošto- vanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče. 19,6 45,8 20,0 7,2 5,3 0,6 0,9 0,5 R. Zanj(o) je pomembno, da je vdan(a) svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim. 28,3 50,4 13,7 4,7 1,5 0,5 0,5 0,5 S. Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen. 51,2 37,6 7,9 2,0 0,7 0,1 0,2 0,3 VREDNOTE-10.indd 247 18. 11. 2016 10:28:22 248 čisto zelo malo malo podo- podo- podo- sploh ben/ podo- ben/ ben/ ni mi mi ni/ podo- ben/ podo- podo- podo- podo- bna podobna bna bna ben/ ben/ ne mi je mi je mi je mi je podobnapodobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 T. Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere. 24,2 37,8 19,7 9,1 6,4 2,0 0,5 0,3 U. Išče priložnosti, da bi se zabaval(a). Za nj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa. 17,0 38,2 20,0 11,6 9,1 3,3 0,6 0,3 VREDNOTE-10.indd 248 18. 11. 2016 10:28:22 249 1.5.4 ESS 2012: EKSPERIMENTALNI BLOKI, SJM 2012/2 BLOK A: n=296 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših anket, vam bomo na koncu zastavili še nekaj vprašanj. Tematike so podobne kot prej, a vas naprošamo, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovarjali. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Najprej nekaj vprašanj o vaših pogledih nase in vaše življenje. IF1 Kartica A2 S pomočjo kartice prosimo povejte, koliko vas na sploh zanima to, kar počnete. me sploh me zelo ne ne zanima zanima vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,4 0,3 1,4 1,7 1,4 12,5 9,1 15,5 24,7 12,5 18,2 0,7 0,7 IF2 Kartica A3 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako vas prevzame to, kar počnete. me sploh me povsem ne ne prevzame prevzame vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,0 0,7 1,7 1,0 2,7 11,5 10,8 20,3 22,0 13,2 13,2 1,7 0,3 IF3 Kartica A4 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako navdušeni ste nad tem, kar počnete. sploh nisem zelo sem ne navdušen navdušen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,4 0,7 1,0 4,1 2,0 9,1 10,1 18,6 24,0 13,2 14,5 1,0 0,3 VREDNOTE-10.indd 249 18. 11. 2016 10:28:22 250 Kartica A5 Zdaj vam bom naštel različne vrste razpoloženj in vas povprašal ali ste se v preteklem tednu morda tudi vi tako počutili. Prosimo povejte, koliko časa ste se prejšnji teden… nikoli ali ves čas ali ne skoraj nikoli skoraj ves čas vem b.o. 0 1 2 3 8 9 IF4 …počutili depresivno? 68,6 18,9 7,1 4,7 0,0 0,7 IF5 …ste imeli nemiren spanec? 54,1 23,3 14,2 7,8 0,0 0,7 IF6 …ste se počutili osamljeno? 75,3 14,5 4,7 5,1 0,0 0,3 Za konec vas bomo vprašali nekaj vprašanj o delovanju demokracije v Sloveniji. IF7 Kartica A6 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako pogosto lahko opozicijske stranke v Sloveniji svobodno kritizirajo vlado. ne nikoli vedno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,7 0,3 0,7 1,7 3,7 15,9 11,5 14,2 16,6 10,5 16,6 6,1 0,7 IF8 Kartica A6 Povejte prosim kaj menite, kako pogosto lahko mediji v Sloveniji svobodno kritizirajo vlado. Uporabite isto kartico. ne nikoli vedno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 1,4 1,4 1,7 4,1 13,5 12,2 16,9 19,3 10,8 13,5 4,4 0,3 IF9 Kartica A6 Kaj menite, kako pogosto mediji v Sloveniji dajejo državljanom zanesljive informacije za oceno vlade. Uporabite isto kartico. ne nikoli vedno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,7 0,7 4,1 5,7 11,1 16,9 13,2 14,9 13,5 4,7 5,1 6,8 0,7 VREDNOTE-10.indd 250 18. 11. 2016 10:28:22 251 BLOK B: n=324 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših anket, vam bomo na koncu zastavili še nekaj vprašanj. Tematike so podobne kot prej, a vas naprošamo, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovarjali. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Prvih nekaj vprašanj se nanaša na vaše poglede nase in na vaše življenje. IF10 Kartica B2 S pomočjo kartice prosimo povejte, koliko vas na sploh zanima to, kar počnete. me sploh me zelo ne ne zanima zanima vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 8 99 0,3 0,9 4,0 11,4 21,6 29,0 29,6 2,2 0,9 IF11 Kartica B3 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako vas prevzame to, kar počnete. me sploh me povsem ne ne prevzame prevzame vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 88 99 0,3 1,2 4,6 15,1 21,0 32,7 22,5 1,5 0,9 IF12 Kartica B4 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako navdušeni ste nad tem, kar počnete. sploh nisem zelo sem ne navdušen navdušen vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 88 99 0,9 1,9 4,9 11,1 25,6 33,6 19,1 1,5 1,2 Sledi nekaj vprašanj, ki se nanašajo na vaše počutje/razpoloženje v preteklem tednu. IF13 Kartica B5 Kako depresivno ste se počutili v preteklem tednu? sploh nič zelo depresivno ne vem b.o. 0 1 2 3 8 9 64,5 22,5 9,0 2,2 0,9 0,9 IF14 Kartica B6 Kako nemiren spanec ste imeli v preteklem tednu? sploh nič zelo nemiren ne vem b.o. 0 1 2 3 8 9 50,9 26,2 14,8 6,5 0,6 0,9 VREDNOTE-10.indd 251 18. 11. 2016 10:28:22 252 IF15 Kartica B7 Kako osamljene ste se počutili v preteklem tednu? sploh nič zelo osamljeno ne vem b.o. 0 1 2 3 8 9 69,8 21,3 5,2 2,2 0,6 0,9 Za konec pa še nekaj vprašanj o delovanju demokracije v Sloveniji. IF16 Kartica B8 Kaj menite, v kakšni meri lahko opozicijske stranke v Sloveniji svobodno kritizirajo vlado? Odgovorite s pomočjo kartice. ne sploh ne popolnoma vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,9 0,0 0,6 2,2 4,0 11,4 14,5 22,2 18,8 6,5 13,9 4,0 0,9 IF17 Kartica B8 V kakšni meri lahko mediji v Sloveniji svobodno kritizirajo vlado? Uporabite isto kartico. ne nikoli popolnoma vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,9 0,3 1,9 1,9 3,7 9,9 15,4 21,6 22,5 8,6 9,6 2,8 0,9 IF18 Kartica B8 V kakšni meri mediji v Sloveniji dajejo državljanom zanesljive informacije za oceno vlade. Uporabite isto kartico. ne nikoli popolnoma vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,2 0,3 3,7 3,7 7,4 15,7 16,0 22,8 15,7 5,2 2,2 4,0 0,9 VREDNOTE-10.indd 252 18. 11. 2016 10:28:22 253 BLOK C: n=307 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših anket, vam bomo na koncu zastavili še nekaj vprašanj. Tematike so podobne kot prej, a vas naprošamo, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovarjali. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Najprej nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo…. IF19 Kartica C2 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? Odgovorite s pomočjo kartice. slabo za dobro za ne gospodarstvo gospodarstvo vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 88 99 8,1 9,1 15,3 29,6 19,2 10,7 5,2 2,6 0,0 IF20 Kartica C3 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje ne je ogroženo je obogateno vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 88 99 3,3 7,2 14,7 25,7 24,1 15,3 7,5 2,3 0,0 IF21 Kartica C4 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? Odgovorite s pomočjo kartice. slabša dežela boljša dežela ne za bivanje za bivanje vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 88 99 5,5 6,8 16,6 32,2 21,8 10,1 3,3 3,6 0,0 Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vaše poglede nase in na vaše življenje. IF22 Kartica C5 S pomočjo kartice prosimo povejte, koliko vas na sploh zanima to, kar počnete. me sploh me zelo ne ne zanima zanima vem b.o. 0 1 2 3 4 88 99 0,7 2,9 14,3 39,7 41,4 1,0 0,0 VREDNOTE-10.indd 253 18. 11. 2016 10:28:23 254 IF23 Kartica C6 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako vas prevzame to, kar počnete. me sploh ne me povsem ne prevzame prevzame vem b.o. 0 1 2 3 4 88 99 1,0 4,9 17,6 42,0 32,9 1,6 0,0 IF24 Kartica C7 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako navdušeni ste nad tem, kar počnete. sploh nisem zelo sem ne navdušen navdušen vem b.o. 0 1 2 3 4 88 99 1,0 4,2 16,6 44,6 32,2 1,3 0,0 Za konec pa še nekaj vprašanj, ki se nanašajo na vaše počutje / razpoloženje v preteklem tednu. IF25 Kartica C8 Kako depresivno ste se počutili v preteklem tednu? ne sploh nič depresivno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 88 99 46,9 15,3 11,1 10,1 3,9 4,2 3,3 2,9 1,0 1,0 0,3 0,0 IF26 Kartica C9 Kako nemiren spanec ste imeli v preteklem tednu? ne sploh nič zelo nemiren vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 88 99 39,1 11,1 12,4 8,8 6,8 6,2 3,9 5,5 2,9 2,9 0,3 0,0 IF27 Kartica C10 Kako osamljene ste se počutili v preteklem tednu? ne sploh nič zelo osamljeno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 88 99 57,0 14,0 12,1 5,5 2,6 2,0 2,3 2,0 0,7 2,0 0,0 0,0 VREDNOTE-10.indd 254 18. 11. 2016 10:28:23 255 BLOK D: n=330 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših anket, vam bomo na koncu zastavili še nekaj vprašanj. Tematike so podobne kot prej, a vas naprošamo, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovarjali. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Najprej nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo…. IF28 Kartica D2 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za ne gospodarstvo gospodarstvo vem b.o. 0 1 2 3 4 88 99 8,5 21,2 40,0 22,4 6,4 1,5 0,0 IF29 Kartica D3 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje ne je ogroženo je obogateno vem b.o. 0 1 2 3 4 88 99 5,8 12,1 39,4 28,5 10,9 3,3 0,0 IF30 Kartica D4 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela ne za bivanje za bivanje vem b.o. 0 1 2 3 4 88 99 7,0 17,9 44,5 21,2 5,8 3,6 0,0 Zdaj pa sledijo vprašanja o vaših pogledih nase in na vaše življenje. IF31 Kartica D5 S pomočjo kartice prosimo povejte, koliko vas na sploh zanima to, kar počnete. me sploh ne zanima me zelo zanima ne vem b.o. 0 1 2 8 9 0,6 22,7 75,8 0,9 0,0 VREDNOTE-10.indd 255 18. 11. 2016 10:28:23 256 IF32 Kartica D6 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako vas prevzame to, kar počnete. me sploh me povsem ne ne prevzame prevzame vem b.o. 0 1 2 8 9 0,9 34,8 63,3 0,9 0,0 IF33 Kartica D7 S pomočjo kartice prosimo povejte, kako navdušeni ste nad tem, kar počnete. sploh nisem zelo sem ne navdušen navdušen vem b.o. 0 1 2 8 9 1,2 38,2 60,0 0,6 0,0 Zadnjih par vprašanj se nanaša na vaše počutje / razpoloženje v preteklem tednu. IF34 Kartica D8 Kako depresivno ste se počutili v preteklem tednu? sploh zelo ne nič depresivno vem b.o. 0 1 2 3 4 5 8 9 57,0 20,0 11,8 8,2 3,0 0,0 0,0 0,0 IF35 Kartica D9 Kako nemiren spanec ste imeli v preteklem tednu? sploh zelo ne nič nemiren vem b.o. 0 1 2 3 4 5 8 9 45,5 20,9 15,2 7,9 6,4 4,2 0,0 0,0 IF36 Kartica D10 Kako osamljene ste se počutili v preteklem tednu? sploh zelo ne nič osamljeno vem b.o. 0 1 2 3 4 5 8 9 67,0 15,8 7,9 4,8 3,0 1,2 0,0 0,3 VREDNOTE-10.indd 256 18. 11. 2016 10:28:23 257 Izpolni anketar: J1 Kako pogosto je anketiranec spraševal za pojasnila pri posameznih vprašanjih? 1 - nikoli 52,5 2 - skoraj nikoli 27,2 3 - vsake toliko časa 14,7 4 - pogosto 3,7 5 - zelo pogosto 1,7 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 J2 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec nerad odgovarjal na nekatera vprašanja? 1 - nikoli 57,6 2 - skoraj nikoli 24,3 3 - vsake toliko časa 11,9 4 - pogosto 4,4 5 - zelo pogosto 1,6 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 J3 Kako pogosto ste imeli občutek, da se je anketiranec trudil odgovarjati po svojih najboljših močeh? 1 - nikoli 0,6 2 - skoraj nikoli 1,8 3 - vsake toliko časa 8,8 4 - pogosto 30,4 5 - zelo pogosto 58,4 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 J4 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec razumel vprašanja? 1 - nikoli 0,4 2 - skoraj nikoli 1,1 3 - vsake toliko časa 13,2 4 - pogosto 31,5 5 - zelo pogosto 53,5 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 257 18. 11. 2016 10:28:23 258 J5 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete? 1 - da 6,9 2 - ne 93,0 9 - b.o. 0,1 Preskok (J5=1,9); n=88 J6 Kdo je bil to? Seštevek odgovorov 1 - zakonec / partner 55,2 2 - sin / hči 25,3 3 - mama / oče / tast / tašča 18,4 4 - drug sorodnik 9,2 5 - nekdo, ki ni sorodnik 5,7 8 - ne vem, b.o. 1,1 Velikost naselja: 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 27,3 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 27,7 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 5,4 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 13,5 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 9,3 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 16,6 9 - b.o. 0,2 Tip krajevne skupnosti: 1 - mestna 35,6 2 - primestna 10,6 3 - vaška 53,5 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 258 18. 11. 2016 10:28:23 259 1.6 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2013/1 • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP, 2013, Nacionalne identitete; • ISSP, 2014, Razumevanje vloge državljana; • Ogledalo javnega mnenja, SJM 2013 Mitja Hafner Fink, Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: Osrednji del tega poglavja je posvečen dvema raziskavama v okviru ISSP – in sicer raziskavi nacionalnih identitet (ISSP 2013) in raziskavi razumevanja vloge državljana (ISSP 2014). Tematski blok nacionalna identiteta je bil predhodno raziskovan leta 1995 in 2003; rezultati teh meritev so prikazani v knjigi Vrednote v prehodu VII., str. 371–445; rezultati predhodne meritve tematskega bloka vloga državljana so predstavljeni v knjigi Vrednote v prehodu VII., str. 686–758. Vključene raziskave in naročniki: • Mednarodna družboslovna raziskava ISSP 2013, Nacionalne identitete; nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Mednarodna družboslovna raziskava ISSP 2014, Razumevanje vloge državljana, nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Ogledalo javnega mnenja, nacionalni raziskovalni program, ARRS. Terensko raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Osnovna vsebina projekta: • ISSP, 2013, Nacionalne identitete: regionalna-globalna pripadnost; kaj določa nacionalno pripadnost; identifikacija s Slovenijo; nacionalna država kot vir VREDNOTE-10.indd 259 18. 11. 2016 10:28:23 260 ponosa; nacionalno odpiranje-zapiranje pred globalnimi vplivi; odnos do priseljencev; domoljubje; evropska pripadnost; • ISSP, 2014, Razumevanje vloge državljana: kaj določa državljana; državljanske aktivnosti; pravice ljudi v demokraciji; državljani-tujci; vpliv na vlado; zaupanje v institucije, zaupanje med ljudmi; odnos do političnih strank; • Ogledalo javnega mnenja: temeljne vrednote; konflikti med skupinami in sloji; zaupanje v institucije; vrednote-pojmi; kapitalizem-socializem; ugled poklicev; vrednotenje preteklosti; zaznava družbene krize. Vprašalnik, vzorec, izvedba: Tridelni standardizirani vprašalnik; raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N = 1800) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije; realizacija (N = 1010); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI). Čas izvedbe: Raziskava je potekala v času od 21. 9. do 18. 12. 2013 ob sodelovanju 31 anketarjev v 120 anketnih okoliših v Sloveniji. Datoteka: SJM 2013/1, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM13), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 260 18. 11. 2016 10:28:23 261 1.6.1 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, SJM 2013 (1. del) ZADOVOLJSTVO Z RAZMERAMI Z1 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,0 1,0 2,0 2,9 4,0 16,6 9,2 18,6 24,6 10,6 9,5 0,1 0,0 6,86 Z2 Prosimo vas, da s pomočjo iste lestvice izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh zelo ne nisem srečen sem srečen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,6 0,7 0,9 2,9 3,5 12,4 8,7 16,8 28,1 13,5 11,4 0,3 0,3 7,21 Z3 Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,1 1,0 3,0 5,2 6,7 18,8 12,2 19,4 17,3 8,8 5,3 0,1 0,0 6,25 Z4 Če se primerjate z ljudmi v vaši okolici, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu bolje kot njim, enako ali slabše? izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,0 1,5 3,7 5,0 7,2 41,8 13,0 12,6 7,1 2,3 1,4 3,1 0,4 5,38 VREDNOTE-10.indd 261 18. 11. 2016 10:28:23 262 Z5 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 14,8 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza,ipd. 47,3 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 29,7 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 5,7 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 1,4 6 - da živite v revščini 0,5 8 - ne vem 0,3 Z6 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer ocena 0 pomeni, da ste izjemno nezadovoljni, 10 pa, da ste izjemno zadovoljni. izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 21,6 14,1 21,3 18,5 7,8 9,0 2,7 2,5 0,7 0,2 0,3 1,2 0,2 2,35 Z7 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? ne izjemno slabo izjemno dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,5 2,4 7,2 11,5 11,3 23,9 11,4 10,9 6,5 1,8 0,8 9,4 0,5 4,85 Z8 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? ne izjemno slabo izjemno dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,3 3,1 9,3 14,9 13,5 19,0 11,3 11,8 7,1 2,8 2,1 0,9 0,1 4,73 Z9 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 15,9 8,7 15,5 17,2 11,5 14,6 5,0 2,8 1,8 0,9 0,5 5,6 15,9 3,04 VREDNOTE-10.indd 262 18. 11. 2016 10:28:23 263 Z10 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,9 8,2 9,8 13,8 9,6 20,5 8,1 9,8 6,7 2,0 1,3 0,3 0,0 4,13 Z11 Nekateri ljudje imajo občutek, da lahko docela svobodno odločajo o svojem življenju, drugi pa imajo občutek, da s svojimi dejanji ne morejo bistveno vplivati na to, kaj se z njimi dogaja. Prosimo vas, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, v kolikšni meri lahko vi odločate o svojem življenju. Pri tem pomeni 0 čisto nič, 10 pa v veliki meri. ne čisto nič v veliki meri vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,9 1,1 2,4 4,9 6,0 17,9 8,5 13,8 18,2 9,0 15,5 0,8 0,0 6,69 Z12 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? ne pesimist optimist vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 1,2 3,6 5,9 5,1 18,3 7,6 14,7 17,8 10,1 14,1 0,8 0,0 6,66 VREDNOTE-10.indd 263 18. 11. 2016 10:28:23 264 1.6.2 NACIONALNE IDENTITETE III. MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA, ISSP 2013, SJM 2013/1 N1 Kako se čutite navezani na ... zelo le malo sploh nič ne navezan navezan navezan navezan vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 a) vaš kraj ali mesto 40,4 41,1 14,8 3,5 0,3 0,0 1,81 b) vašo regijo 33,0 43,8 17,7 5,0 0,5 0,1 1,95 c) Slovenijo 35,8 43,1 16,0 4,4 0,4 0,3 1,89 d) Evropo 13,1 36,0 32,5 15,0 3,3 0,2 2,51 e) svet kot celoto 11,2 33,4 31,8 14,8 8,1 0,8 2,55 N2 Nekateri menijo, da so stvari, ki jih bom prebral-a pomembne, da bi nekdo lahko bil pravi Slovenec, spet drugi pa menijo, da niso pomembne. Kaj pa vi mislite, kako pomembne so naslednje stvari...? zelo precej ni dosti sploh ni pome- pome- pome- pome- ne mbno mbno mbno mbno vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 a) da je rojen v Sloveniji 25,9 29,3 29,4 13,4 0,9 1,1 2,31 b) da ima slovensko državljanstvo 40,2 33,7 18,2 6,6 1,1 0,2 1,91 c) da je večino življenja preživel v Sloveniji 25,5 35,8 27,4 9,5 1,4 0,3 2,21 d) da zna govoriti slovensko 59,4 28,9 8,5 2,7 2,7 0,5 1,54 e) da je katoliške vere 8,7 13,5 22,6 52,5 1,6 1,2 3,22 f) da spoštuje slovenske politične institucije in zakone 37,4 41,3 12,8 6,3 1,8 0,4 1,88 g) da se čuti Slovenca oz. državljana Slovenije 46,4 37,0 11,4 3,5 1,4 0,3 1,71 h) da ima prednike, rojene v Sloveniji 18,6 24,3 33,9 20,7 1,2 1,4 2,58 VREDNOTE-10.indd 264 18. 11. 2016 10:28:23 265 N3 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Raje sem slovenski državljan, kot pa državljan katerekoli druge države sveta. 23,8 35,4 22,7 9,3 5,1 3,4 0,3 2,34 b) Obstajajo določene stvari v zvezi z današnjo Slovenijo, zaradi katerih se je sramujem. 15,3 43,8 16,8 15,2 6,0 2,6 0,2 2,52 c) Svet bi bil boljši, če bi bili ljudje iz drugih držav bolj podobni Slovencem. 1,5 12,7 31,5 32,4 15,0 6,7 0,3 3,50 d) Na splošno je Slovenija boljša kot večina drugih držav. 1,5 15,2 35,2 31,8 13,0 3,0 0,3 3,41 e) Ljudje bi morali podpirati svojo državo, pa četudi v čem nima prav. 7,0 32,2 21,3 27,0 9,7 2,5 0,3 3,00 f) Kadar slovenski športniki dosežejo dobro uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih, me to navda s ponosom. 57,7 30,8 7,0 1,8 1,0 1,1 0,6 1,55 g) Pogosto nisem tako ponosen na Slovenijo, kot bi rad bil. 17,1 47,3 20,7 10,6 2,3 1,6 0,4 2,32 h) Svet bi bil boljši, če bi Slovenci uvideli pomanjkljivosti Slovenije. 17,6 41,9 20,1 11,8 2,4 5,6 0,6 2,35 N4 Kako ponosni ste na naštete stvari v zvezi s Slovenijo? ne sploh zelo precej preveč nisem ne ponosen ponosen ponosen ponosen vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 a) na način delovanja demokracije v Sloveniji 0,4 6,7 53,7 35,0 3,8 0,5 3,29 b) na politični vpliv Slovenije v svetu 0,6 7,6 50,4 32,6 8,1 0,7 3,26 c) na slovenske gospodarske dosežke 3,8 24,5 41,3 25,4 4,7 0,4 2,93 d) na njen sistem socialne varnosti 1,8 26,1 48,2 21,0 2,8 0,1 2,91 VREDNOTE-10.indd 265 18. 11. 2016 10:28:23 266 ne sploh zelo precej preveč nisem ne ponosen ponosen ponosen ponosen vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 e) na njene znanstvene in tehnološke dosežke 21,2 49,5 18,8 4,0 6,2 0,3 2,06 f) na dosežke njenih športnikov 58,6 34,6 3,6 0,7 2,3 0,3 1,45 g) na njene dosežke v umetnosti in literaturi 24,6 44,5 14,6 2,5 13,6 0,4 1,94 h) na Slovensko vojsko 10,6 37,9 27,1 8,1 15,5 0,7 2,39 i) na slovensko zgodovino 24,9 45,3 20,8 2,1 6,2 0,7 2,00 j) na pravično in enakopravno obravnavo vseh skupin v družbi 3,5 18,6 42,9 30,5 4,1 0,5 3,05 Sedaj pa bi vam radi postavili nekaj vprašanj o odnosih med Slovenijo in drugimi državami. N5 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Slovenija bi morala omejiti uvoz tujih proizvodov, da bi zaščitila lastno gospodarstvo. 26,5 31,6 19,6 15,2 4,9 2,1 0,1 2,39 b) Ob nekaterih problemih, kot je onesnaževanje okolja, bi morale imeti mednarodne ustanove pravico do uveljavitve svojih rešitev. 13,8 51,6 16,0 9,6 1,6 7,2 0,2 2,28 c) Slovenija bi morala upoštevati svoje interese, čeprav bi to vodilo do sporov z drugimi državami. 15,4 39,1 25,7 12,0 2,6 5,0 0,2 2,44 d) Tujcem ne bi smeli dovoliti nakupa zemlje v Sloveniji. 12,6 19,2 25,8 28,9 9,6 3,9 0,0 3,04 e) Slovenska televizija bi morala dajati prednost slovenskim filmom in oddajam. 15,2 29,4 29,0 18,6 4,8 2,7 0,3 2,67 VREDNOTE-10.indd 266 18. 11. 2016 10:28:23 267 N6 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Velika mednarodna podjetja povzročajo vedno več škode domačim podjetjem v Sloveniji. 17,5 35,5 21,9 16,8 3,3 4,9 0,1 2,50 b) Zaradi prostega pretoka blaga je v Sloveniji mogoče dobiti vedno boljše proizvode. 11,5 44,6 21,6 14,3 5,0 2,9 0,2 2,55 c) Na splošno vzeto bi morala Slovenija spoštovati odločitve mednarodnih organizacij, ki jim pripada, čeprav se vlada z njimi ne strinja. 5,8 36,8 28,4 13,8 2,5 12,4 0,3 2,66 d) Slovenska država izgublja preveč moči na račun mednarodnih organizacij. 7,9 35,1 25,8 15,6 1,4 13,9 0,2 2,62 e) Bolj se počutim državljan sveta kot pa državljan katerekoli države. 6,7 17,9 24,6 30,7 13,0 6,3 0,8 3,27 Zdaj pa bi vas radi vprašali nekaj stvari v zvezi z manjšinami v Sloveniji. N7 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? močno ne sploh ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Nemogoče je, da bi ljudje, ki se ne držijo slovenskih običajev in tradicij, postali pravi Slovenci. 14,0 35,1 19,1 23,0 6,7 1,9 0,2 2,73 b) Narodnim manjšinam bi pri ohranjanju njihovih običajev in tradicij morala pomagati država. 12,9 54,7 16,5 11,0 2,1 2,7 0,2 2,33 VREDNOTE-10.indd 267 18. 11. 2016 10:28:24 268 N8 Nekateri pravijo, da je za družbo bolje, če različne rasne in etnične skupine ohranijo svoje posebne običaje in tradicije, drugi pa pravijo, da je bolje, če se te skupine prilagodijo in zlijejo s širšo družbo. Katero od teh mnenj vam je bliže? 1 - Za družbo je bolje, če skupine ohranijo svoje posebne običaje in tradicijo. 35,5 2 - Bolje je, če se skupine prilagodijo in zlijejo s širšo družbo. 46,8 8 - ne vem, neodločen 16,8 9 - b.o. 0,8 N9 Obstajajo različna mnenja o priseljencih, ki so prišli iz drugih držav (tudi iz republik bivše Jugoslavije) in živijo v Sloveniji. (S „priseljenci“ mislimo ljudi, ki so prišli z namenom, da bi se v Sloveniji za stalno naselili.) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Zaradi priseljencev se pove- čuje število kaznivih dejanj. 9,9 34,1 23,4 21,6 6,4 4,4 0,3 2,80 b) Priseljenci na splošno koristijo slovenskemu gospodarstvu. 3,4 34,1 33,4 20,9 3,1 5,0 0,3 2,85 c) Priseljenci zasedajo delovna mesta ljudem, ki so bili rojeni v Sloveniji. 7,7 32,1 25,6 26,0 5,8 2,6 0,1 2,90 d) S tem ko prinašajo nove ideje in kulture, priseljenci izboljša- jo slovensko družbo. 3,7 32,1 31,3 23,0 4,7 5,1 0,2 2,92 e) Gledano na sploh, priseljenci spodkopavajo slovensko kulturo. 4,9 22,9 22,6 36,7 8,6 4,1 0,3 3,22 f) Legalni priseljenci v Sloveniji, ki niso slovenski državljani, bi morali imeti enake pravice kot slovenski državljani. 9,8 40,4 15,3 24,0 6,2 3,9 0,4 2,75 g) V Sloveniji bi morali uvesti strožje ukrepe za pregon ilegalnih priseljencev. 21,0 41,1 16,6 10,4 2,0 8,1 0,8 2,25 h) Zakoniti priseljenci bi morali imeti enak dostop do obve- znega javnega šolstva kot slovenski državljani. 32,7 57,9 5,0 2,9 0,3 0,9 0,3 1,79 VREDNOTE-10.indd 268 18. 11. 2016 10:28:24 269 N10 Ali menite, da bi bilo potrebno število priseljencev v Sloveniji ... 1 - močno povečati 0,1 2 - nekoliko povečati 2,0 3 - naj ostane enako 47,6 4 - nekoliko zmanjšati 26,7 5 - močno zmanjšati 9,8 8 - ne vem, neodločen 13,3 9 - b.o. 0,5 N11 Katera od spodnjih trditev o priseljencih je najbližja vašemu pogledu? 1 - Priseljenci naj raje ohranijo svojo izvorno kulturo in naj ne sprejmejo slovenske kulture. 4,3 2 - Priseljenci naj ohranijo svojo izvorno kulturo, hkrati pa naj sprejmejo tudi slovensko kulturo. 83,5 3 - Priseljenci naj opustijo svojo izvorno kulturo in sprejmejo slovensko kulturo. 7,3 8 - ne vem, neodločen 4,6 9 - b.o. 0,4 N12 Kako ponosni ste, da ste Slovenec / Slovenka? 1 - zelo sem ponosen/-a 48,6 2 - do neke mere ponosen/-a 36,9 3 - ne kaj dosti ponosen/-a 8,5 4 - sploh nisem ponosen/-a 2,8 7 - nisem Slovenec / Slovenka 2,0 8 - ne vem, neodločen/-a 0,6 9 - b.o. 0,6 N13 V kakšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami glede vloge močnih domoljubnih čustev v Sloveniji. sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Močna domoljubna čustva krepijo položaj Slovenije v svetu. 14,9 40,5 23,4 11,8 2,6 6,5 0,4 2,43 b) Močna domoljubna čustva vzbujajo nestrpnost v Sloveniji. 4,7 33,8 24,6 25,0 4,0 7,6 0,5 2,89 c) Močna domoljubna čustva so potrebna za ohranjanje enotnosti Slovenije. 14,7 52,0 18,5 8,2 1,1 4,8 0,8 2,25 d) Močna domoljubna čustva vzbujajo negativna stališča do priseljencev v Sloveniji. 5,1 40,1 22,5 21,9 2,9 6,9 0,6 2,75 VREDNOTE-10.indd 269 18. 11. 2016 10:28:24 270 N14 Ali ste državljan/-ka Slovenije? 1 - da 98,1 2 - ne 1,8 9 - b.o. 0,1 N15 Kakšno je bilo državljanstvo vaših staršev ob vašem rojstvu? Ali sta bila oba, eden ali nobeden državljan/-a Slovenije (oz. Jugoslavije, če ste se rodili v času, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije)? 1 - oba sta bila državljana Slovenije (oz. Jugoslavije) 93,5 2 - le oče je bil državljan Slovenije (oz. Jugoslavije) 0,6 3 - le mati je bila državljanka Slovenije (oz. Jugoslavije) 1,5 4 - nobeden ni bil državljan Slovenije (oz. Jugoslavije) 4,2 9 - b.o. 0,3 N16 Koliko ste slišali ali brali o Evropski uniji? 1 - veliko 15,7 2 - precej 39,0 3 - ne prav veliko 36,0 4 - sploh nič 8,5 8 - ne vem, neodločen 0,5 9 - b.o. 0,2 (Odgovarjajo le tisti, ki so na N16 odgovorili 1,2,3,8,9; n=924) N17 Na splošno vzeto ali bi rekli, da Sloveniji članstvo v Evropski uniji kaj koristi ali ji ne koristi? n=924 vsi 1 - zelo ji koristi 5,2 4,8 2 - precej ji koristi 16,8 15,3 3 - do neke mere ji koristi 48,2 44,1 4 - le malo ji koristi 15,5 14,2 5 - sploh ji ne koristi 10,4 9,5 8 - ne vem, neodločen 3,6 3,3 9 - b.o. 0,4 0,4 0 - nič ni slišal o EU 0,0 8,5 VREDNOTE-10.indd 270 18. 11. 2016 10:28:24 271 (Odgovarjajo le tisti, ki so na N16 odgovorili 1,2,3,8,9; n=924) N18 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvijo… Slovenija bi morala upoštevati odločitve Evropske unije tudi v primeru, ko se z njimi ne strinja. n=924 vsi 1 - močno soglašam 2,7 2,5 2 - soglašam 30,3 27,7 3 - niti - niti 26,4 24,2 4 - ne soglašam 29,7 27,1 5 - sploh ne soglašam 5,6 5,1 8 - ne vem, neodločen 4,7 4,3 9 - b.o. 0,6 0,6 0 - nič ni slišal o EU 0,0 8,5 (Odgovarjajo le tisti, ki so na N16 odgovorili 1,2,3,8,9; n=924) N19 Na splošno vzeto ali bi po vašem mnenju morala imeti Evropska unija precej več, več, enako, manj ali precej manj moči kot vlade njenih članic? n=924 vsi 1 - precej več moči 2,5 2,3 2 - več moči 17,9 16,3 3 - enako moči 43,2 39,5 4 - manj moči 19,0 17,4 5 - precej manj moči 3,5 3,2 8 - ne vem, neodločen 13,5 12,3 9 - b.o. 0,4 0,4 0 - nič ni slišal o EU 0,0 8,6 (Odgovarjajo le tisti, ki so na N16 odgovorili 1,2,3,8,9; n=924) N20 Če bi bil danes referendum, na katerem bi se odločali, ali naj Slovenija ostane članica Evropske unije, ali naj izstopi iz članstva, ali bi vi glasovali za članstvo ali proti? n=924 vsi 1 - glasoval bi za članstvo 52,5 48,0 2 - glasoval bi proti članstvu 27,9 25,5 8 - ne vem, neodločen 18,9 17,2 9 - b.o. 0,6 0,6 0 - nič ni slišal o EU 0,0 8,6 VREDNOTE-10.indd 271 18. 11. 2016 10:28:24 272 (Odgovarjajo le tisti, ki so na N16 odgovorili 1,2,3,8,9; n=924) N21 Kaj pa, če bi bil danes referendum, na katerem bi se odločali, ali naj Slovenija ostane članica zveze NATO, ali naj izstopi iz članstva, ali bi vi glasovali za članstvo ali proti? n=924 vsi 1 - glasoval bi za članstvo 38,7 35,4 2 - glasoval bi proti članstvu 35,8 32,8 8 - ne vem, neodločen 24,6 22,4 9 - b.o. 0,9 0,8 0 - nič ni slišal o EU 0,0 8,6 VREDNOTE-10.indd 272 18. 11. 2016 10:28:24 273 1.6.3 RAZUMEVANJE VLOGE DRŽAVLJANA II. MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA ISSP 2014, SJM 2013/1 Obstajajo različna mnenja o tem, kaj pomeni biti dober državljan. Kako pomembne so za vas naslednje stvari? Ocenite na lestvici od 1 do 7, kjer 1 pomeni, da stvar za vas sploh ni pomembna, 7 pa pomeni, da je stvar za vas zelo pomembna. sploh ni zelo ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 C1 vedno glasovati na volitvah 6,4 2,9 6,4 9,3 10,9 16,2 46,6 0,9 0,3 5,54 C2 nikoli se izogibati plačevanju davkov 1,3 1,2 2,2 4,8 10,7 20,5 57,7 1,2 0,5 6,20 C3 vedno spoštovati zakone in pravila 0,9 1,7 1,8 4,5 10,0 19,6 60,5 0,7 0,4 6,25 C4 spremljati in nadzorovati delovanje državnih organov 4,4 5,1 6,4 12,9 17,6 15,5 34,5 3,5 0,1 5,27 C5 biti aktiven v družbenih ali političnih organizacijah 12,0 14,1 13,7 18,7 18,6 10,2 9,8 2,6 0,4 3,90 C6 poskušati razumeti argumente ljudi z drugačnimi mnenji 0,7 1,5 5,4 12,3 16,4 27,5 34,0 2,1 0,1 5,66 C7 izbirati proizvode zaradi ekoloških, političnih ali etičnih razlogov, čeprav so nekoliko dražji 8,5 7,0 10,8 16,9 21,3 15,0 14,3 5,8 0,4 4,46 C8 pomagati ljudem v Sloveniji, ki jim gre slabše kot vam 0,6 1,3 2,1 7,0 16,7 24,6 46,6 1,0 0,1 6,02 C9 pomagati ljudem po svetu, ki jim gre slabše kot vam 3,9 5,7 9,2 14,6 23,1 19,0 21,9 2,2 0,5 4,97 VREDNOTE-10.indd 273 18. 11. 2016 10:28:24 274 V družbi je veliko različnih skupin ljudi. Kakšno je vaše mnenje glede organiziranja javnih zborovanj skupin, ki jih bom navedel/-a? C10 Ali menite, da bi verskim skrajnežem morali dovoliti javna zborovanja? 1 - nedvomno bi jim morali dovoliti 2,8 2 - verjetno bi jim morali dovoliti 13,7 3 - verjetno jim ne bi smeli dovoliti 17,8 4 - nedvomno jim ne bi smeli dovoliti 54,9 8 - ne vem, neodločen 10,2 9 - b.o. 0,7 C11 Ali menite, da bi ljudem, ki želijo s silo zrušiti oblast, morali dovoliti javna zborovanja? 1 - nedvomno bi jim morali dovoliti 4,8 2 - verjetno bi jim morali dovoliti 15,5 3 - verjetno jim ne bi smeli dovoliti 20,7 4 - nedvomno jim ne bi smeli dovoliti 50,5 8 - ne vem, neodločen 7,8 9 - b.o. 0,7 C12 Ali menite, da bi ljudem, ki imajo predsodke do katerekoli rasne ali etnične skupine, morali dovoliti javna zborovanja? 1 - nedvomno bi jim morali dovoliti 1,5 2 - verjetno bi jim morali dovoliti 7,8 3 - verjetno jim ne bi smeli dovoliti 21,8 4 - nedvomno jim ne bi smeli dovoliti 60,4 8 - ne vem, neodločen 7,7 9 - b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 274 18. 11. 2016 10:28:24 275 Navedel/-a vam bom nekaj možnih oblik političnega in družbenega delovanja ljudi, vas pa prosim, da za vsako od njih poveste, - ali ste to počeli kdaj v zadnjih 12-ih mesecih, - ali ste to počeli v bolj oddaljeni preteklosti, - ali tega še niste počeli, vendar ste to pripravljeni početi, - ali tega še niste počeli in tega tudi ne bi počeli ne glede na okoliščine. Anketar/-ka: če navede anketiranec več odgovorov, upoštevajte samo tistega, ki izraža višjo stopnjo delovanja – torej odgovor, ki je bolj proti levemu delu lestvice. Štejejo tudi aktivnosti preko interneta. počeli v počeli nikoli nikoli zadnjih v bolj počeli, počeli, 12-ih oddaljeni mogoče nikoli ne ne mesecih preteklosti bi počeli bi počeli vem b.o. 1 2 3 4 8 9 C13 podpisal peticijo 13,8 21,4 22,5 39,5 2,8 0,1 C14 bojkotiral ali namenoma kupil določen proizvod zaradi ekoloških, političnih ali etičnih razlogov 15,3 6,8 19,0 55,2 3,2 0,4 C15 se udeležil demonstracij 7,7 12,6 28,3 50,0 1,2 0,2 C16 se udeležil političnega sestanka ali shoda 4,1 10,0 21,7 62,8 1,4 0,1 C17 imel stik ali poskušal priti v stik s politikom ali političnim funkcionarjem, da bi tako izrazil svoje poglede 4,6 7,0 25,0 62,2 0,9 0,3 C18 prispeval ali zbiral denar za neko družbeno ali politično aktivnost 9,6 11,4 17,3 59,9 1,5 0,3 C19 stopil v stik z množičnimi mediji, ali v njih nastopil, da bi tako izrazil svoje poglede 2,3 5,1 23,7 68,0 0,7 0,2 C20 izrazil svoje politične poglede na internetu 5,3 3,3 15,9 74,1 0,9 0,5 C21 Kako pogosto spremljate politične novice v množičnih medijih kot so televizija, časopisi, radio in internet? 1 - večkrat dnevno 25,9 2 - enkrat na dan 40,5 3 - 5 do 6-krat na teden 6,0 4 - 3 do 4-krat na teden 8,3 5 - 1 do 2-krat na teden 9,7 6 - manj kot enkrat na teden 5,3 7 - nikoli 3,3 8 - ne vem, neodločen 0,5 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 275 18. 11. 2016 10:28:24 276 C22 Prosimo ocenite, s koliko ljudmi (vključno s tistimi, s katerimi živite) ste v stiku na običajen dan v tednu? V mislih imamo osebni (posamični) stik, ki vključuje klepet, pogovor, debato, ne glede na to, ali gre za osebno prisotnost, ali pa za telefon, internet ali običajno pismo. Prosimo, da upoštevate le ljudi, ki jih poznate. Med spodnjimi odgovori izberite enega, ki najbolj ustreza vaši situaciji. 1 - 0 - 4 osebe 20,9 2 - 5 - 9 33,1 3 - 10 - 19 26,7 4 - 20 - 49 13,2 5 - 50 ali več oseb 5,6 8 - ne vem, neodločen 0,3 9 - b.o. 0,2 Ljudje lahko pripadajo različnim vrstam skupin ali združenj. Za vsako od naslednjih skupin prosim povejte ali… - ste član/-ica oz. pripadnik/-ica in v njej aktivno sodelujete, - ste član/-ica oz. pripadnik/-ica, vendar niste v njej aktivni, - ste bili njen/-a član/-ica oziroma pripadnik/-ica, vendar sedaj niste več, - ali niste nikoli bili njen/-a član/-ica oz. pripadnik/-ica. sem sem član/ica, član/ica, včasih nikoli aktivno vendar ne sem bil/-a nisem bil/-a ne sodelujem sodelujem član/ica član/ica vem b.o. 1 2 3 4 8 9 C23 politična stranka 1,9 2,6 7,1 88,3 0,0 0,1 C24 sindikat, poslovno ali poklicno združenje 5,0 12,3 34,2 48,4 0,0 0,1 C25 cerkvena ali druga verska organizacija 2,8 5,2 5,4 86,2 0,2 0,1 C26 športna, prostočasna, kulturna, društva ipd. 25,0 8,8 21,1 45,0 0,0 0,2 C27 druga prostovoljna združenja 13,2 7,3 13,6 65,2 0,6 0,1 VREDNOTE-10.indd 276 18. 11. 2016 10:28:24 277 Obstajajo različna mnenja o pravicah ljudi v demokraciji. Kako so po vašem mnenju pomembne naslednje pravice? Prosim, da ocenite na lestvici od 1 do 7, kjer 1 pomeni, da neka pravica sploh ni pomembna, 7 pa, da je zelo pomembna. Kako je torej pomembno… ? sploh ni zelo ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 C28 da imajo vsi državljani primeren življenjski standard 0,3 0,1 0,7 2,7 7,7 14,3 73,3 0,8 0,2 6,57 C29 da oblast spoštuje in ščiti pravice manjšin 0,6 1,4 2,7 7,2 14,8 21,3 49,3 2,5 0,3 6,04 C30 da je ljudem danih več možnosti sodelovanja pri odločanju o javnih zadevah 0,6 0,6 1,8 7,4 15,2 23,0 47,8 3,2 0,4 6,07 C31 da imajo državljani možnost z državljan- sko nepokorščino izraziti nasprotovanje vladnim aktivnostim 1,7 1,8 2,3 10,3 18,0 21,2 37,2 7,0 0,5 5,74 C32 da oblast spoštuje de- mokratične pravice ne glede na okoliščine 0,7 0,5 1,6 6,6 13,5 21,9 49,7 5,1 0,4 6,14 C33 da ljudje, ki so obso- jeni zaradi težkih ka- znivih dejanj, zgubijo državljanske pravice 10,5 9,3 7,7 11,7 12,1 10,6 23,5 13,4 1,3 4,54 C34 da imajo dolgoletni prebivalci države, ki niso njeni državljani, pravico voliti na nacionalnih volitvah 20,5 6,8 8,2 12,0 15,4 14,5 12,5 9,3 0,8 3,98 C35 da imajo državljani pravico, da ne volijo 10,7 4,7 4,9 10,6 15,1 13,2 33,3 6,2 1,4 5,03 C36 da je zagotovljeno zdravstveno varstvo za vsakogar 0,2 0,1 0,4 0,4 3,2 8,8 86,0 0,6 0,3 6,80 VREDNOTE-10.indd 277 18. 11. 2016 10:28:24 278 Povejte prosim, v kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 C37 Ljudje kot sem jaz, nimajo nobene besede pri tem, kar počne vlada. 48,5 29,2 9,8 7,4 3,4 1,3 0,4 1,86 C38 Mislim, da vlade ne zanima dosti, kaj mislijo ljudje kot sem jaz. 52,1 33,7 8,1 3,4 0,8 1,5 0,5 1,64 C39 Zdi se mi, da imam precej dobro predstavo o pomemb- nih političnih vprašanjih, s katerimi se sooča Slovenija. 10,8 35,4 30,7 10,8 7,3 4,4 0,6 2,67 C40 Mislim, da je v Sloveniji večina ljudi bolje kot jaz seznanjena s pomembnimi političnimi vprašanji. 8,5 28,1 31,8 22,0 2,6 6,4 0,6 2,81 Denimo, da bi slovenski Državni zbor obravnaval zakon, ki bi bil po vašem mnenju nepravičen ali škodljiv. C41 Če bi se to zgodilo, kako verjetno je, da bi vi sami ali skupaj z drugimi lahko poskusili kaj storiti v zvezi s tem? 1 - zelo verjetno 7,6 2 - še kar verjetno 19,3 3 - ne posebej verjetno 33,5 4 - sploh ni verjetno 32,8 8 - ne vem, neodločen 6,4 9 - b.o. 0,4 C42 V primeru, da bi to zares poskusili, kako verjetno je, da bi slovenski Državni zbor resno prisluhnil vašim zahtevam? 1 - zelo verjetno 1,5 2 - še kar verjetno 6,5 3 - ne posebej verjetno 34,4 4 - sploh ni verjetno 52,1 8 - ne vem, neodločen 5,0 9 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 278 18. 11. 2016 10:28:24 279 C43 Kaj bi rekli, v kolikšni meri vas osebno zanima politika? 1 - zelo me zanima 5,1 2 - zanima me 30,6 3 - le malo me zanima 39,6 4 - sploh me ne zanima 24,3 8 - ne vem, neodločen 0,3 9 - b.o. 0,1 C44 V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne levica desnica vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,9 1,8 4,3 6,5 3,5 29,1 2,3 3,1 4,1 0,6 2,4 24,4 13,3 4,59 Povejte prosim, v kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjima trditvama. sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 C45 Ljudem v vladi lahko večinoma zaupamo, da ravnajo pravilno. 0,5 8,8 26,2 31,9 30,5 1,6 0,5 3,85 C46 Večina politikov se ukvarja s politiko zaradi osebnih koristi. 46,1 36,2 10,5 3,8 1,0 2,1 0,3 1,74 C47 Kaj mislite, kako pogosto bi vas ljudje poskušali izkoristiti, če bi se jim ponudila priložnost, in kako pogosto bi poskušali biti do vas pošteni? 1 - skoraj vedno bi me poskušali izkoristiti 11,5 2 - večinoma bi me poskušali izkoristiti 37,8 3 - večinoma bi poskušali biti pošteni 36,0 4 - skoraj vedno bi poskušali biti pošteni 6,3 8 - ne vem, neodločen 8,1 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 279 18. 11. 2016 10:28:24 280 C48 Gledano na splošno, ali bi rekli, da lahko ljudem zaupamo, ali bi rekli, da nismo nikoli dovolj previdni v odnosih z ljudmi? 1 - ljudem lahko skoraj vedno zaupam 2,3 2 - ljudem lahko običajno zaupam 27,1 3 - pogosto se zgodi, da bi moral biti bolj previden v odnosih z ljudmi 50,6 4 - skoraj nikoli nisi dovolj previden v odnosih z ljudmi 18,4 8 - ne vem, neodločen 1,5 9 - b.o. 0,1 C49 Kadar ste skupaj s svojimi prijatelji, sorodniki ali sodelavci, kako pogosto razpravljate o politiki? 1 - pogosto 9,7 2 - občasno 31,2 3 - redko 37,2 4 - nikoli 21,5 8 - ne vem, neodločen 0,3 9 - b.o. 0,1 C50 Kako pogosto poskušate prepričati svoje prijatelje, sorodnike ali sodelavce, da se pridružijo vašim pogledom, takrat ko imate trdno izoblikovano mnenje o politiki? 1 - pogosto 2,2 2 - občasno 12,3 3 - redko 26,4 4 - nikoli 58,3 8 - ne vem, neodločen 0,5 9 - b.o. 0,3 Če pomislite na politiko v Sloveniji, v kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 C51 Politične stranke spodbujajo ljudi, da postanejo politično aktivni. 3,0 29,2 28,6 20,3 6,8 11,5 0,6 2,99 C52 Politične stranke volivcem ne ponujajo dejanskih političnih izbir. 14,8 39,0 21,8 8,9 1,5 13,5 0,6 2,34 C53 Referendum je dober način odločanja o pomembnih političnih vprašanjih. 11,6 33,7 25,9 16,9 7,4 4,0 0,5 2,74 VREDNOTE-10.indd 280 18. 11. 2016 10:28:24 281 C54 Če pomislite na zadnje volitve poslancev v Državni zbor leta 2011 v Sloveniji, kako poštene so bile glede štetja glasov in objave rezultatov? 1 - zelo poštene 8,1 2 - dokaj poštene 29,5 3 - niti poštene, niti nepoštene 19,1 4 - dokaj nepoštene 8,2 5 - zelo nepoštene 3,3 8 - ne vem, neodločen 31,2 9 - b.o. 0,6 C55 In kako poštene so bile volitev poslancev v Državni zbor leta 2011 glede možnosti kandidatov in strank za vodenje predvolilne kampanje? 1 - zelo poštene 2,8 2 - dokaj poštene 22,2 3 - niti poštene, niti nepoštene 25,3 4 - dokaj nepoštene 10,2 5 - zelo nepoštene 3,5 8 - ne vem, neodločen 35,0 9 - b.o. 1,1 C56 Pomislite na javne službe v Sloveniji. Kako predano služijo ljudem? 1 - zelo predano 2,3 2 - predano 29,8 3 - ne posebej predano 49,7 4 - sploh ne predano 11,4 8 - ne vem, neodločen 6,3 9 - b.o. 0,5 C57 Kaj mislite, kako razširjena je korupcija v javnih službah v Sloveniji? 1 - skoraj nihče ni vpleten v korupcijo 0,2 2 - le majhno število ljudi je vpletenih 7,9 3 - kar nekaj ljudi je vpletenih 30,1 4 - veliko ljudi je vpletenih 41,8 5 - skoraj vsak je vpleten v korupcijo 13,3 8 - ne vem, ne morem oceniti 6,4 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 281 18. 11. 2016 10:28:24 282 C58 Kako ocenjujete trenutno delovanje demokracije v Sloveniji? Uporabite lestvico od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da deluje zelo slabo, 10 pa, da deluje zelo dobro. ne zelo slabo zelo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,6 6,4 11,6 15,7 11,0 21,7 8,6 5,0 2,3 0,5 0,8 5,4 0,4 3,68 C59 Kaj pa pred desetimi leti, kako je takrat delovala demokracija v Sloveniji? ne zelo slabo zelo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,7 0,8 3,1 8,0 9,1 18,2 13,5 14,5 11,1 2,8 1,4 14,7 0,3 5,50 C60 In kako bo po vašem mnenju, delovala demokracija v Sloveniji čez 10 let? ne zelo slabo zelo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,0 6,1 9,3 7,3 6,3 9,9 5,0 6,1 5,1 2,5 1,6 31,8 0,8 4,07 C61 Kako pogosto za osebno rabo uporabljate splet (internet) ali elektronsko pošto - bodisi doma bodisi v službi? 0 - doma in v službi nimam dostopa 10,8 1 - nikoli 20,6 2 - manj kot enkrat mesečno 2,0 3 - enkrat mesečno 0,8 4 - nekajkrat mesečno 1,6 5 - enkrat tedensko 3,6 6 - večkrat tedensko 9,4 7 - vsak dan 51,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 282 18. 11. 2016 10:28:25 283 C62 Ali se vam zdi primerno ali ne, da bi v prihodnosti lahko volili poslance v Državni zbor tudi preko spleta (interneta) s pomočjo t.i. elektronskih volitev? 1 - da 47,3 2 - ne 39,4 8 - ne vem 12,4 9 - b.o. 0,9 C63 Navedel/-a vam bom nekaj možnih oblik delovanja ljudi preko spleta (interneta). Povejte, ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... ? da, več kot ne nikoli 1x 1x vem b.o. 1 2 3 8 9 a) uporabili spletno bančništvo 62,4 4,0 33,1 0,2 0,4 b) komentirali kak članek na spletnem portalu 79,9 7,1 12,2 0,4 0,4 c) spremljali aktualno politično dogajanje na Facebooku, Twitterju ali katerem drugem spletnem mediju 74,6 6,7 18,2 0,1 0,4 d) poslali sporočilo s politično vsebino preko Twiterja, Facebooka ali katerega drugega spletnega medija 92,4 2,2 4,8 0,3 0,4 e) obiskali spletno stran politične stranke 86,6 6,3 6,1 0,3 0,6 f) se vključili v interesno skupino prek spletnih omrežij 88,2 5,1 6,0 0,2 0,4 VREDNOTE-10.indd 283 18. 11. 2016 10:28:25 284 1.6.4 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, SJM 2013 (2. del) OCENE RAZMER, ZDRAVJE, IZVORI KONFLIKTOV. . S1 Prosimo povejte, kako pomembna je vsaka od naštetih stvari v vašem življenju? Ocenite na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da stvar sploh ni pomembna, 10 pa, da je stvar izjemno pomembna v vašem življenju. sploh ni izjemno ne pomembna pomembna vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 98 99 a) družina 0,5 0,1 0,0 0,0 0,1 1,2 0,7 1,3 3,6 6,3 85,9 0,2 0,1 9,67 b) prijatelji 0,3 0,0 0,5 0,3 0,7 4,0 2,9 7,7 18,6 18,1 46,2 0,3 0,4 8,76 c) prosti čas 0,3 0,0 0,2 0,6 0,8 7,0 4,2 9,3 24,6 15,6 37,0 0,3 0,1 8,41 d) politika 21,4 11,0 14,3 13,5 9,0 14,5 4,5 5,6 3,2 1,1 1,0 0,9 0,2 3,03 e) delo 0,6 0,1 0,5 0,6 0,9 4,1 4,1 10,6 21,8 16,7 39,4 0,3 0,4 8,50 f) vera 20,0 7,2 6,7 9,2 5,8 18,5 4,0 5,4 6,4 4,9 10,6 1,0 0,2 4,32 S2 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Ali bi rekli, da je... 1 - odlično 13,4 2 - zelo dobro 24,3 3 - dobro 49,6 4 - slabo 10,4 5 - zelo slabo 2,2 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 S3 Kako pogosto imate naslednje težave ali motnje? obča- ne nikoli redko sno pogosto stalno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) močno razbijanje srca 55,6 21,8 15,0 5,4 1,3 0,5 0,4 1,74 b) težave s spanjem 36,2 24,6 22,3 12,3 4,4 0,0 0,3 2,24 c) nemirnost, zaskrbljenost 18,9 25,0 35,6 15,5 4,6 0,0 0,3 2,62 VREDNOTE-10.indd 284 18. 11. 2016 10:28:25 285 S4 Če pomislite na zadnjih 12 mesecev, koliko noči vas ni bilo doma, ker ste bili na počitnicah ali nekje na družabnem obisku? 1 - nisem bil/-a zdoma 26,2 2 - 1 do 5 noči 11,1 3 - 6 do 10 noči 16,5 4 - 11 do 20 noči 20,1 5 - 21 do 30 noči 11,1 6 - več kot 30 noči 13,1 8 - ne vem 1,4 9 - b.o. 0,5 S5 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 2,5 2 - manj kot enkrat na mesec 11,5 3 - enkrat na mesec 15,2 4 - nekajkrat na mesec 23,9 5 - enkrat na teden 18,6 6 - večkrat na teden 21,1 7 - vsak dan 6,7 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,4 (Samo za zaposlene!) S6 Če ocenjujete na splošno, kako zadovoljni ste z vašo sedanjo zaposlitvijo? Navodilo anketarju: če ima anketiranec več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za svojo glavno zaposlitev. ni izredno izredno zapo- ne nezadovoljen zadovoljen slen vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 97 98 99 vsi 1,1 0,5 0,9 1,1 0,9 5,2 4,6 6,4 10,7 8,7 9,2 49,2 0,2 1,3 n=513 2,1 1,0 1,8 2,1 1,8 10,3 9,0 12,7 21,1 17,2 18,1 0,0 0,4 2,5 Povprečna ocena: 7,38 VREDNOTE-10.indd 285 18. 11. 2016 10:28:25 286 (Samo za zaposlene!) S7 Ali vas skrbi, da bi lahko izgubili svojo zaposlitev, delovno mesto? vsi n=504 1 - da, zelo me skrbi 5,0 9,9 2 - da, do neke mere me skrbi 21,5 43,1 3 - ne, to me ne skrbi 22,2 44,4 8 - ne vem 0,7 1,4 9 - b.o. 0,6 1,2 0 - nisem zaposlen/-a 50,1 0,0 S8 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza? 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 33,2 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 48,9 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 11,1 4 - s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 5,9 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,6 S9 Krvodajalstvo je pomembno človeško dejanje, ki rešuje življenja. Ali ste, oziroma bi, darovali kri ali ne? 1 - da, sem jo že in jo še bom 17,4 2 - da, sem jo že, a je ne bom več 22,2 3 - daroval/-a bi jo 31,8 4 - ne bi je daroval/-a 23,1 8 - ne vem, ne morem se odločiti 4,4 9 - b.o. 1,2 S10 Kaj menite o presajanju človeškega srca in drugih organov? Ali bi pristali, da bi po vaši smrti vaše srce presadili drugemu človeku, če bi mu s tem rešili življenje ali ne? 1 - da 75,0 2 - ne 8,9 8 - ne vem, ne morem se odločiti 15,9 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 286 18. 11. 2016 10:28:25 287 S11 Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji povečati, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 1,5 2 - sedanje razlike so primerne 2,6 3 - razlike naj se zmanjšajo 85,7 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 5,1 8 - ne vem 4,7 9 - b.o. 0,4 V večini dežel obstajajo razlike in celo spori in konflikti med različnimi družbenimi skupinami. Kako ostri so po vaši oceni v Sloveniji spori in konflikti med spodaj navedenimi skupinami? niso ni teh zelo preveč sporov, ne ostri ostri ostri konfliktov vem b.o. 1 2 3 4 8 9 S12 med revnimi in bogatimi 9,9 32,6 40,6 9,7 6,8 0,4 S13 med nezaposlenimi in zaposlenimi 4,0 25,0 46,4 14,8 9,6 0,3 S14 med menedžerji, direktorji in delavci 18,2 43,8 24,2 2,7 10,5 0,7 S15 med mladimi in starimi 3,3 14,5 53,4 24,1 4,6 0,3 S16 med moškimi in ženskami 1,3 10,9 50,8 30,5 6,0 0,5 S17 med Slovenci in priseljenci 3,5 26,3 49,2 12,1 8,4 0,5 S18 med političnimi levičarji in političnimi desničarji 40,6 31,6 13,3 2,1 11,7 0,8 S19 med vernimi in nevernimi 6,6 16,2 40,2 26,0 10,3 0,6 VREDNOTE-10.indd 287 18. 11. 2016 10:28:25 288 ZAUPANJE V INSTITUCIJE S20 Ljudje morajo nekomu zaupati in imeti občutek, da se lahko zanesejo nase in na druge. Ocenite vaše zaupanje na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da sploh ne zaupate, 10 pa, da povsem zaupate. V kolikšni meri lahko vi zaupate naslednjim: Kako sploh povsem ne zaupate: ne zaupam zaupam vem b.o. povp. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 98 99 a) družini in sorodnikom 0,5 0,1 0,3 0,4 0,4 2,9 1,4 4,1 10,8 16,3 61,7 0,6 0,6 9,16 b) cerkvi in duhovnikom 24,1 8,2 10,7 11,0 6,0 15,1 5,6 4,6 5,6 2,1 3,2 2,7 1,1 3,36 c) sosedom 2,4 1,6 3,2 4,0 6,6 24,0 13,1 15,8 15,2 6,6 6,1 0,9 0,5 6,07 d) televiziji, časopisom, radiu 4,9 2,8 9,0 14,0 13,8 27,3 11,5 9,2 4,8 0,4 0,8 1,3 0,4 4,45 o) političnim strankam 26,1 12,1 19,1 16,4 8,3 10,7 2,0 1,4 0,4 0,4 0,2 2,2 0,7 2,23 e) Državnemu zboru 21,2 10,9 19,0 16,0 8,5 12,3 3,9 2,2 0,9 0,5 0,2 3,7 0,8 2,56 f) Predsedniku republike 13,0 6,3 12,6 11,6 10,6 17,8 5,8 7,3 6,4 2,6 2,0 3,3 0,7 3,94 g) Vladi RS 20,0 9,4 14,4 16,7 9,1 13,8 5,2 3,6 2,4 1,5 0,4 3,1 0,5 2,97 p) pravnemu sistemu RS 17,7 8,8 14,8 14,9 10,3 13,5 5,7 4,9 2,7 1,3 0,6 4,3 0,7 3,14 h) Slovenski vojski 4,0 2,7 5,4 7,4 7,0 20,4 9,9 11,1 10,2 5,0 5,0 10,8 1,1 5,44 i) sodiščem 13,1 7,8 12,3 13,5 10,0 18,4 7,3 5,7 4,9 0,7 1,2 4,7 0,5 3,65 j) policiji 5,6 3,9 6,3 8,7 7,7 23,7 12,8 12,8 9,8 2,5 2,8 3,2 0,3 5,04 k) bankam 10,1 5,9 9,6 13,8 10,9 19,0 7,9 11,1 4,4 2,1 2,0 2,9 0,4 4,17 r) menedžerjem, direktorjem 15,0 9,0 13,7 14,1 8,6 16,3 5,5 5,0 2,0 0,6 0,2 9,2 0,8 3,18 l) zvezi NATO 10,0 5,5 9,1 8,3 7,0 16,7 6,0 6,3 5,1 2,3 2,1 20,3 1,1 4,12 m) Evropski uniji (EU) 5,9 4,2 8,3 12,8 7,8 21,3 9,8 9,6 5,7 2,1 1,1 10,6 0,8 4,50 n) Organizaciji združenih narodov (OZN) 5,9 4,0 6,7 10,9 8,7 16,5 8,0 11,1 6,5 2,2 1,4 16,7 1,3 4,62 s) humanitarnim organizacijam (RK, Karitas, Unicef,..) 6,3 4,1 8,6 11,9 6,7 18,7 9,2 11,7 10,8 4,7 4,3 2,7 0,4 5,01 t) Evru 4,5 2,8 5,4 10,9 7,4 20,1 8,7 13,1 12,6 4,6 4,6 5,0 0,4 5,37 VREDNOTE-10.indd 288 18. 11. 2016 10:28:25 289 VREDNOTE: SVOBODA, ENAKOST, VARNOST, VREDNOTE - POJMI S21 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot enakost. Toda če bi morali izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/-a, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 52,3 2 - bi ocenil/-a, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike. 35,2 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 8,2 8 - ne vem 3,9 9 - b.o. 0,4 S22 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot varnost. Toda če bi moral/a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/-a, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 31,5 2 - bi ocenil/-a, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega. 54,8 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 8,9 8 - ne vem 4,6 9 - b.o. 0,3 S23 In katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako enakost kot varnost. Toda če bi moral/a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/-a, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike ali 25,6 2 - bi ocenil/-a, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega 58,8 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 9,1 8 - ne vem 6,1 9 - b.o. 0,3 S24 Povejte prosim, kdo naj bi bil po vašem mnenju predvsem odgovoren za to, da bi imeli ljudje primeren življenjski standard? Prosim, ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‚to je predvsem odgovornost posameznika‘, 10 pa ‚to je predvsem odgovornost države‘. to je predvsem to je predvsem ne odgovornost posameznika odgovornost države vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,9 2,2 3,4 5,1 3,6 26,9 7,4 9,3 13,3 5,9 17,4 2,4 0,2 6,33 VREDNOTE-10.indd 289 18. 11. 2016 10:28:25 290 Našteli vam bomo nekaj besed ali pojmov, vi pa na hitro, po prvem vtisu, brez predolgega razmišljanja, ocenite, ali imate do njih zelo pozitiven, pozitiven, negativen ali zelo negativen odnos. zelo ne- negati- niti - pozi- zelo ne gativen ven niti tiven pozitiven vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 S25 narod 1,0 3,8 15,8 63,3 13,6 1,9 0,7 3,87 S26 socializem 2,0 15,8 33,3 33,7 7,4 7,3 0,5 3,31 S27 ukinitev smrtne kazni 4,1 13,8 22,1 35,2 17,3 6,8 0,7 3,52 S28 globalizacija 6,2 23,4 34,1 16,0 2,1 17,7 0,5 2,81 S29 pravica do splava 2,6 6,5 15,5 44,4 25,8 4,5 0,7 3,89 S30 internet 0,7 3,1 13,7 46,5 27,9 7,2 0,9 4,07 S31 slovensko domobranstvo 13,8 21,9 27,1 15,9 5,1 15,0 1,1 2,72 S32 evtanazija 5,8 12,7 28,1 28,2 8,4 16,0 0,7 3,25 S33 verouk v šolah 26,2 28,6 23,1 14,5 2,3 4,7 0,7 2,34 S34 sindikalne pravice delavcev 0,8 4,0 14,8 45,8 31,0 3,2 0,5 4,06 S35 slovenski partizani 1,7 7,6 26,6 37,6 15,2 10,5 0,7 3,64 S36 enakost med spoloma 0,7 3,0 6,5 43,4 43,5 2,4 0,6 4,30 S37 poroke istospolnih partnerjev 25,3 18,6 22,9 19,8 8,1 4,4 0,9 2,65 S38 majhne socialne razlike 0,2 2,2 10,8 51,6 32,9 2,1 0,3 4,18 S39 kapitalizem 9,5 34,1 35,6 9,3 0,3 10,6 0,6 2,51 S40 liberalizem 3,7 15,3 38,0 19,0 2,8 20,4 0,8 3,02 S41 Evropa 1,6 9,9 34,8 41,2 4,7 7,1 0,8 3,41 VREDNOTE-10.indd 290 18. 11. 2016 10:28:25 291 VREDNOTENJE SOCIALIZMA / KAPITALIZMA Prosim povejte, ali spodaj navedeni pojmi ustrezajo ali ne ustrezajo vaši predstavi o kapitalistični družbi. ne ustreza ne ustreza vem b.o. 1 2 8 9 S42 stavka 65,7 21,2 11,8 1,3 S43 svoboda 59,6 30,1 8,7 1,6 S44 neenakost 55,6 31,6 11,5 1,3 S45 blagostanje 42,8 41,3 14,2 1,8 S46 sebičnost 63,5 24,7 10,5 1,4 S47 dobiček 77,0 12,3 9,2 1,5 S48 pravičnost 26,5 61,8 10,2 1,5 S49 pomanjkanje 54,4 33,7 10,8 1,2 S50 človečnost 32,0 55,0 11,9 1,2 S51 napredek 67,1 20,6 10,8 1,5 S52 učinkovitost 62,8 22,8 12,9 1,6 S53 korupcija 65,7 23,2 9,4 1,7 Sedaj pa povejte še, ali navedeni pojmi ustrezajo ali ne ustrezajo vaši predstavi o socialistični družbi. ne ustreza ne ustreza vem b.o. 1 2 8 9 S54 stavka 48,4 39,3 11,0 1,3 S55 svoboda 68,4 21,6 8,6 1,4 S56 neenakost 31,1 57,7 9,4 1,8 S57 blagostanje 61,1 24,7 12,4 1,9 S58 sebičnost 23,0 64,1 11,1 1,9 S59 dobiček 40,3 46,7 11,3 1,7 S60 pravičnost 64,9 22,3 11,1 1,8 S61 pomanjkanje 37,8 50,4 10,1 1,7 S62 človečnost 75,0 12,8 10,6 1,6 S63 napredek 57,1 29,9 11,1 1,9 S64 učinkovitost 52,0 33,6 12,8 1,7 S65 korupcija 34,3 50,5 13,3 2,0 VREDNOTE-10.indd 291 18. 11. 2016 10:28:25 292 UGLED POKLICEV S66 Sedaj pa za vsakega od naslednjih poklicev povejte, kolikšen ugled ima po vaši oceni pri ljudeh. Ocenite z lestvico, pri čemer 1 pomeni zelo velik ugled, 5 pa zelo majhen. zelo zelo ne velik velik srednji majhen majhen vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) nekvalificirani delavec 0,7 2,4 18,8 36,9 39,3 1,5 0,4 4,14 b) visokokvalificirani delavec 6,6 28,1 39,7 18,8 5,0 1,4 0,4 2,87 c) učitelj 6,3 34,1 48,5 8,1 1,4 1,2 0,4 2,64 d) kmet 2,2 11,3 37,7 32,6 14,4 1,5 0,4 3,47 e) obrtnik 3,6 28,5 53,0 10,9 1,8 1,7 0,6 2,78 f) inženir 10,0 54,2 30,5 2,3 0,6 2,0 0,5 2,28 g) direktor večjega podjetja 32,1 47,6 13,3 2,3 1,0 2,9 0,9 1,88 h) pisarniški uslužbenec 1,0 15,3 56,3 22,1 2,5 2,4 0,4 3,10 i) zdravnik 44,5 44,5 8,4 0,9 0,2 1,1 0,5 1,66 j) duhovnik 10,9 30,6 33,8 14,7 4,9 4,4 0,9 2,70 k) univerzitetni profesor 29,6 52,0 13,7 1,2 0,3 2,6 0,7 1,87 l) policist 4,2 20,6 54,4 16,5 2,4 1,5 0,5 2,92 m) oficir 4,9 24,8 46,5 14,2 2,1 6,8 0,8 2,83 n) poklicni politik 10,3 20,5 26,6 21,8 15,7 4,3 0,8 3,13 OCENJEVANJE PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI… S67 V Sloveniji se je oblikovalo več različnih pogledov glede vloge partizanov in domobrancev v času 2. svetovne vojne (1941–1945). Navedli vam bomo nekaj teh pogledov, vi pa povejte, kateri od njih vam je najbližji. 1 - Partizani so bíli pravičen boj zoper okupatorja, domobranci pa so nedopustno sodelovali z okupatorjem. 44,7 2 - Partizani so se borili za komunistično revolucijo, ki so se ji domobranci upravičeno uprli. 7,5 3 - Domobranci so se upravičeno uprli komunistični revoluciji v NOB, ne bi pa smeli sodelovati z okupatorjem. 13,1 4 - drugo 4,6 8 - ne vem 28,0 9 - b.o. 2,2 VREDNOTE-10.indd 292 18. 11. 2016 10:28:25 293 S68 Obstajajo različna mnenja o razmerah, v kakršnih smo živeli v Sloveniji v desetletjih po 2. svetovni vojni – vse do osamosvojitve Slovenije 1991. Navajamo jih nekaj, vi pa povejte, katero je vam osebno najbližje? 1 - To obdobje je bilo čas strahu in zatiranja. 8,6 2 - Bilo je marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj slabega. 56,4 3 - To je bil čas napredka in dobrega življenja. 25,2 4 - drugo 1,2 8 - ne vem 7,8 9 - b.o. 0,7 S69 Tudi pogledi na razvoj in življenjske razmere v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih – po osamosvojitvi, so različni. Navedli vam bomo nekaj pogledov, vi pa povejte, kateri od teh je vam najbližji. 1 - To je bil čas uveljavljanja slovenske demokratične države, čas napredka in izboljševanja življenjskih razmer ljudi. 10,1 2 - Bilo je marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj slabega. 34,0 3 - To je bil čas poglabljanja socialnih razlik med ljudmi; bogati so postajali še bogatejši, revni še bolj revni; bil je čas nenehnih političnih spopadov. 49,7 4 - drugo 0,9 8 - ne vem 4,8 9 - b.o. 0,6 S70 In kako vi presojate stanje v slovenski družbi danes? Ali je: 1 - pri nas v Sloveniji v glavnem vse dobro in v redu 1,0 2 - v Sloveniji se je nakopičilo kar precej problemov in težav 32,4 3 - nahajamo se v težki krizi 51,0 4 - smo pred katastrofo 14,3 8 - ne vem 1,1 9 - b.o. 0,3 ZAZNAVE DRUŽBENE KRIZE S71 Spodaj so zapisani trije značilni pogledi na družbo, v kateri živimo. Kateri izmed njih je najbliže vašemu mnenju? 1 - Našo družbo, tako kot je sedaj, je treba braniti pred vsakršnim spreminjanjem. 2,8 2 - Našo družbo je treba postopoma izboljšati z reformami. 33,9 3 - Z odločno akcijo je treba korenito spremeniti celoten način delovanja naše družbe. 57,4 8 - ne vem 5,1 9 - b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 293 18. 11. 2016 10:28:26 294 S72 Včasih demokracija ne deluje. Kadar se to zgodi, nekateri menijo, da potrebujemo močnega voditelja, ki bi uredil stvari; drugi pa menijo, da je tudi takrat, ko stvari ne delujejo, demokracija najboljša. Kaj vi mislite o tem, ali takrat... 1 - potrebujemo močnega voditelja, ali je 55,2 2 - demokracija vedno najboljša 27,7 8 - ne vem 16,0 9 - b.o. 1,0 S73 Slovenija je v ustavi opredeljena kot pravna in kot socialna država. a) Kaj menite, v kolikšni meri je Slovenija pravna država? 1 - sploh nič 12,1 2 - le malo 55,0 3 - precej 26,2 4 - v celoti 1,2 8 - ne vem 4,8 9 - b.o. 0,7 b) In v kolikšni meri je Slovenija socialna država? 1 - sploh nič 8,5 2 - le malo 49,0 3 - precej 36,9 4 - v celoti 2,0 8 - ne vem 3,1 9 - b.o. 0,5 S74 V zadnjem času je vse več pobud za uveljavitev t.i. univerzalnega temeljnega dohodka. Država naj bi tako vsem zagotavlja temeljni nivo dohodka, ne glede na premoženje ali zaposlenost, in tako preprečila širjenje revščine ter zagotovila avtonomijo posameznika. Ali uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka podpirate ali ne? 1 - podpiram 36,1 2 - ne podpiram 16,5 3 - neodločen 12,9 8 - o tem sem premalo informiran, ne vem 33,8 9 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 294 18. 11. 2016 10:28:26 295 S75 Prevladuje ocena, da je Slovenija v gospodarski in finančni krizi. Ali to krizo občutite tudi vi osebno, kdo v vaši družini ali ne? 1 - da, jaz osebno 22,3 2 - da, nekdo v družini 16,2 3 - da, oboji 38,2 4 - ne, ne občutim-o krize 20,6 8 - ne vem 2,0 9 - b.o. 0,7 S76 Ali ste zaradi krize spremenili vaše potrošniške navade, ali sedaj trošite manj kot prej ali ne? 1 - da, bistveno manj 33,4 2 - da, nekoliko manj 46,9 3 - ne, nič manj 15,0 4 - ne, trošim več kot prej 3,5 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,4 S77 Ali je zaradi te krize vas oz. koga v vaši družini prizadelo kaj od naslednjega? ne da ne vem b.o. 1 2 8 9 a) zmanjšanje dohodka, plače 61,1 37,2 0,9 0,8 b) izguba dohodka, plače 25,0 73,8 0,5 0,7 c) krajši delavnik, manj dela 18,3 80,2 0,7 0,8 d) strah pred izgubo zaposlitve 43,3 54,0 1,7 1,1 e) izguba zaposlitve 21,8 76,9 0,5 0,8 f) zmanjšanje vrednosti vaše nepremičnine 43,1 43,4 12,4 1,2 g) padec vrednosti vaših delnic, obveznic 22,9 61,5 6,8 8,8 S78 Ali bi se bili vi - zato, da bi se Slovenija izvila iz krize - pripravljeni čemu odpovedati, oziroma več prispevati iz lastnega žepa ali ne? 1 - da 25,6 2 - ne 56,9 8 - ne vem 16,1 9 - b.o. 1,3 VREDNOTE-10.indd 295 18. 11. 2016 10:28:26 296 1.6.5 SOCIALNO-DEMOGRAFSKA VPRAŠANJA, SJM 2013/1 D1 Spol 1 - moški 43,9 2 - ženski 56,1 D2 Kdaj ste bili rojeni? Starost: 1 - do 30 let 18,7 2 - 31 do 45 let 21,8 3 - 46 do 60 let 28,7 4 - 61 let in več 30,8 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? (Upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov) Povprečno število let: 12,42 let 98 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,4 00 - brez formalnega šolanja 1,0 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 1,1 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 4,1 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 12,6 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 22,1 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 22,7 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 7,3 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 8,1 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 7,5 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 11,5 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,8 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,6 11 - doktorat 0,5 55 - drugo 0,2 98 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 296 18. 11. 2016 10:28:26 297 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem dru- žinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 48,8 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel v preteklosti 41,5 3 - nikoli nisem imel plačane zaposlitve 9,3 9 - b.o. 0,4 Odgovarjajo tisti, ki imajo plačano zaposlitev (D5=1); n=493 D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu vključno z nadurami? Če delate za več kot enega delodajalca ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! n=493 vsi V povprečju dela (vključno z nadurami). 43,39 ur 96 - 96 ur ali več 0,2 0,1 98 - ne vem 1,8 0,9 99 - b.o. 1,0 0,5 00 - se ne nanaša, ne dela, ni zaposlen - 50,8 Na sledeča vprašanja D7 do D14 odgovarjajo tisti, ki so kdaj imeli plačano zaposlitev (D5=1,2,9); n= 916 Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate (ali ste delali) za več delodajalcev ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste že upokojeni, če trenutno ne delate, odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev. D7 Ali ste (bili) zaposleni (delate za koga drugega), samozaposleni, ali delate v svojem družinskem podjetju? n=916 vsi 1 - zaposlen, dela za koga drugega 86,4 78,3 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 6,4 5,8 3 - samozaposlen, zaposluje druge 3,3 3,0 4 - dela v v lastnem družinskem podjetju 2,6 2,4 9 - brez odgovora 1,3 1,2 0 - se ne nanaša (nikoli ni bil zaposlen) - 9,3 VREDNOTE-10.indd 297 18. 11. 2016 10:28:26 298 Odgovarjajo tisti, ki so samozaposleni in zaposlujejo druge (D7=3); n=30 D8 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali ne upoštevajte sebe)? n=30 vsi Povprečno število zaposlenih ljudi 3,86 95 - 95 in več zaposlenih 0,0 0,0 98 - ne zaposluje drugih 0,0 0,0 99 - b.o. 3,3 1,3 00 - se ne nanaša (nikoli zaposlen, ni samozaposlen) - 95,8 D9 Ali sedaj nadzorujete, ali pa ste prej nadzirali druge pri delu? n=916 vsi 1 - da 32,1 29,1 2 - ne 66,7 60,5 7 - se ne nanaša (nikoli zaposlen) - 9,3 8 - ne vem 0,0 0,0 9 - b.o. 1,2 1,1 Odgovarjajo tisti, ki nadzorujejo druge pri delu (D9=1,9); D10 Koliko drugih zaposlenih nadzorujete (ste nadzorovali)? n=305 vsi Povprečno število nadzorovanih ljudi 33,13 995 - 995 in več zaposlenih 1,0 0,3 998 - ne nadzoruje drugih 0,0 0,0 999 - b.o. 3,6 1,1 000 - se ne nanaša (nikoli zaposlen, ni samozaposlen) - 69,8 D11 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? n=916 vsi 1 - za profitno organizacijo 69,7 63,2 2 - za neprofitno organizacijo 27,2 24,7 8 - ne vem 1,7 1,6 9 - b.o. 1,4 1,3 0 - se ne nanaša (nikoli ni bil zaposlen) - 9,3 D12 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? n=916 vsi 1 - javni sektor 43,1 39,1 2 - zasebni sektor 54,9 49,8 8 - ne vem 0,8 0,7 9 - b.o. 1,2 1,1 0 - se ne nanaša (nikoli ni bil zaposlen) - 9,3 VREDNOTE-10.indd 298 18. 11. 2016 10:28:26 299 D13 Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Če sedaj ni zaposlen/-a : Kakšen je bil vaš zadnji poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? Če imate več zaposlitev, povejte za svojo glavno zaposlitev! a) Povejte podroben naziv vašega delovnega mesta in naziv poklica: b) Prosim opišite, kaj večinoma delate oziroma kakšne so vaše glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer delate: D13d In zdaj se sami uvrstite s pomočjo spodnjega seznama! Kakšen je vaš sedanji poklic (oz. kakšen je bil vaš poklic)? Kakšna je vaša priznana kvalifikacija? n=916 vsi 01 - NK delavec/-ka 8,1 7,3 02 - PK, priučen/-a delavec/-ka 7,3 6,6 03 - KV delavec/-ka 19,4 17,6 04 - VKV delavec/-ka 3,9 3,6 05 - uslužbenec/-ka z nižjo izobrazbo 3,2 2,9 06 - uslužbenec/-ka s srednjo izobrazbo 21,0 19,0 07 - uslužbenec/-ka z višjo ali visoko izobrazbo 27,8 25,2 08 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, zaposluje druge 2,3 2,1 09 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, ki ne zaposluje drugih 1,9 1,7 10 - svobodni poklic 0,7 0,6 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 1,1 1,0 12 - drugo 2,0 1,8 98 - ne vem 0,4 0,4 99 - b.o. 1,0 0,9 00 - nikoli ni bil/-a zaposlen/-a, nima kvalifikacije - 9,3 D13e Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? n=916 vsi 1 - vodilni položaj na ravni podjetja, ustanove 8,6 7,8 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka, ipd.) 9,1 8,2 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 15,1 13,7 4 - izvršilni/-a delavec/-ka (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 65,8 59,7 8 - ne vem 0,3 0,3 9 - b.o. 1,1 1,0 0 - nikoli ni bil/-a zaposlen/-a - 9,3 VREDNOTE-10.indd 299 18. 11. 2016 10:28:26 300 Vprašajte vse! D14 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen/-a, samozaposlen/-a ali zaposlen/-a v svojem družinskem podjetju) 47,6 02 - nezaposlen/-a in išče zaposlitev 8,3 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga / je ni poslal delodajalec) študent/-ka, dijak/-inja 5,9 04 - poklicno usposabljanje, vajenec/-ka 0,2 05 - trajno delovno nezmožen/-na (bolezen, invalidnost) 0,4 06 - upokojenec/-ka 34,6 07 - gospodinjec/-a, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 1,8 09 - drugo 1,1 99 - b.o. 0,1 D15 Ali ste poročeni oziroma ali imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupno gospodinjstvo? 1 - da, živim z zakoncem oz. stalnim partnerjem/-ko 56,5 2 - sem poročen/-a oz. imam stalnega partnerja/-ko, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu 13,8 3 - ne, nisem poročen/-a, nimam stalnega partnerja/-ke 28,1 7 - odklonil odgovor 0,4 9 - b.o. 1,2 VREDNOTE-10.indd 300 18. 11. 2016 10:28:26 301 Od D15a do vprašanja D22 odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja / partnerko (D15=1,2,7,9); D15a Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja / partnerko. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal-a redno ali izredno: n=726 vsi 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 0,6 0,4 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 2,2 1,6 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 11,3 8,1 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o npk) 24,8 17,8 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 26,6 19,1 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 4,4 3,2 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 8,3 5,9 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 4,4 3,2 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 12,4 8,9 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,7 0,5 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,9 1,4 11 - doktorat 0,3 0,2 55 - drugo 0,1 0,1 98 - ne vem 0,1 0,1 99 - b.o. 1,9 1,4 se ne nanaša - 28,1 VREDNOTE-10.indd 301 18. 11. 2016 10:28:26 302 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja/-ke. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen/-a pri nekom drugem, da je samozaposlen/-a, ali da dela v svojem družinskem podjetju in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na njegovo / njeno običajno delovno situacijo. D16 (p) Ali ima vaš/-a partner/-ka sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel/-a v preteklosti, ali ni bil/-a nikoli zaposlen/-a? n=726 vsi 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 50,8 36,5 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel/a v preteklosti 40,9 29,4 3 - nikoli ni imel/a plačane zaposlitve 5,5 4,0 8 - ne vem 0,0 0,0 9 - b.o. 2,8 2,0 0 - se ne nanaša, nima partnerja - 28,1 Odgovarjajo tisti, katerih partner/ka ima plačano zaposlitev (D16=1,9); D17 (p) Povprečno koliko ur dela vaš/-a partner/-ka v običajnem tednu vključno z nadurami? Če dela za več kot enega delodajalca ali če je hkrati zaposlen/-a in samozaposlen/-a, seštejte vse ure, ki jih opravi! n=389 vsi v povprečju dela 42,74 ur 96 - 96 ur ali več 0,0 0,0 98 - ne vem 1,8 0,7 99 - b.o. 5,9 2,3 00 - se ne nanaša (nima partnerja, partner ni zaposlen) - 61,5 Odgovarjajo tisti, katerih partner/ka ima / je imel-a plačano zaposlitev (D16=1,2,9); Sledi še nekaj vprašanj o delu vaše/-ga partnerja/-ke. Če dela (ali je delal/-a) za več delodajalcev, ali če je zaposlen/-a in samozaposlen/-a hkrati, se omejite na njegovo / njeno glavno zaposlitev. D18 (p) Ali je (bil/-a) vaš/-a partner/-ka zaposlen/-a (delal/-a za koga drugega), samozaposlen/-a, ali dela v svojem družinskem podjetju? n=686 vsi 1 - zaposlen, dela za koga drugega 81,0 55,0 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 7,4 5,0 3 - samozaposlen, zaposluje druge 2,8 1,9 4 - dela v v lastnem družinskem podjetju 3,4 2,3 8 - ne vem 0,0 0,0 9 - b.o. 5,4 3,7 0 - se ne nanaša (nima partnerja, partner nikoli ni bil zaposlen) - 32,1 VREDNOTE-10.indd 302 18. 11. 2016 10:28:26 303 D19 (p) Ali vaš partner / partnerka nadzoruje, ali pa je prej nadziral/-a druge pri delu? n=686 vsi 1 - da 26,2 17,8 2 - ne 68,1 46,2 7 - se ne nanaša (nima partnerja, partner nikoli zaposlen) - 32,1 8 - ne vem 1,2 0,8 9 - b.o. 4,5 3,1 D20 (p) Kakšno delo oziroma poklic opravlja vaš/-a partner/-ka? Če sedaj ni zaposlen/-a: Kakšen je bil njegov / njen zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden je izgubil/-a zaposlitev? a) Povejte podroben naziv partnerjevega/-kinega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj večinoma dela (je delal/-a) oziroma kakšne so (bile) glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer dela (je delal/-a): Odgovarjajo tisti, katerih partner/ka ima / je imel-a plačano zaposlitev (D16=1,2,9); D20d Sedaj pa partnerja/-ko uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je njegov / njen sedanji poklic (oz.: kakšen je bil pred upokojitvijo ali preden je izgubil/-a zaposlitev)? Kakšna je njegova / njena priznana kvalifikacija? n=686 vsi 01 - NK delavec/-ka 4,1 2,8 02 - PK, priučen/-a delavec/-ka 7,7 5,2 03 - KV delavec/-ka 21,1 14,4 04 - VKV delavec/-ka 4,1 2,8 05 - uslužbenec/-ka z nižjo izobrazbo 3,9 2,7 06 - uslužbenec/-ka s srednjo izobrazbo 24,2 16,4 07 - uslužbenec/-ka z višjo ali visoko izobrazbo 21,4 14,6 08 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, zaposluje druge 2,2 1,5 09 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, ki ne zaposluje drugih 2,9 2,0 10 - svobodni poklic 0,6 0,4 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 1,0 0,7 12 - drugo 2,0 1,4 98 - ne vem 0,6 0,4 99 - b.o. 4,1 2,8 00 - nima partnerja/-ke, partner/-ka nikoli ni bil/-a zaposlen/-a - 32,1 VREDNOTE-10.indd 303 18. 11. 2016 10:28:26 304 D21(p) Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vašega partnerja / partnerke? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo / njeno običajno delovno situacijo. n=726 vsi 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen/-a, samozaposlen/-a ali zaposlen/-a v svojem družinskem podjetju) 50,4 36,2 02 - nezaposlen/-a in išče zaposlitev 8,0 5,7 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga / je ni poslal delodajalec), študent/-ka, dijak/-inja 1,9 1,4 04 - poklicno usposabljanje, vajenec/-ka 0,1 0,1 05 - trajno delovno nezmožen/-a (bolezen, invalidnost) 0,8 0,6 06 - upokojenec/-ka 32,1 23,1 07 - gospodinjec/-ja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 2,9 2,1 09 - drugo 1,7 1,2 98 - ne vem 0,3 0,2 99 - b.o. 1,8 1,3 00 - se ne nanaša, nima partnerja - 28,1 RELIGIOZNOST, AKTIVNOSTI, STRANKE. . D22 Ali ste ali niste član/-ica sindikata? 1 - da, sem član/-ica 13,3 2 - sem bil/-a član/-ica, a sedaj nisem več 39,8 3 - ne, nikoli nisem bil/-a član/-ica 46,4 9 - b.o. 0,5 Odgovarjajo tisti, ki so člani sindikata (D22=1,9); D22a Povejte, v kateri sindikat ste včlanjeni? n=139 vsi 01 - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 36,7 5,0 02 - Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM 2,9 0,4 03 - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije 1,4 0,2 04 - Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije 0,7 0,1 05 - Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije 12,9 1,8 06 - drugi panožni sindikati 8,6 1,2 07 - druga konfederacija 0,7 0,1 08 - sindikati znotraj posameznega podjetja 7,9 1,1 09 - drugo 18,0 2,5 98 - ne vem 6,5 0,9 99 - b.o. 3,6 0,5 00 - (ni član/-ica) - 86,2 VREDNOTE-10.indd 304 18. 11. 2016 10:28:26 305 D23 Ali se imate za pripadnika/-ico kakšne religije (veroizpovedi)? (Če da) Kateri religiji pripadate? 00 - ne pripada nobeni religiji (veroizpovedi) 30,2 01 - katoliški 63,4 02 - protestantski (evangeličanski) 0,6 03 - pravoslavni 2,3 04 - drugi krščanski religiji 0,3 05 - judovski 0,0 06 - islamski 1,4 07 - budistični 0,0 08 - hinduistični 0,0 09 - drugi azijski religiji 0,0 10 - drugi religiji 0,5 97 - odklonil odgovor 0,4 99 - b.o. 1,0 D24 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 01 - večkrat tedensko ali še bolj pogosto 1,9 02 - enkrat tedensko (vsako nedeljo) 9,5 03 - 2 do 3-krat mesečno 5,1 04 - vsaj enkrat mesečno 4,3 05 - nekajkrat letno, ob velikih praznikih 32,4 06 - enkrat na leto 7,9 07 - še manj pogosto kot enkrat letno 9,0 08 - nikoli 29,4 97 - odklonil odgovor 0,3 98 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,2 D24a Ne glede na to ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste… 1 - verni 63,9 2 - neverni 18,7 3 - prepričan ateist 12,9 8 - ne vem 3,3 9 - b.o. 1,3 VREDNOTE-10.indd 305 18. 11. 2016 10:28:26 306 D25 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 vrh / visoko 1,0 09 2,6 08 6,8 07 9,2 06 36,8 05 16,9 04 12,6 03 7,3 02 0,9 01 dno / nizko 1,4 98 ne vem, ne morem izbrati 3,9 99 b.o. 0,6 D26 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (decembra 2011) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da 71,9 2 - ne 23,3 3 - nisem imel/-a volilne pravice 2,8 7 - (odklonil/-a odgovor) 0,9 9 - b.o. 1,2 (če da; D26=1,7,9) D27 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste volili? n=747 vsi 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 5,5 4,1 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 3,1 2,3 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 2,7 2,0 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 15,8 11,7 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 5,8 4,3 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,7 1,3 07 - SD - Socialni demokrati 16,9 12,5 08 - ZARES - Nova politika 0,7 0,5 09 - PS - Pozitivna Slovenija (lista Zorana Jankovića) 9,8 7,2 10 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta 1,9 1,4 11 - TRS - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije 0,9 0,7 12 - druga stranka 0,4 0,3 96 - oddal/-a neveljavno glasovnico 0,4 0,3 97 - odklonil/-a odgovor) 10,0 7,4 98 - ne vem, ne spominjam se) 20,7 15,3 99 - brez odgovora 3,7 2,8 00 - nisem volil/-a (odgovori 2, 3 pri D26)) - 26,0 VREDNOTE-10.indd 306 18. 11. 2016 10:28:26 307 D27a Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor, za katero od strank s spodnje liste bi glasovali? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 4,7 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1,1 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,7 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 8,0 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,9 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,7 07 - SD - Socialni demokrati 10,7 08 - ZARES - Nova politika 0,3 09 - PS - Pozitivna Slovenija (lista Zorana Jankovića) 3,1 10 - DL - Državljanska lista (Gregorja Viranta) 0,6 11 - TRS - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije 1,5 12 - druga stranka 2,8 97 - odklonil/-a odgovor 2,9 98 - ne vem 56,6 99 - b.o. 2,6 (Odgovarjajo tisti, ki na vprašanje D27a niso navedli stranke) D27b Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? n=627 vsi 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2,4 1,5 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 0,5 0,3 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,1 0,7 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 1,8 1,1 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,8 1,1 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,6 0,4 07 - SD - Socialni demokrati 4,9 3,1 08 - ZARES - Nova politika 0,2 0,1 09 - PS - Pozitivna Slovenija (lista Zorana Jankovića) 0,5 0,3 10 - DL - Državljanska lista (Gregorja Viranta) 1,1 0,7 11 - TRS - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije 1,8 1,1 12 - druga stranka 0,8 0,5 00 - se ne nanaša, je navedel/-a stranko - 37,9 98 - ne vem 54,1 33,6 99 - b.o. 28,5 17,7 VREDNOTE-10.indd 307 18. 11. 2016 10:28:26 308 Stankarske preference (D27a + D27b) 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6,1 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1,4 03 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 2,4 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 9,1 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 4,0 06 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,1 07 - SD - Socialni demokrati 13,8 08 - ZARES - Nova politika 0,4 09 - PS - Pozitivna Slovenija (lista Zorana Jankovića) 3,4 10 - DL - Državljanska lista (Gregorja Viranta) 1,3 11 - TRS - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije 2,6 12 - druga stranka 3,3 98 - ne vem 33,6 99 - b.o. 17,7 D27c Velika verjetnost je, da bo (je?) iz vstajniškega gibanja nastala ena ali več novih strank. Ali bi tako novo stranko na volitvah podprli, ali ne? 1 - zagotovo bi podprl/-a 5,0 2 - verjetno bi podprl/-a 25,1 3 - verjetno ne bi podprl/-a 14,5 4 - zagotovo ne bi podprl/-a 18,2 8 - ne vem 35,0 9 - b.o. 2,2 VREDNOTE-10.indd 308 18. 11. 2016 10:28:26 309 NARODNOST, SESTAVA DRUŽINE, DOHODEK,. . D28 Kakšne narodnosti ste? D28a Se morda počutite pripadnika/-co še kakšne druge narodnosti? (če da) Katere? (seštevek dveh navedb) 01 - Slovenec 95,9 02 - Italijan 0,6 03 - Madžar 0,0 04 - Avstrijec 0,1 05 - Nemec 0,2 06 - Hrvat 2,7 07 - Srb 2,4 08 - Črnogorec 0,4 09 - Bošnjak 1,8 10 - Makedonec 0,5 11 - Albanec 0,5 12 - Rom 0,4 13 - druge narodnosti 1,1 97- odklonil odgovor 0,1 98 - ne vem 0,1 Navedite število oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: povprečje D29 skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 3,13 D30 od tega odraslih od 18 let naprej: 2,60 D31 od tega otrok in mladih od 6 do 17 let: 1,47 D32 od tega otrok mlajših od 6 let: 1,40 D33 Koliko od vseh oseb v gospodinjstvu prejema plačo, pokojnino: 2,01 D34a Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje 792,61 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,0 9997 - odklonil odgovor 20,7 9998 - ne vem 3,0 9999 - b.o. 0,3 0000 - brez dohodkov 11,1 VREDNOTE-10.indd 309 18. 11. 2016 10:28:26 310 D34b Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... (Anketar/-ka: če so težave z izračunom povprečnega mesečnega dohodka, povprašajte o dohodu v zadnjem mesecu) povprečje 1484,84 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,0 9997 - odklonil odgovor 23,0 9998 - ne vem 19,1 9999 - b.o. 0,5 0000 - brez dohodkov 1,4 D35 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen/-a 52,0 2 - izvenzakonska skupnost (tudi registrirana istospolna zveza) 14,8 3 - živi ločeno (je poročen/-a, a živi ločeno / ne živi s soprogo/-m, s katerim / katero je poročen/-a) 0,8 4 - razvezan/-a (ločen/-a) 3,3 5 - vdovec, vdova 10,5 6 - samski/-a, nikoli nisem bil/-a poročen/-a ali živel/-a v izvenzakonski skupnosti 18,3 7 - odklonil odgovor 0,2 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 310 18. 11. 2016 10:28:27 311 IZVORNO, BIVALNO OKOLJE; SLOJNA SAMOUVRSTITEV,... D36a V kateri državi je bil rojen vaš oče? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj očeta) 00 - Slovenija 84,0 01 - Hrvaška 4,7 02 - Bosna in Hercegovina 4,9 03 - Srbija 1,1 04 - Črna Gora 0,5 05 - Makedonija 0,8 06 - Kosovo 0,4 07 - Jugoslavija 0,8 08 - Albanija 0,0 09 - Avstrija 0,4 10 - Italija 1,4 11 - Nemčija 0,1 12 - Madžarska 0,0 13 - drugo 0,8 98 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,1 D36b V kateri državi je bila rojena vaša mati? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj matere) 00 - Slovenija 86,8 01 - Hrvaška 4,0 02 - Bosna in Hercegovina 4,4 03 - Srbija 0,6 04 - Črna Gora 0,3 05 - Makedonija 0,6 06 - Kosovo 0,4 07 - Jugoslavija 0,7 08 - Albanija 0,0 09 - Avstrija 0,4 10 - Italija 0,6 11 - Nemčija 0,2 12 - Madžarska 0,0 13 - drugo 1,0 98 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 311 18. 11. 2016 10:28:27 312 D37 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 14,7 2 - obrobje velikega mesta 5,1 3 - manjše mesto 22,2 4 - podeželski kraj, vas 54,7 5 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 3,3 9 - b.o. 0,1 D38 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? 1 - zelo varno 37,0 2 - varno 57,5 3 - ogroženo 3,7 4 - zelo ogroženo 0,1 8 - ne vem 1,3 9 - b.o. 0,4 D39 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 1 - da 11,2 2 - ne 88,5 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,1 D40 Večina ljudi sebe vidi tudi kot pripadnike nekega družbenega razreda. Kateri družbeni skupini - sloju ali razredu - se vam zdi, da pripadate? 1 - spodnji razred 3,0 2 - delavski razred 29,7 3 - spodnji srednji razred 15,0 4 - srednji razred 43,6 5 - zgornji srednji razred 5,1 6 - zgornji razred 0,7 8 - ne vem 3,0 VREDNOTE-10.indd 312 18. 11. 2016 10:28:27 313 INFORMACIJSKA PISMENOST D41a Ali imate v gospodinjstvu domači (stacionarni) telefon? 1 - da 78,2 2 - ne 21,6 9 - b.o. 0,2 D41b Ali imate svoj mobilni telefon? 1 - da 94,5 2 - ne 5,3 9 - b.o. 0,2 D41c Ali imate v vašem gospodinjstvu dostop do spleta (interneta)? 1 - da 79,2 2 - ne, vendar načrtujemo dostop v roku 6 mesecev 0,6 3 - razmišljamo, da bi si uredili dostop 0,8 4 - ne 19,3 8 - ne vem, nisem slišal/-a za splet (internet) 0,1 D42 Zanima nas, ali bi bili vi v prihodnje, če bi se za to pokazala možnost, pripravljeni sodelovati v takšni anketi preko spleta (interneta)? 1 - da, bil/-a bi pripravljen/-a sodelovati 38,3 2 - ne, ne bi bil/-a pripravljen/-a sodelovati pri takšni anketi preko spleta 45,6 8 - ne vem, neodločen 14,2 9 - b.o. 1,9 D43 V prihodnje bomo spet s podobnim vprašalnikom spraševali ljudi o različnih stvareh. Če boste slučajno spet izbrani, ali boste odgovarjali na vprašanja, ali boste odklonili anketiranje? 1 - bom spet odgovarjal/-a 64,0 2 - ne bom odgovarjal/-a 14,8 8 - ne vem, neodločen 21,1 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 313 18. 11. 2016 10:28:27 314 Velikost naselja: (Anketar izpolni sam) 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 23,9 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 29,8 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 13,4 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 10,6 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 6,0 6 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev (Maribor) 4,4 7 - Ljubljana 10,2 9 - b.o. 1,8 Tip krajevne skupnosti: (Anketar izpolni sam) 1 - mestna 33,2 2 - primestna 11,8 3 - vaška 53,4 9 - b.o. 1,7 VREDNOTE-10.indd 314 18. 11. 2016 10:28:27 315 1.7 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2014/1 • Evropska družboslovna raziskava (ESS 2014), SJM 2014/1 • Ogledalo javnega mnenja, SJM 2014/1 Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: V tem poglavju so v celoti predstavljeni vprašalnik in rezultati sedme meritve Evropske družboslovne raziskave. Prikazi posameznih predhodnih meritev so predstavljeni v knjigah Vrednote v prehodu II.–IV.; rezultati meritve peti val, ESS 2010, so prikazani v knjigi Vrednote v prehodu V. Medčasovne in mednarodne primerjave raziskave ESS so prikazane v drugem delu te knjige. Raziskava in naročnik: • Evropska družboslovna raziskava (ESS, 2014), nacionalni raziskovalni program, ARRS • Raziskovanje vrednot, SJM 2014, nacionalni raziskovalni program, ARRS Raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Osnovna vsebina projekta: • ESS, blok A-C: medijska vključenost; zaupanje v institucije; indikatorji političnega angažiranja; socialno-politične vrednote; moralne in družbene vrednote; indikatorji socialnega kapitala; osebno zadovoljstvo in počutje; indikatorji socialne izključenosti; indikatorji nacionalne, etnične in religijske identitete respondenta; blaginja, zdravje in varnost; VREDNOTE-10.indd 315 18. 11. 2016 10:28:27 316 • ESS, blok G: demografske spremenljivke; kazalci izobrazbe in zaposlitve; materialni položaj respondenta in družine; družinski status; • ESS, blok D: stališča do imigracij; odnos do imigrantov različnih izvorov, socialnih statusov, kultur in izobraženosti; • ESS, blok E: stališča do socialnih neenakosti, neenakost in zdravje, socialne determinante neenakosti in zdravja itd. • Raziskovanje vrednot: vrednote-pojmi; neenakost: dohodkovna, pri dostopu v izobraževanje, v zdravstvo itd. Vprašalnik, vzorec, izvedba: Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N = 2079) državljanov Republike Slovenije, starejših od 15 let. Vprašalnik je bil realiziran (N = 1224). Čas izvedbe: Raziskava je potekala v času od 7. 10. 2014 do 1. 2. 2015 ob sodelovanju 62 anketarjev v 200 anketnih okoliših po Sloveniji. Datoteka: SJM 2014/1, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM14), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 316 18. 11. 2016 10:28:27 317 1.7.1 EVROPSKO DRUŽBOSLOVNO RAZISKOVANJE, ESS 2014 ZAUPANJE DO LJUDI. . A1 Kartica 1 Prosim ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? Odgovorite s pomočjo te kartice. 00 - sploh nič 3,9 01 - manj kot ½ ure 9,6 02 - od ½ ure do 1 ure 21,2 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 13,9 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 18,2 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 11,2 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 11,2 07 - več kot 3 ure 10,7 88 - ne vem 0,1 Preskok (A1=1-88); n=1176 A2 Kartica 1 Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oz. tematiko aktualnih dogodkov? 00 - sploh nič 15,2 01 - manj kot ½ ure 32,0 02 - od ½ ure do 1 ure 35,3 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 10,6 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,9 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 1,8 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,8 07 - več kot 3 ure 0,3 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 317 18. 11. 2016 10:28:27 318 Odgovarjajo vsi! A3 Kartica 2 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,0 6,8 10,3 13,1 10,0 24,8 7,9 9,2 6,0 1,1 0,6 0,2 0,1 4,07 A4 Kartica 3 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? večina bi me večina bi skušala ne skušala izkoristiti ravnati pošteno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,5 3,0 7,8 13,6 9,7 27,5 8,2 12,3 9,6 1,6 1,6 0,7 0,1 4,81 A5 Kartica 4 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase? večinoma gledajo večinoma so pripravljeni ne predvsem nase pomagati drugim vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,9 3,8 8,8 11,3 11,4 21,5 9,6 13,8 10,8 2,3 2,0 0,6 0,3 4,93 SL1 Kartica 4a Kako pogosto za osebno rabo uporabljate internet - svetovni splet ali elektronsko pošto - bodisi doma, bodisi v službi? 0 - doma in v službi nimam dostopa 6,8 1 - nikoli 23,2 2 - manj kot enkrat mesečno 1,2 3 - enkrat mesečno 1,6 4 - nekajkrat mesečno 2,5 5 - enkrat tedensko 3,8 6 - večkrat tedensko 10,2 7 - vsak dan 50,6 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 318 18. 11. 2016 10:28:27 319 VPRAŠANJA O VLADI IN POLTIKI; ZAUPANJE POLITIKI... B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? PREBERI… 1 - zelo se zanimam 9,3 2 - še kar se zanimam 35,0 3 - komaj kaj se zanimam 33,3 4 - sploh se ne zanimam 22,2 9 - b.o. 0,1 B1a Kartica 5 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kar počne vlada? Odgovorite s pomočjo kartice. ne sploh nič v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 39,2 11,3 15,6 13,3 7,1 6,2 1,4 1,4 1,0 0,1 0,3 2,7 0,4 1,77 B1b Kartica 6 V kolikšni meri mislite, da bi bili zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji? sploh ne v celoti ne bi bili zmožni bi bili zmožni vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 39,1 8,1 10,4 9,1 6,7 7,5 5,1 3,9 3,8 1,3 2,0 2,5 0,7 2,47 B1c Kartica 7 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da vplivajo na politiko? ne sploh nič v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 37,6 11,6 15,8 12,7 6,2 7,6 1,8 2,0 0,8 0,1 0,5 2,8 0,5 1,88 B1d Kartica 8 S pomočjo te kartice povejte, koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki? sploh se ne čutim čutim se povsem ne sposobnega/sposobno sposobnega/sposobno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 37,3 8,2 10,0 10,4 6,5 8,2 4,5 4,8 3,9 2,0 1,9 1,6 0,9 2,61 VREDNOTE-10.indd 319 18. 11. 2016 10:28:27 320 B1e Kartica 9 Kaj menite, v kolikšni meri politike zanima, kaj mislijo ljudje, kot ste vi? Odgovorite s pomočjo kartice. ne sploh nič v celoti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 35,5 10,7 15,0 12,7 6,6 9,2 4,1 1,7 1,5 0,2 0,3 2,0 0,6 2,10 B1f Kartica 10 S pomočjo te kartice ocenite, kako enostavo se vam zdi osebno sodelovati v politiki? sploh ne izredno ne enostavno enostavno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 27,6 10,8 13,3 14,1 7,8 9,8 4,3 2,4 2,9 1,0 1,2 3,8 1,0 2,59 Kartica 11 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... PREBERI… sploh ne povsem ne zaupam zaupam vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B2 državnemu zboru 24,4 9,2 15,5 14,4 8,1 11,8 5,4 3,9 2,5 0,5 0,7 2,9 0,5 2,76 B3 pravnemu sistemu 20,8 8,5 13,7 13,8 10,1 10,9 4,8 6,7 4,2 0,8 0,9 4,1 0,5 3,13 B4 policiji 5,9 2,5 5,1 8,0 8,4 18,4 12,3 15,0 13,3 5,3 4,5 1,0 0,2 5,47 B5 politikom 33,9 13,6 17,5 13,5 7,6 7,7 2,3 1,1 0,4 0,2 0,2 1,7 0,4 1,90 B6 političnim strankam 31,0 13,0 18,2 14,5 9,1 7,0 2,0 0,9 0,7 0,3 0,2 2,1 0,8 2,00 B7 Evropskemu parlamentu 16,6 7,5 12,6 12,7 10,3 13,6 7,8 5,6 3,2 1,4 1,1 7,0 0,6 3,41 B8 Organizaciji Združenih narodov OZN 9,0 5,3 9,4 11,4 10,5 17,4 7,8 6,9 6,8 1,6 1,3 11,5 1,1 4,17 SL2 vladi 23,9 11,4 14,1 14,2 9,5 12,4 3,6 2,9 2,3 1,1 0,6 3,3 0,7 2,69 SL3 predsedniku vlade 18,6 9,4 11,4 10,6 11,3 13,1 5,1 5,4 4,7 2,4 2,5 5,0 0,5 3,46 SL4 predsedniku republike 13,3 5,8 9,6 10,3 10,3 14,9 7,5 9,7 8,3 3,8 4,0 1,9 0,6 4,36 SL5 sodiščem 17,1 5,6 10,1 13,2 9,8 13,7 7,4 8,6 6,9 2,9 1,7 2,5 0,4 3,88 SL7 sindikatom 18,3 5,7 11,1 12,4 10,1 15,8 7,5 6,5 4,6 0,6 1,8 4,7 0,9 3,55 SL8 cerkvi in duhovnikom 27,8 8,7 11,1 10,8 7,3 14,1 4,1 4,0 4,4 1,3 3,2 2,4 0,9 3,04 SL9 bankam 14,5 5,5 10,6 13,7 9,8 17,6 9,1 7,8 4,7 1,9 2,2 1,9 0,7 3,91 SL10 Evru 5,8 3,8 6,5 7,2 9,5 22,1 9,6 11,2 11,1 4,7 4,8 2,9 0,8 5,22 SL11 NATO-u 13,4 6,0 7,0 9,6 9,4 17,6 7,2 6,9 6,1 2,2 2,3 11,3 1,1 4,08 VREDNOTE-10.indd 320 18. 11. 2016 10:28:27 321 B9 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v Državni zbor junija letos? 1 - da 65,0 2 - ne 31,0 3 - nisem imel/-a volilne pravice 3,1 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,2 Preskok (B9=1); n=796 B10 Za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za Državni zbor junija letos? n=796 vsi 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 7,3 4,7 02 - DL - Državljanska lista 0,1 0,1 03 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 4,3 2,8 04 - PS - Pozitivna Slovenija 1,6 1,1 05 - SD - Socialni demokrati 7,7 5,0 06 - SDS - Slovenska demokratska stranka 11,3 7,4 07 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,8 2,5 08 - SMC - Stranka Mira Cerarja 27,4 17,8 09 - VERJAMEM - Stranka Igorja Šoltesa 0,3 0,2 10 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 2,4 1,6 11 - ZL - Združena levica (DSD, IDS in Stranka TRS) 4,1 2,7 12 - druga stranka 2,0 1,3 66 - (nisem volil/-a) 0,6 35,4 77 - ne želim odgovoriti) 16,1 10,5 88 - ne vem 9,5 6,2 99 - b.o. 1,5 1,0 VREDNOTE-10.indd 321 18. 11. 2016 10:28:27 322 Ogovarjajo vsi! SL12 Sedaj nam pa prosim povejte še, za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za Državni zbor decembra 2011? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,9 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 0,7 03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 1,7 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 8,5 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,6 06 - SD - Socialni demokrati 9,6 07 - PS - Pozitivna Slovenija 5,6 08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta 2,1 09 - ZARES - Socialno liberalni 0,5 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,9 11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije 0,3 12 - druga stranka 0,5 66 - nisem volil/-a 29,8 77 - ne želim odgovoriti 8,5 88 - ne vem 23,1 99 - b.o. 1,6 SL13 In katero stranko oz. kandidata katere stranke ste podprli na evropskih volitvah maja letos? 01 - Kacin - Konkretno 0,7 02 - DL - Državljanska lista 0,1 03 - Združena levica 0,8 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,2 05 - Verjamem! - Lista Igorja Šoltesa 2,4 06 - NSI in SLS (Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka) 3,5 07 - SD - Socialni demokrati in Stranka Evropskih socialistov 4,4 08 - SDS - Slovenska demokratska Stranka 5,1 09 - Slovenski narod 0,0 10 - Piratska stranka Slovenije 0,5 11 - Solidarnost 0,3 12 - Zeleni Slovenije 0,2 13 - DeSUS 2,0 14 - Sanjska služba 0,1 15 - PS - Pozitivna Slovenija 1,2 16 - ZARES 0,2 17 - druga stranka 0,9 66 - (nisem volil/-a) 53,8 77 - ne želim odgovoriti) 8,1 88 - ne vem 14,3 99 - b.o. 1,4 VREDNOTE-10.indd 322 18. 11. 2016 10:28:27 323 Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... PREBERI… da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 B11 stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti 14,5 85,2 0,2 0,2 B12 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov 3,8 95,4 0,2 0,5 B13 delovali v kakšni drugi politični organizaciji ali zvezi 2,0 97,5 0,2 0,2 B14 nosili značko ali nalepko v podporo neki politični akciji 1,9 97,7 0,2 0,2 B15 podpisali peticijo 11,5 87,9 0,3 0,2 B16 se udeležili zakonitih demonstracij 3,8 95,9 0,1 0,2 B17 bojkotirali določene izdelke 6,8 92,4 0,6 0,2 B18a Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke? 1 - da 35,5 2 - ne 61,8 8 - ne vem 2,0 9 - b.o. 0,8 Preskok (B18a=1); n=434 B18b Katera stranka je to? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 8,8 02 - DL - Državljanska lista 0,0 03 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 6,5 04 - PS - Pozitivna Slovenija 2,1 05 - SD - Socialni demokrati 16,4 06 - SDS - Slovenska demokratska stranka 17,3 07 - SLS - Slovenska ljudska stranka 5,8 08 - SMC - Stranka Mira Cerarja 18,2 09 - VERJAMEM - Stranka Igorja Šoltesa 0,0 10 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,5 11 - ZL - Združena levica (DSD, IDS in Stranka TRS) 11,3 12 - druga stranka 2,5 77 - ne želi odgovoriti 7,6 88 - ne vem 1,2 99 - b.o. 2,1 VREDNOTE-10.indd 323 18. 11. 2016 10:28:27 324 Preskok (B18b=01-12); n=387 B18c Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite... PREBERI… 1 - zelo blizu 8,3 2 - blizu 59,7 3 - ne preveč blizu 27,1 4 - sploh ne blizu 2,6 8 - ne vem 1,6 9 - b.o. 0,8 Odgovarjajo vsi! B19 Kartica 12 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? ne levo desno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,7 3,6 5,9 7,8 5,7 33,0 2,5 3,2 3,8 1,2 3,3 14,6 8,6 4,41 B20 Kartica 13 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne nezadovoljen/-na zadovoljen/-na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,5 1,4 2,5 4,2 5,0 17,1 8,5 17,4 21,0 10,0 10,0 0,1 0,3 6,57 B21 Kartica 13 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosim, uporabite enako lestvico. izredno izredno ne nezadovoljen/-na zadovoljen/-na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 21,9 10,4 18,7 19,6 10,8 8,9 4,2 2,0 0,9 0,4 0,3 1,4 0,5 2,52 B22 Kartica 13 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. izredno izredno ne nezadovoljen/-na zadovoljen/-na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 19,4 11,9 15,3 14,1 8,6 12,7 3,8 2,6 1,6 0,7 0,2 8,5 0,7 2,69 VREDNOTE-10.indd 324 18. 11. 2016 10:28:27 325 B23 Kartica 13 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izredno izredno ne nezadovoljen/-na zadovoljen/-na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 17,0 11,1 15,3 17,5 9,8 12,0 5,1 3,3 2,0 0,3 0,7 5,4 0,6 2,90 B24 Kartica 14 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? ne izredno slabo izredno dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,9 2,9 6,2 11,1 11,2 19,9 12,4 13,6 8,3 1,6 1,8 6,8 0,2 4,96 B25 Kartica 14 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? ne izredno slabo izredno dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,7 4,7 8,8 13,2 13,5 20,7 10,4 11,1 7,2 1,6 2,5 0,7 0,0 4,59 Kartica 15 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 B26 Vlada bi morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik v dohodkih med ljudmi. 42,1 39,6 8,1 6,4 1,1 2,3 0,4 1,82 B27 Homoseksualci in lezbijke morajo imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah. 16,8 42,7 15,6 11,8 7,0 5,4 0,6 2,46 B28 Kartica 16 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi? Ocenite s pomočjo te lestvice. poenotenje je poenotenja ne povp. šlo že predaleč je še premalo vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,5 2,0 5,5 8,3 7,6 25,3 5,9 8,7 9,6 2,8 7,0 13,2 0,7 5,37 VREDNOTE-10.indd 325 18. 11. 2016 10:28:28 326 Sedaj pa sledi nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo... B29 Kartica 17 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 19,3 2 - nekaterim naj dovoli 52,7 3 - zelo redkim naj dovoli 17,6 4 - nikomur naj ne dovoli 6,2 8 - ne vem 3,8 9 - b.o. 0,3 B30 Kartica 17 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 13,5 2 - nekaterim naj dovoli 47,9 3 - zelo redkim naj dovoli 23,9 4 - nikomur naj ne dovoli 10,5 8 - ne vem 3,9 9 - b.o. 0,4 B30a Kartica 17 V kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših evropskih držav? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 13,1 2 - nekaterim naj dovoli 45,7 3 - zelo redkim naj dovoli 22,9 4 - nikomur naj ne dovoli 13,6 8 - ne vem 4,2 9 - b.o. 0,6 B31 Kartica 17 In v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 10,1 2 - nekaterim naj dovoli 39,2 3 - zelo redkim naj dovoli 27,4 4 - nikomur naj ne dovoli 17,7 8 - ne vem 5,1 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 326 18. 11. 2016 10:28:28 327 B32 Kartica 18 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za ne gospodarstvo gospodarstvo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 11,2 6,0 10,5 11,8 8,4 24,1 7,1 7,4 5,8 1,2 1,5 4,5 0,6 4,04 B33 Kartica 19 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje ne je ogroženo je obogateno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,8 2,7 5,2 9,2 6,9 25,4 9,4 10,7 10,4 3,6 5,2 5,0 0,4 5,23 B34 Kartica 20 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela ne za bivanje za bivanje vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,0 4,0 5,9 11,4 8,4 35,1 8,8 6,9 4,3 1,5 2,1 5,1 0,4 4,54 VPRAŠANJA O VAS IN VAŠEM ŽIVLJENJU C1 Kartica 21 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. zelo zelo ne nesrečen/-na srečen/-na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,7 1,5 2,8 4,2 16,0 7,8 16,2 25,1 13,5 11,4 0,2 0,1 7,07 C2 Kartica 22 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 2,4 2 - manj kot enkrat na mesec 10,5 3 - enkrat na mesec 13,2 4 - nekajkrat na mesec 20,5 5 - enkrat na teden 19,9 6 - večkrat na teden 22,7 7 - vsak dan 10,8 8 - ne vem 0,1 VREDNOTE-10.indd 327 18. 11. 2016 10:28:28 328 C3 Kartica 23 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh? 0 - nič 4,6 1 - 1 19,9 2 - 2 22,1 3 - 3 25,0 4 - 4 do 6 21,8 5 - 7 do 9 2,7 6 - 10 in več 2,9 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,2 C4 Kartica 24 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? 1 - precej manj kot večina drugih 13,7 2 - manj kot večina drugih 28,3 3 - približno enako 42,0 4 - več kot večina drugih 12,2 5 - precej več kot večina drugih 2,0 8 - ne vem 1,6 9 - b.o. 0,2 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 1 - da 10,5 2 - ne 89,5 8 - ne vem 0,0 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? PREBERI… 1 - zelo varno 34,0 2 - varno 58,9 3 - ogroženo 5,7 4 - zelo ogroženo 0,5 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 328 18. 11. 2016 10:28:28 329 Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vas ... C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… PREBERI… 1 - zelo dobro 16,4 2 - dobro 40,4 3 - zadovoljivo 33,2 4 - slabo 8,1 5 - zelo slabo 1,9 9 - b.o. 0,1 C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? 1 - da, precej 11,8 2 - da, do neke mere 23,4 3 - ne 64,6 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,2 C9 Ali se imate za pripadnika kakšne religije ali veroizpovedi? 1 - da 57,1 2 - ne 42,2 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,6 Preskok (C9=1); n=699 C10 Katere? 1 - rimokatoliška 92,0 2 - protestantska 2,0 3 - pravoslavna 1,9 4 - druge krščanske 0,3 5- judovske 0,1 6 - muslimanske 3,0 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,1 8 - druge nekrščanske 0,4 9 - b.o. 0,1 Preskok (C9=2,8); n=518 C11 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? 1 - da 14,7 2 - ne 84,7 8 - ne vem 0,6 VREDNOTE-10.indd 329 18. 11. 2016 10:28:28 330 Preskok (C11=1); n=76 C12 Katere? 1 - rimokatoliška 96,1 3 - pravoslavna 1,3 6 - muslimanske 2,6 Odgovarjajo vsi! C13 Kartica 25 Ne glede na to, ali pripadate kateri od religij ali ne, prosim ocenite, koliko ste verni? sploh zelo ne nisem veren/-na sem veren/-na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 17,1 4,6 7,0 8,8 6,1 21,2 7,4 8,7 8,8 3,3 6,0 0,4 0,4 4,46 C14 Kartica 26 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - vsak dan 0,5 2 - več kot enkrat na teden 1,8 3 - enkrat na teden 11,0 4 - vsaj enkrat na mesec 9,6 5 - le ob posebnih verskih praznikih 34,2 6 - še redkeje 11,8 7 - nikoli 30,8 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,2 C15 Kartica 26 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? 1 - vsak dan 13,2 2 - več kot enkrat na teden 6,5 3 - enkrat na teden 6,2 4 - vsaj enkrat na mesec 6,0 5 - le ob posebnih verskih praznikih 10,0 6 - še redkeje 11,9 7 - nikoli 45,0 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 330 18. 11. 2016 10:28:28 331 Odgovarjajo vsi! C16 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? 1 - da 3,3 2 - ne 95,7 8 - ne vem 0,8 9 - b.o. 0,2 Preskok (C16=1); n=41 C17 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? Dodatna poizvedba: ‚Še na podlagi česa drugega?‘ (označi vse ustrezne odgovore) Seštevek odgovorov: 01 - barve kože ali rase 5,4 02 - tujega državljanstva 0,0 03 - vere 5,4 04 - jezika 10,8 05 - narodnostne pripadnosti 18,9 06 - starosti 10,8 07 - spola 10,8 08 - spolne usmerjenosti 8,1 09 - invalidnosti 13,5 10 - drugo 43,2 88 - ne vem 4,9 99 - b.o. 4,9 Odgovarjajov vsi! C18 Ali ste državljan(ka) Slovenije? 1 - da 98,8 2 - ne 1,1 9 - b.o. 0,2 Preskok (C18=2, 8); n=13 C19 Katero državljanstvo imate? 1 - hrvaško 15,4 2 - bosansko (BiH) 61,5 3 - srbsko 7,7 4 - črnogorsko 0,0 5 - makedonsko 15,4 6 - albansko 0,0 7 - drugo 0,0 VREDNOTE-10.indd 331 18. 11. 2016 10:28:28 332 Odgovarjajo vsi! C20 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije? 1 - da 91,8 2 - ne 8,0 9 - b.o. 0,2 Preskok (C20=2); n=98 C21 V kateri državi (ali republiki bivše Jugoslavije) ste bili rojeni? 01 - Hrvaška 21,4 02 - Bosna in Hercegovina 46,9 03 - Srbija 10,2 04 - Črna Gora 1,0 05 - Makedonija 4,1 06 - Kosovo 2,0 07 - Jugoslavija 1,0 08 - Albanija 0,0 09 - Avstrija 3,1 10 - Italija 3,1 11 - Nemčija 5,1 12 - drugo 2,0 Preskok (C20=2); n=98 C22 Katerega leta ste prvič prišli živet v Slovenijo? 1 - do leta 1970 33,7 2 - 1971 – 1980 34,7 3 - 1981 – 1990 14,3 4 - 1991 – 2000 8,2 5 - 2001 in kasneje 8,2 8 - ne vem 1,0 VREDNOTE-10.indd 332 18. 11. 2016 10:28:28 333 Odgovarjajo vsi! C23 Kateri jezik ali jezika doma najpogosteje govorite? (vpiši največ dva jezika) Seštevek odgovorov: 01 - slovensko 97,8 02 - bosansko 2,3 03 - srbsko 1,7 04 - hrvaško 1,2 05 - makedonsko 0,1 06 - albansko 0,2 07 - italijansko 0,7 08 - madžarsko 0,5 09 - nemško 0,1 10 - angleško 0,7 11 - romunsko 0,2 12 - rusko 0,2 13 - drugo 0,2 88 - ne vem 0,0 C24 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji? 1 - da 2,5 2 - ne 97,1 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,1 C25 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 86,1 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 10,9 3 - ne 2,6 8 - ne vem 0,4 VREDNOTE-10.indd 333 18. 11. 2016 10:28:28 334 Preskok (C25=2,3); n=165 C26 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajni) je bil rojen vaš oče? 01 - Hrvaška 26,7 02 - Bosna in Hercegovina 40,6 03 - Srbija 9,1 04 - Črna Gora 2,4 05 - Makedonija 2,4 06 - Kosovo 1,8 07 - Jugoslavija 3,6 08 - Albanija 0,0 09 - Avstrija 3,0 10 - Italija 3,0 11 - Nemčija 0,6 12 - drugo 5,5 88 - ne vem 1,2 Odgovarjajo vsi! C27 Je bila vaša mati rojena v Sloveniji oz. eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 86,8 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 10,6 3 - ne 2,1 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 Preskok (C27=2,3); n=156 C28 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajni) je bila rojena vaša mati? 01 - Hrvaška 34,6 02 - Bosna in Hercegovina 39,1 03 - Srbija 7,7 04 - Črna Gora 0,6 05 - Makedonija 2,6 06 - Kosovo 2,6 07 - Jugoslavija 1,9 08 - Albanija 0,6 09 - Avstrija 1,9 10 - Italija 1,9 11 - Nemčija 1,9 12 - drugo 4,5 VREDNOTE-10.indd 334 18. 11. 2016 10:28:28 335 STALIŠČA DO IMIGRANTOV Odgovarjajo vsi! Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov. Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridru- žijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem. Kartica 27 Povejte prosim, kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je… PREBERI… D1 da ima dobro izobrazbo sploh ni izredno ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,4 1,6 3,3 5,7 5,9 19,0 9,3 13,6 14,4 4,4 9,4 2,8 0,2 5,61 D2 da zna slovensko sploh ni izredno ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,2 1,2 2,5 3,3 2,5 10,5 7,3 11,2 16,5 12,6 27,5 1,3 0,4 7,33 D3 da prihaja iz krščanskega okolja sploh ni izredno ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 41,3 6,4 7,0 6,1 5,6 11,9 3,5 4,6 4,3 1,5 4,7 2,8 0,3 2,77 D4 da je belec sploh ni izredno ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 53,5 8,6 5,8 4,5 2,1 9,5 2,4 2,9 3,4 0,9 3,9 2,1 0,3 2,04 D5 da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje sploh ni izredno ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,3 1,6 1,7 2,9 2,9 10,8 8,7 13,3 19,4 8,7 22,6 1,6 0,4 6,99 VREDNOTE-10.indd 335 18. 11. 2016 10:28:28 336 D6 da sprejme slovenski način življenja sploh ni izredno ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,5 0,7 1,5 2,0 2,1 10,5 6,3 11,1 18,1 12,2 30,8 1,6 0,4 7,65 D7 Kartica 28 Kaj menite, ali priseljenci v splošnem predvsem odvzemajo delovna mesta delavcem v Sloveniji, ali predvsem pomagajo ustvarjati nova delovna mesta? odvzemajo delovna ustvarjajo nova ne povp. mesta delovna mest vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,2 4,2 7,7 10,2 8,7 34,3 6,5 5,5 4,8 0,9 2,2 6,4 0,4 4,32 D8 Kartica 29 Večina priseljencev je zaposlena in plačuje davke, obenem pa so deležni zdravstvenega in socialnega varstva. Če upoštevate oboje, ali menite, da priseljenci dobijo več kot dajejo, ali dajejo več kot dobijo? v celoti gledano v celoti gledano ne več dobijo več dajejo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,9 3,4 4,0 7,5 5,6 37,2 6,7 6,5 4,8 0,8 2,5 16,6 0,6 4,80 D9 Kartica 30 Ali menite, da so v Sloveniji problemi s kriminalom zaradi priseljencev postali večji ali manjši? problemi s kriminalom problemi s kriminalom ne so večji so manjši vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,4 2,5 10,8 14,1 11,5 32,2 4,7 3,4 3,1 1,1 1,2 7,1 0,8 4,05 Kartica 31 Pomislite na priseljence iz drugih držav, ki so drugačnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev Slovenije. Koliko bi ali ne bi imeli proti, če bi nekdo izmed njih… PREBERI… D10 postal vaš šef sploh ne bi imel/-a bi zelo ne imel/-a nič proti veliko proti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 44,0 6,7 8,7 6,6 4,4 12,3 2,5 2,9 2,2 1,6 3,4 4,2 0,4 2,35 VREDNOTE-10.indd 336 18. 11. 2016 10:28:28 337 D11 se poročil z nekom iz vašega bližnjega sorodstva sploh ne bi imel/-a bi zelo ne imel/-a nič proti veliko proti vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 48,9 8,1 6,3 6,0 3,8 11,2 2,5 2,1 2,5 1,6 3,5 2,9 0,7 2,16 D12 Kartica 32 Z uporabo kartice povejte, kako bi opisali območje, sosesko, v kateri živite sedaj? 1 - območje, kjer skoraj nihče ni drugačnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev Slovenije 43,5 2 - območje, kjer je nekaj ljudi drugačnega narodnostnega izvora 42,6 3 - območje, kjer je veliko ljudi drugačnega narodnostnega izvora 12,6 8 - ne vem 1,2 9 - b.o. 0,1 D13 Kartica 33 Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo: Za državo je bolje, če ima večina ljudi enake navade in običaje. 1 - močno soglašam 11,0 2 - soglašam 41,2 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 25,7 4 - ne soglašam 15,8 5 - sploh ne soglašam 2,4 8 - ne vem 3,6 9 - b.o. 0,2 D14 Kartica 34 Kako dobro ali slabo je za državo, da ima zakon, ki prepoveduje rasno ali narodnostno diskriminacijo na delovnem mestu? ne zelo slabo zelo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,1 2,4 2,9 2,7 3,0 8,3 2,8 5,4 9,9 7,8 40,1 8,9 0,7 7,47 D15 Kartica 35 Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo in zaprosijo za status begunca, ker se bojijo preganjanja v svoji državi. S pomočjo kartice povejte, koliko soglašate ali ne soglašate s trditvijo: Država bi morala biti velikodušna pri reševanju prošenj za status begunca. 1 - močno soglašam 4,5 2 - soglašam 32,3 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 34,2 4 - ne soglašam 19,0 5 - sploh ne soglašam 3,6 8 - ne vem 6,0 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 337 18. 11. 2016 10:28:28 338 D16 Kaj menite, koliko izmed vsakih 100 ljudi, ki zdaj živijo v Sloveniji, je bilo rojenih izven Slovenije? Anketar: Če anketiranec odgovori z «ne vem»; vprašaj: «Poskusite podati vsaj približno oceno» Povprečna ocena; _____ od 100 ljudi 23,18 888 - ne vem 13,9 999 - b.o. 0,3 D17a Anketarska šifra: Šifriraj na podlagi vprašanja C20 1 - ANKETIRANEC ROJEN V SLOVENIJI (odgovor 1 pri C20) 91,8 2 - ANKETIRANEC NI ROJEN V SLOVENIJI (odgovor 2 ali 8 pri C20 8,2 Preskok (C20=1); n=1124 D17b Kartica 36 Kako v primerjavi z ljudmi, kot ste vi, ki ste bili rojeni v Sloveniji, vlada obravnava tiste, ki so pred kratkim prišli živet sem iz drugih držav? Odgovorite s pomočjo te kartice. 1 - precej bolje 3,6 2 - malo bolje 12,0 3 - enako 40,7 4 - malo slabše 26,3 5 - precej slabše 4,0 8 - ne vem 13,3 Odgovarjajo vsi! D18 Kartica 37 Ali menite, da so zaradi ljudi, ki prihajajo živet v Slovenijo, vera in verski običaji na splošno ogroženi ali obogateni? Odgovorite s pomočjo kartice. vera in verski običaji vera in verski običaji so ne so ogroženi obogateni vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,8 2,1 4,7 7,4 7,1 41,6 5,4 6,8 5,9 2,2 4,3 8,1 0,7 5,04 D19 Ali imate kaj dobrih prijateljev, ki so drugačnega narodnostnega izvora od večine ljudi v Sloveniji? ČE DA, je teh precej ali le nekaj? 1 - da, kar precej jih imam 10,0 2 - da, nekaj jih imam 51,5 3 - nobenega 38,0 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 338 18. 11. 2016 10:28:28 339 D20 Kartica 38 Kako pogosto imate pri svojih vsakodnevnih opravkih stike z ljudmi, ki so drugačnega narodnostnega izvora od večine ljudi v Sloveniji? V mislih imamo javni prevoz, srečevanje na ulici, v trgovinah ali v bivalnem okolju. Prosim ocenite s pomočjo kartice. Anketar: Upoštevaj vse vrste stikov, bodisi verbalne ali neverbalne 1 - nikoli 15,4 2 - manj kot enkrat na mesec 13,6 3 - enkrat na mesec 9,9 4 - večkrat na mesec 12,3 5 - enkrat na teden 7,8 6 - večkrat na teden 13,2 7 - vsak dan 27,0 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,2 Preskok (D20=2-7); n=1026 D21 Kartica 39 Če pomislite na te stike, kako dobri ali slabi se vam zdijo na splošno? Odgovorite s pomočjo kartice. ne zelo slabi zelo dobri vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,3 0,3 0,7 2,0 3,0 21,8 8,0 15,8 21,5 9,4 15,6 1,5 0,1 7,11 Odgovarjajo vsi! D22 Kartica 40 Kako močno se čutite povezani s Slovenijo? Odgovorite s pomočjo kartice. 1 - zelo močno 32,6 2 - močno 46,7 3 - ne preveč močno 17,5 4 - sploh se ne čutim povezan/-e 1,8 8 - ne vem 1,1 9 - b.o. 0,2 Ljudje imajo pogosto različne poglede na naslednja vprašanja. D23 Ali menite, da se pripadniki nekaterih ras ali narodov že rodijo manj inteligentni od drugih? 1 - da 21,6 2 - ne 67,3 8 - ne vem 10,8 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 339 18. 11. 2016 10:28:29 340 D24 Ali menite, da se pripadniki nekaterih ras ali narodov že rodijo bolj delavni od drugih? 1 - da 30,8 2 - ne 59,8 8 - ne vem 9,2 9 - b.o. 0,2 D25 Kartica 41 Če pomislite na svet kot je danes, ali bi rekli, da so nekatere kulture mnogo boljše kot druge, ali so vse kulture enakovredne? Prosim, izberite odgovor na tej kartici. 1 - nekatere kulture so mnogo boljše kot druge 32,8 2 - vse kulture so enakovredne 57,4 8 - ne vem 9,0 9 - b.o. 0,8 Kartica 42 Vprašal/-a vas bom o različnih skupinah ljudi, ki bi lahko prišli živet v Slovenijo iz drugih držav. S pomočjo kartice prosim povejte, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli… PreberiI… mnogim nekate- zelo red- nikomur naj dovoli rim naj kim naj naj ne ne priselitev dovoli dovoli dovoli vem b.o. povp. 1 2 3 4 8 9 D26 Judom iz drugih držav, da pridejo in živijo v Sloveniji? 11,4 43,7 21,9 14,5 7,7 0,8 2,43 D27 muslimanom iz drugih držav, da pridejo in živijo v Sloveniji? 9,0 42,3 22,8 20,0 5,2 0,7 2,57 D28 Romom iz drugih držav, da pridejo in živijo v Sloveniji? 6,9 30,6 26,6 30,6 4,6 0,7 2,85 D29 Randomizacija anketirancev v štiri skupine: 1 - skupina A 25,9 2 - skupina B 25,1 3 - skupina C 23,9 4 - skupina D 25,1 VREDNOTE-10.indd 340 18. 11. 2016 10:28:29 341 Preskok (D29=1); n=317 D30 Kartica 42 S pomočjo iste kartice prosim povejte, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje strokovnjakov iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 19,9 2 - nekaterim naj dovoli 49,5 3 - zelo redkim naj dovoli 16,1 4 - nikomur naj ne dovoli 8,5 8 - ne vem 5,0 9 - b.o. 0,9 Pojdi na E blok Preskok (D29=2); n=307 D31 Kartica 42 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje strokovnjakov iz Kitajske v Slovenijo? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 14,3 2 - nekaterim naj dovoli 47,2 3 - zelo redkim naj dovoli 16,9 4 - nikomur naj ne dovoli 14,0 8 - ne vem 6,2 9 - b.o. 1,3 Pojdi na E blok Preskok (D29=3); n=293 D32 Kartica 42 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje nekvalificiranih delavcev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 6,8 2 - nekaterim naj dovoli 42,0 3 - zelo redkim naj dovoli 29,7 4 - nikomur naj ne dovoli 13,0 8 - ne vem 6,5 9 - b.o. 2,0 VREDNOTE-10.indd 341 18. 11. 2016 10:28:29 342 Pojdi na E blok Preskok (D29=4); n=307 D33 Kartica 42 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje nekvalificiranih delavcev iz Kitajske v Slovenijo? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 5,2 2 - nekaterim naj dovoli 20,2 3 - zelo redkim naj dovoli 33,9 4 - nikomur naj ne dovoli 33,9 8 - ne vem 4,9 9 - b.o. 2,0 PREHRANSKE NAVADE, ZDRAVJE. . Pojdi na E blok Odgovarjajo vsi! Zdaj pa nekaj vprašanj na drugo temo. E1 Kartica 43 S pomočjo kartice prosim povejte, kako pogosto jeste sadje, pri čemer ne upoštevajte pitja sadnih sokov. Anketar: Upoštevaj tudi zmrznjeno sadje 1 - 3-krat dnevno ali več 9,6 2 - 2-krat dnevno 25,2 3 - 1-krat dnevno 45,7 4 - manj kot 1-krat dnevno a vsaj 4-krat tedensko 10,5 5 - manj kot 4-krat tedensko a vsaj 1-krat tedensko 5,6 6 - manj kot 1-krat tedensko 2,8 7 - nikoli 0,7 E2 Kartica 43 S pomočjo iste kartice prosim povejte, kako pogosto jeste zelenjavo ali solato, pri čemer ne upoštevajte krompirja. Anketar: Upoštevaj tudi zmrznjeno zelenjavo. 1 - 3-krat dnevno ali več 5,9 2 - 2-krat dnevno 17,8 3 - 1-krat dnevno 56,9 4 - manj kot 1-krat dnevno a vsaj 4-krat tedensko 12,2 5 - manj kot 4-krat tedensko a vsaj 1-krat tedensko 4,8 6 - manj kot 1-krat tedensko 1,6 7 - nikoli 0,5 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 342 18. 11. 2016 10:28:29 343 E3 Koliko dni v zadnjih sedmih dneh ste hitro hodili ali se ukvarjali s športom ali s kakšno drugo telesno dejavnostjo 30 minut ali več? Anketar: Upoštevaj tudi, če telesna dejavnost ni potekala neprekinjeno. 01 - 0 dni 27,3 02 - en dan 11,8 03 - dva dni 12,7 04 - tri dni 11,1 05 - štiri dni 5,7 06 - pet dni 5,0 07 - šest dni 2,0 08 - sedem dni 23,1 88 - ne vem 0,6 99 - b.o. 0,6 E4 Kartica 44 Pomislite na kajenje cigaret. Kateri opis na tej kartici najbolje opisuje vaše kadilske navade? Anketar: Šteje tudi zvijanje tobaka, ne štejejo pa pipe, cigare in elektronske cigarete. 1 - kadim vsak dan 19,9 2 - kadim, vendar ne vsak dan 4,2 3 - sedaj ne kadim, včasih sem 22,3 4 - kadil/-a sem samo nekajkrat 8,8 5 - nikoli nisem kadil/-a 44,7 8 - ne vem 0,1 Preskok (E4=1,2); n=295 E5 Koliko cigaret na dan običajno pokadite? 1 - manj kot 5 cigaret 13,9 2 - 5 do 9 cigaret 12,5 3 - 10 do 14 cigaret 24,1 4 - 15 do 19 cigaret 11,9 5 - 20 cigaret ali eno škatlico 29,8 6 - 21 cigaret in več 5,1 888 - ne vem 2,4 999 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 343 18. 11. 2016 10:28:29 344 Odgovarjajo vsi! E6 Kartica 45 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih (to je od ‚…‘ lani) pili pijačo, ki vsebuje alkohol? Na primer vino, pivo, žgane pijače ali katere koli druge pijače, ki vsebujejo alkohol. Izberite odgovor na kartici. Anketar: Upoštevaj mesec, v katerem poteka anketa in odštej eno leto. Na primer, če anketiraš v oktobru 2014, uporabi ‚oktober 2013‘. 1 - vsak dan 7,1 2 - večkrat na teden 12,7 3 - enkrat na teden 17,5 4 - 2 – 3-krat na mesec 10,8 5 - enkrat na mesec 12,8 6 - manj kot enkrat mesečno 16,0 7 - nikoli 22,5 77 - (zavrnil/-a odgovor) 0,3 88 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,1 Preskok (E6=1, 2, 3, 4, 5, 6, 77 ali 88); n= 948 E7 Kartica 46 Prosim, pomislite na priložnost, ko ste zadnjič pili alkoholne pijače v ponedeljek, torek, sredo ali v četrtek. Katere od navedenih pijač ste ob tej priložnosti pili in koliko? Odgovorite s pomočjo te kartice. Anketar vprašaj: Še kakšno drugo pijačo? Anketar: Če je anketiranec navedel pijačo, ki je ni na kartici, pojdite na polje spodaj: med ponedelj- kom in četrtkom ne štiri nikoli ne pije te ena dve tri pijače pije alk. pijače, ne pijača pijači pijače ali več pijač b.o. vem 1 2 3 4+ 555 0,999 888 01 - Radler (5 dcl) 9,1 1,6 0,4 0,7 7,6 80,2 0,4 02 - malo pivo (3 dcl) 11,0 2,7 0,3 0,4 7,6 77,5 0,4 03 - veliko pivo (5 dcl) 10,1 3,5 1,5 1,1 7,6 76,1 0,2 04 - pop pijača (2,75 dcl) 1,2 0,2 0,0 0,1 7,6 90,7 0,2 05 - špricer (2 dcl) 5,6 2,4 1,8 2,0 7,6 80,3 0,3 06 - kozarec vina (1 dcl) 27,0 6,4 3,0 3,0 7,6 52,7 0,3 07 - liker (3 cl) 3,2 0,3 0,0 0,0 7,6 88,7 0,2 08 - grenčica (3 cl) 2,0 0,3 0,0 0,4 7,6 89,5 0,2 09 - žganje (3 cl) 5,4 1,5 0,4 0,5 7,6 84,3 0,3 10 - koktajl 0,6 0,3 0,1 0,2 7,6 90,9 0,2 VREDNOTE-10.indd 344 18. 11. 2016 10:28:29 345 Preskok (E6=1, 2, 3, 4, 5, 6, 77 ali 88); n= 948 E8 Kartica 46 Prosim, pomislite na priložnost, ko ste zadnjič pili alkoholne pijače v petek, soboto ali v nedeljo. Katere od teh pijač ste ob tej priložnosti pili in koliko? Odgovorite s pomočjo te kartice. Anketar vprašaj: Še kakšno drugo pijačo? Anketar: Če je anketiranec navedel pijačo, ki je ni na kartici, pojdite na polje spodaj: med petkom in nedeljo ne štiri nikoli ne pije te ena dve tri pijače pije alk. pijače, ne pijača pijači pijače ali več pijač b.o. vem 1 2 3 4+ 555 0,999 888 01 - Radler (5 dcl) 8,3 1,8 0,2 0,1 3,3 85,4 0,8 02 - malo pivo (3 dcl) 7,5 2,5 0,9 0,4 3,3 85,0 0,3 03 - veliko pivo (5 dcl) 8,4 4,3 3,4 1,8 3,3 78,4 0,4 04 - pop pijača (2,75 dcl) 1,2 0,4 0,0 0,0 3,3 94,7 0,4 05 - špricer (2 dcl) 3,6 3,1 2,4 3,1 3,3 84,0 0,6 06 - kozarec vina (1 dcl) 27,4 8,4 6,2 4,7 3,3 49,4 0,5 07 - liker (3 cl) 2,7 0,4 0,2 0,0 3,3 92,9 0,4 08 - grenčica (3 cl) 1,9 0,6 0,0 0,3 3,3 93,5 0,4 09 - žganje (3 cl) 7,0 1,5 1,3 2,4 3,3 84,1 0,5 10 - koktajl 1,4 0,3 0,2 0,1 3,3 94,3 0,4 Preskok (E6=1, 2, 3, 4, 5, 6, 77 ali 88); n= 948 E9 Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC JE MOŠKI 49,6 2 - ANKETIRANKA JE ŽENSKA 50,4 Preskok (E9=1); n= 470 E10a Kartica 47a Na tej kartici imamo šest različnih primerov, ki ponazarjajo, koliko alkoholnih pijač lahko nekdo popije ob eni priložnosti. Kolikokrat ste v zadnjih 12 mesecih popili takšno ali večjo količino alkoholnih pijač? Je bilo to… PREBERI … 1 - vsak dan ali skoraj vsak dan 1,9 2 - vsak teden 8,7 3 - vsak mesec 18,9 4 - manj kot enkrat na mesec 41,5 5 - nikoli 28,3 8 - ne vem 0,6 VREDNOTE-10.indd 345 18. 11. 2016 10:28:29 346 Preskok (E9=2); n= 478 E10b Kartica 47b Na tej kartici imamo šest različnih primerov, ki ponazarjajo, koliko alkoholnih pijač lahko nekdo popije ob eni priložnosti. Kolikokrat ste v zadnjih 12 mesecih popili takšno ali večjo količino alkoholnih pijač? Je bilo to… PREBERI … 1 - vsak dan ali skoraj vsak dan 0,2 2 - vsak teden 3,1 3 - vsak mesec 8,6 4 - manj kot enkrat na mesec 33,1 5 - nikoli 54,2 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,6 Odgovarjajo vsi! E11 Kakšna je vaša višina brez čevljev? Anketar: Če anketiranec odgovori z „ne vem“, vprašaj: „Ali lahko poveste vsaj približno“. 1 - do 160 centimetrov 14,3 2 - 161 do 170 centimetrov 37,3 3 - 171 do 180 centimetrov 33,1 4 - 181 do 190 centimetrov 11,9 5 - 191 centimetrov in več 1,8 8 - ne vem 1,6 E12 Kakšna je vaša teža (brez čevljev)? Anketar: Če anketiranec odgovori z „ne vem“, vprašaj: „Ali lahko poveste vsaj približno“. Anketar vpiši v kilogramih (kg) 1 - do 60 kilogramov 15,3 2 - od 61 do 70 kilogramov 22,5 3 - od 71 do 80 kilogramov 25,2 4 - od 81 do 90 kilogramov 17,5 5 - 91 kilogramov in več 17,6 8 - ne vem 1,9 VREDNOTE-10.indd 346 18. 11. 2016 10:28:29 347 E13 Kartica 48 S katerim zdravstvenim delavcem na tej kartici ste govorili o vašem zdravju v zadnjih 12 mesecih, to je od ‚…‘ lani. Anketar: Upoštevaj mesec, v katerem poteka anketa in odštej eno leto. Na primer, če anketiraš v oktobru 2014, uporabi ‚oktober 2013‘. Anketar: Še s katerim drugim? Anketar: Upoštevaj vse oblike komunikacije, tudi obiske na domu. Seštevek odgovorov: 1 - splošni zdravnik 92,8 2 - zdravnik specialist (zobozdravniki ne štejejo) 48,9 5 - (z nikomer od navedenih) 15,0 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 E14 Kartica 49 Ali se vam je v zadnjih 12 mesecih - to je od ‚…‘ lani - kdaj zgodilo, da zaradi kateregakoli od razlogov, navedenih na kartici, niste mogli opraviti zdravniškega pregleda ali zdravljenja, ki ste ga potrebovali? Anketar: Upoštevaj mesec, v katerem poteka anketa in odštej eno leto. Na primer, če anketiraš v oktobru 2014, uporabi ‚oktober 2013‘. 1 - da 8,7 2 - ne 90,8 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,3 Preskok (E14=1); n= 106 E15 Kartica 49 Kaj so razlogi, da niste prišli do zdravniške obravnave ali dobili ustreznega zdravljenja? Izberite ustrezne odgovore na kartici. Anketar: ‚Še kateri razlog?‘ Seštevek odgovorov: 01 - nisem ga mogel/-la plačati 6,7 02 - nisem mogel/-la biti odsoten/-na z dela 10,6 03 - imel/-a sem druge obveznosti 20,2 04 - zdravljenje, ki sem ga potreboval/-a, ni bilo na voljo v moji bližini 5,8 05 - čakalna doba je bila predolga 51,9 06 - niso sprejemali naročil 7,7 07 - drugo 9,6 88 - ne vem 1,9 VREDNOTE-10.indd 347 18. 11. 2016 10:28:29 348 Preskok (E14=2,8); n= 1114 E16 Je bilo to zato ker… PREBERI … 1 - ste lahko opravili zdravniški pregled ali zdravljenje, ki ste ga potrebovali? 70,6 2 - ali ker v zadnjih 12 mesecih niste potrebovali zdravniškega pregleda ali zdravljenja? 27,3 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 1,5 Odgovarjajo vsi! E17 Kartica 50 Ali zaradi katerega od razlogov, navedenih na kartici, namenite del svojega časa za skrb ali pomoč članom družine, prijateljem, sosedom ali drugim? Pri tem ne upoštevajte ničesar, kar sodi k vašemu plačanemu delu. Anketar: Odgovor DA za katerikoli razlog na kartici pomeni, da označiš odgovor ‚DA‘. (opomba - anketar ne vidi kartice) a) dolgotrajna fizična bolezen ali invalidnost b) dolgotrajna psihična bolezen ali invalidnost c) težave, povezane s starostjo 1 - da 32,9 2 - ne 66,7 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 Preskok (E17=1); n= 403 E18 Kartica 51 Koliko ur tedensko na splošno porabite za to? Odgovorite s pomo- čjo kartice. Anketar: Če anketiranec vsak teden porabi drugačno število ur, naj skuša približno oceniti, koliko ur povprečno na teden je to. 01 - 1 - 10 ur tedensko 78,4 02 - 11 - 20 ur tedensko 8,2 03 - 21 - 30 ur tedensko 3,2 04 - 31 - 40 ur tedensko 0,7 05 - 41 - 50 ur tedensko 0,7 06 - več kot 50 ur tedensko 4,7 55 - manj kot 1 uro na teden 2,7 88 - ne vem 1,2 VREDNOTE-10.indd 348 18. 11. 2016 10:28:29 349 Odgovarjajo vsi! E19 Kartica 52 Katerih načinov zdravljenja, ki so navedeni na kartici, ste se osebno poslužili v zadnjih 12 mesecih, torej od ‚…‘ lani? Anketar: Upoštevaj mesec, v katerem poteka anketa in odštej eno leto. Na primer, če anketiraš v oktobru 2014, uporabi ‚oktober 2013‘. Anketar: ‚Še kaj drugega?‘ Seštevek odgovorov: 01 - akupunktura 6,1 02 - akupresura 3,3 03 - kitajska medicina 4,1 04 - kiropraktika 3,8 05 - osteopatija 1,0 06 - homeopatija 9,1 07 - zdravljenje z zelišči 32,5 08 - hipnoterapija 0,8 09 - zdravljenje z masažo 40,4 10 - fizioterapija 45,9 11 - refleksna terapija 6,3 12 - duhovno zdravljenje 9,1 55 - nič od navedenega 67,1 88 - ne vem 0,6 99 - b.o. 0,3 Kartica 53 Zdaj vam bomo našteli različne vrste razpoloženj in vas povprašali ali ste se v preteklem tednu morda tudi vi tako počutili. Prosim povejte, koliko časa prejšnji teden ... PREBERI… nikoli ali ves čas skoraj le malo večino ali skoraj ne nikoli časa časa ves čas vem b.o. 1 2 3 4 8 9 E20 … ste se počutili depresivno? 71,2 22,8 4,1 1,0 0,7 0,2 E21 … ste imeli občutek, da vse stvari delate s težavo? 58,9 29,7 8,3 2,5 0,6 0,1 E22 … ste imeli nemiren spanec? 49,9 31,7 14,5 3,3 0,3 0,2 E23 … ste bili srečni? 3,3 15,8 59,5 20,4 0,9 0,2 E24 … ste se počutili osamljeno? 74,0 18,9 5,3 1,2 0,4 0,2 E25 … ste uživali v življenju? 5,0 17,6 52,9 23,0 1,1 0,3 E26 … ste bili žalostni? 53,3 39,0 6,0 1,3 0,3 0,1 E27 … se nekako niste mogli spraviti v pogon? 52,7 36,7 8,3 1,1 1,1 0,2 VREDNOTE-10.indd 349 18. 11. 2016 10:28:29 350 E28 Kartica 54 Katere od zdravstvenih težav, navedenih na kartici, ste imeli oziroma izkusili v zadnjih 12 mesecih, to je od ‚…‘ lani. Povejte mi samo črke pred ustreznimi odgovori. Anketar: Upoštevaj mesec, v katerem poteka anketa in odštej eno leto. Na primer, če anketiraš v oktobru 2014, uporabi ‚oktober 2013‘. Anketar: Še kaj drugega? Seštevek odgovorov: vsebino vidi le anketiranec na kartici 01 - Z težave s srcem ali krvnim obtokom 15,2 02 - F visok krvni tlak 30,7 03 - T težave z dihanjem, kot so napadi astme ali piskanje v pljučih 10,4 04 - K alergije 13,2 05 - H bolečine v hrbtu ali vratu 53,6 06 - Y bolečine v mišicah ali sklepih rok 27,8 07 - Q bolečine v mišicah ali sklepih nog ali stopal 30,4 08 - E težave z želodcem ali prebavo 21,3 09 - L težave povezane s kožnimi boleznimi 5,8 10 - B hude glavobole 15,3 11 - M sladkorno bolezen 8,3 55 - (nič od navedenega) 20,8 88 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,8 Preskok (E28=01-11); n= 958 E29 Kartica 54 In katere od zdravstvenih težav, ki ste jih imeli oziroma izkusili v zadnjih 12 mesecih, so vas na kakršenkoli način ovirale pri vaših vsakodnevnih aktivnostih? Ponovno mi povejte le črke pred ustreznimi odgovori. Anketar: Še kaj drugega? Seštevek odgovorov: vidi le anketiranec na kartici 01 - Z težave s srcem ali krvnim obtokom 9,3 02 - F visok krvni tlak 9,3 03 - T težave z dihanjem, kot so napadi astme ali piskanje v pljučih 9,1 04 - K alergije 4,7 05 - H bolečine v hrbtu ali vratu 48,3 06 - Y bolečine v mišicah ali sklepih rok 25,5 07 - Q bolečine v mišicah ali sklepih nog ali stopal 30,8 08 - E težave z želodcem ali prebavo 11,1 09 - L težave povezane s kožnimi boleznimi 1,8 10 - B hude glavobole 13,9 11 - M sladkorno bolezen 4,9 55 - (nič od navedenega) 39,5 88 - ne vem 0,3 99 - b.o. 1,0 VREDNOTE-10.indd 350 18. 11. 2016 10:28:29 351 Odgovarjajo vsi! E30 Kartica 55 Ali imate oziroma ste kdaj imeli katero od zdravstvenih težav, ki so navedene na tej kartici? ČE DA, ali jih imate sedaj ali ste jih imeli že prej? (opomba – anketar ne vidi kartice) a - rak na kateremkoli delu telesa b - levkemija c - maligni tumor d - maligni limfom e - melanom, karcinom ali druga oblika kožnega raka 1 - da, imam jih sedaj 2,6 2 - da, imel sem jih prej 6,5 3 - ne, nikoli jih nisem imel 89,9 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,3 E31 Kartica 56 S pomočjo te kartice povejte, kako pogosto je v obdobju vašega odraščanja prihajalo do resnih konfliktov med člani vašega gospodinjstva? 1 - vedno 1,1 2 - pogosto 8,4 3 - včasih 28,7 4 - komaj kdaj 29,7 5 - nikoli 31,2 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,4 E32 Kartica 56 S pomočjo iste kartice povejte še, kako pogosto ste v času vašega odraščanja vi in vaša družina doživljali hujše finančne težave? 1 - vedno 3,9 2 - pogosto 15,9 3 - včasih 29,7 4 - komaj kdaj 18,8 5 - nikoli 30,9 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 351 18. 11. 2016 10:28:29 352 VPRAŠANJA O VAS IN VAŠEM GOSPODINJSTVU F1 Vključno z vami, koliko oseb redno živi v vašem gospodinjstv (upoštevajte tudi otroke). 01 - 1 oseba 11,8 02 - 2 osebi 28,0 03 - 3 osebe 20,8 04 - 4 osebe 23,3 05 - 5 oseb 9,9 06 - 6 oseb 3,8 07 - 7 oseb 2,0 08 - 8 oseb 0,2 09 - 9 oseb 0,1 10 - 10 oseb in več 0,3 Anketar: Zberite podatke o anketirancu (vprašanja F2, F3) in drugih družinskih članih (F2 - F4), od najstarejšega do najmlajšega. Prva oseba naj bo anketiranec! Vsak stolpec je ena oseba. Zaradi lažjega anketiranja si lahko v ustrezno polje vpišete njihovo ime ali začetnici. F2 SPOL F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen? F4 Kartica 57 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami? Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1224 n=1080 n=737 n=483 n=198 n=77 F2 Spol moški 46,0 54,8 45,6 47,4 54,0 46,8 ženski 54,0 45,4 54,1 51,8 45,5 51,9 b.o. 0,0 0,1 0,3 0,8 0,5 1,3 F3 Leto rojstva do 18 let 3,8 1,0 26,7 42,2 55,6 62,3 19 do 30 let 16,4 5,2 25,0 34,0 26,8 22,1 31 do 45 let 20,6 21,5 17,6 12,0 4,5 2,6 46 do 60 let 26,9 37,2 21,2 6,6 5,6 0,0 61 let in več 32,3 33,5 6,9 1,9 4,0 6,5 ne vem, b.o. 0,0 1,6 2,5 3,3 3,5 6,5 VREDNOTE-10.indd 352 18. 11. 2016 10:28:29 353 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 66,6 3,1 5,4 1,0 2,6 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 4,7 58,9 54,5 50,0 40,3 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 22,6 27,4 8,3 7,6 2,6 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,2 4,7 21,5 17,7 15,6 drug sorodnik 4,2 4,7 7,0 20,7 37,7 ni v sorodu 0,6 0,8 2,5 2,5 0,0 ne vem, b.o. 0,2 0,3 0,8 0,5 1,3 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=31 n=7 n=4 n=3 n=3 n=1 F2 Spol moški 71,0 14,3 50,0 0,0 0,0 0,0 ženski 25,8 85,7 50,0 100,0 100,0 100,0 b.o. 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 F3 Leto rojstva do 18 let 58,1 57,1 25,0 33,3 33,3 0,0 19 do 30 let 12,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 31 do 45 let 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ne vem, b.o. 16,1 42,9 75,0 66,7 66,7 100,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 25,8 57,1 25,0 66,7 33,3 100,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 12,9 14,3 0,0 33,3 0,0 0,0 drug sorodnik 48,4 14,3 75,0 0,0 66,7 0,0 ni v sorodu 0,0 14,3 0,0 0,0 0,0 0,0 ne vem, b.o. 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 F5 Anketarska šifra: Anketar - glej gornjo tabelo in ustrezno obkroži: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 01 pri F4) 63,2 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 36,8 VREDNOTE-10.indd 353 18. 11. 2016 10:28:29 354 Preskok (F5=1); n=773 F6 Kartica 58 Povedali ste, da živite z zakoncem / partnerjem. Kateri od naslednjih opisov najbolj ustreza vaši sedanji situaciji? 1 - poročen/-a 79,2 2 - registrirana istospolna partnerska skupnost 0,1 3 - zunajzakonska partnerska skupnost 19,9 6 - ločen/-a, razvezan/-a 0,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,5 Preskok (F6=1,2,6,8) ali (F5=2); n=1066 F7 Ali ste kdaj živeli s partnerjem, ne da bi bili z njim / njo poročeni? 1 - da 25,9 2 - ne 73,3 7 - zavrnil odgovor 0,2 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,6 Odgovarjajo vsi! F8 Ste se kdaj ločili? 1 - da 8,7 2 - ne 90,8 7 - zavrnil odgovor 0,0 9 - b.o. 0,5 F9 Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 01 pri F5) 63,2 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 36,8 Preskok (F9=1); n=773 F10 Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI (šifra 03 pri F6) 19,9 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 80,1 VREDNOTE-10.indd 354 18. 11. 2016 10:28:29 355 Vprašaj samo, če NE ŽIVI z zakoncem, ali če ŽIVI v izvenzakonski skupnosti. Preskok (F9=2 ali F10=1); n=605 F11 Kartica 59 Vprašanje se nanaša na vaš uradni zakonski stan in ne na to s kom živite. Kaj od naštetega najbolje opisuje vaš uradni zakonski stan? 1 - poročen/-a 2,1 2 - registrirana istospolna partnerska skupnost 0,0 4 - ločen/-a, razvezan/-a 10,1 5 - vdovec, vdova 18,0 6 - nič od tega (nikoli poročen/-a ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti) 67,8 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 1,5 KODIRAJTE ZA VSE! F12 Anketarska šifra ŠIFRA: GLEDE NA DRUŽINSKO TABELO (F4) KODIRAJTE: 1 - PRI ANKETIRANCU DOMA ŽIVIJO OTROCI (šifra 02 pri F4 – sin/hči, pastor, posvojen, rejenec) 42,7 2 - PRI ANKETIRANCU DOMA NE ŽIVIJO OTROCI 57,3 Preskok (F12=2); n=701 F13 Ali so v vašem gospodinjstvu kdaj živeli otroci (vaši, posvojeni, pastorki, rejenci)? 1 - da 49,5 2 - ne 46,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 4,3 Odgovarjajov vsi! F14 Kartica 60 Kako bi opisali območje, na katerem živite? 1 - veliko mesto 12,7 2 - predmestje ali obrobje velikega mesta 7,4 3 - manjše mesto 23,5 4 - vas 51,1 5 - kmetija ali hiša na deželi 5,2 8 - ne vem 0,0 VREDNOTE-10.indd 355 18. 11. 2016 10:28:30 356 F14a Kartica 61 Ali se v svojem stanovanju soočate s katero od težav, ki so navedene na kartici? Anketar: Odgovor DA za katerokoli od težav na kartici pomeni, da označiš odgovor ‚DA‘. Če ima anketiranec več kot eno stanovanje, naj upošteva tistega, kjer preživi večino svojega časa. a) plesniva ali trhla okna, vrata ali pod b) vlažni zidovi ali puščanje strehe c) v stanovanju ni stranišča na izplakovanje d) v stanovanju ni kopalne kadi ali tuša e) v stanovanju je preveč ljudi f) v stanovanju je ali zelo vroče, ali zelo mrzlo 1 - da 16,4 2 - ne 83,5 8 - ne vem 0,1 VREDNOTE-10.indd 356 18. 11. 2016 10:28:30 357 F15 Kartica 62 Katera je zadnja šola, ki ste jo končali, redno ali izredno? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,2 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 2,9 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 19,5 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 19,6 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 24,8 05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 8,7 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 6,6 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 4,7 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 10,9 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialistič- nem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,2 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 1,0 11 - Doktorat 0,5 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 357 18. 11. 2016 10:28:30 358 Odgovarjajo vsi! F16 Koliko let je trajalo vaše šolanje, bodisi redno ali izredno? Prosim, izrazite število v celih letih in upoštevajte tudi obvezno izobrazbo. 01 - do 4 leta 1,3 02 - od 5 - 8 let 17,3 03 - od 9 do 10 let 6,0 04 - od 11 do 12 let 41,3 05 - od 13 do 16 let 21,7 06 - 17 in več let 12,3 88 - ne vem 0,2 F17a Kartica 63 Kaj od naštetega opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? Seštevek odgovorov: 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje) 43,1 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 13,2 03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo 5,3 04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela 3,1 05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na 1,3 06 - upokojen/-a 36,1 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 23,2 09 - drugo 1,7 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,2 F17b Anketarska šifra: 1 - več kot ena obkrožena šifra pri F17a 23,5 2 - le ena obkrožena šifra pri F17a 76,1 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 358 18. 11. 2016 10:28:30 359 Preskok (F17b=1); n=288 F17c Kartica 63 In kaj od naštetega najbolje opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Prosim, navedite le en odgovor. 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen, samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 50,0 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 4,2 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 1,7 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 0,0 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,4 06 - upokojen 17,4 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 19,8 09 - drugo 0,7 88 - ne vem 1,0 99 - b.o. 3,8 F17d Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC OPRAVLJA PLAČANO DELO (F17a = 01) 43,0 2 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA PLAČANEGA DELA (F17a ni 01) 57,0 Preskok (F17d=2); n=698 F18 Ali lahko še enkrat preverim, ali ste v zadnjih sedmih dneh opravili kakršnokoli plačano delo (vsaj uro ali več)? 1 - da 1,9 2 - ne 96,7 9 - b.o. 1,4 Preskok (F18=2,8); n=675 F19 Ste kdaj prej imeli plačano delo? 1 - da 76,3 2 - ne 23,6 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 359 18. 11. 2016 10:28:30 360 Preskok (F19=1); n= 515 F20 Katerega leta ste imeli zadnje plačano delo, zaposlitev? 01 - do 1980 4,1 02 - od 1981 do 1990 11,5 03 - od 1991 do 2000 27,0 04 - od 2001 do 2010 33,4 05 - od 2011 naprej 21,7 8888 - ne vem 2,1 9999 - b.o. 0,2 Anketar: Če je anketiranec sedaj zaposlen ali opravlja plačano delo (šifra 1 pri F17a ali F18), se vprašanja F21 do F34a nanašajo na njegovo sedanjo zaposlitev. Če sedaj ni zaposlen, a je prej bil (šifra 1 pri F19), se nanašajo vprašanja F21 do F34a na njegovo zadnjo zaposlitev. Če ima anketiranec več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, ki obsega več ur na teden. Če ima anketiranec dve povsem enakovredni zaposlitvi pa naj odgovarja za tisto, za katero prejema boljše plačilo. Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1054 F21 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... PREBERI… 1 - delate / ste delali za koga drugega 87,7 2 - ste (bili) samozaposleni 8,5 3 - delate v družinskem podjetju 2,8 9 - b.o. 0,9 Preskok (F21=2); n=90 F22 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (če sploh)? 01 - 0 ljudi 36,7 02 - 1 31,1 03 - 2 10,0 04 - 3 do 5 ljudi 13,3 05 - 6 in več 7,8 8888 - ne vem 1,1 Preskok (F21=1,3); n=954 F23 Ali imate / ste imeli pogodbo za... PREBERI… 1 - nedoločen čas 82,4 2 - določen čas 12,9 3 - nimam / nisem imel pogodbe 4,3 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 360 18. 11. 2016 10:28:30 361 Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni! Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1054 F24 Koliko ljudi je (bilo) zaposlenih v podjetju, organizaciji, kjer delate (ste delali)? PREBERI… 1 - manj kot 10 22,1 2 - 10 do 24 11,0 3 - 25 do 99 18,6 4 - 100 do 499 22,8 5 - 500 ali več 22,5 8 - ne vem 2,1 9 - b.o. 0,9 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1054 F25 Ali pri svojem delu tudi nadzorujete (ste nadzorovali) delo drugih zaposlenih oz. ste (bili) zanj odgovorni? 1 - da 34,4 2 - ne 64,7 9 - b.o. 0,9 Preskok (F25=1); n=363 F26 Koliko podrejenih imate (ste imeli) pri svojem delu? 01 - 0 ljudi 2,2 02 - 1 – 2 19,6 03 - 3 do 5 ljudi 27,3 04 - 6 do 10 ljudi 18,2 05 - 11 do 20 ljudi 12,1 06 - 21 ljudi in več 18,7 8888 - ne vem 1,9 VREDNOTE-10.indd 361 18. 11. 2016 10:28:30 362 Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni! Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1054 Kartica 64 Prebrali vam bomo nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosim ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo (so dopuščali)... PREBERI… sploh nimam/ nisem imel v celoti vplivam/ ne vpliva na to sem vplival na to vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 F27 da se sami odločate, kako si boste organizi-rali delo čez dan 17,8 4,0 2,6 2,4 1,6 10,5 5,4 9,6 13,8 7,9 23,1 0,6 0,9 5,95 F28 da vplivate na odločit-ve o delovanju organizacije 32,6 6,6 5,6 5,4 3,2 10,6 6,0 6,3 7,3 2,9 12,0 0,7 0,8 3,90 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1054 F29 Navedite število delovnih ur, ki jih morate tedensko opraviti (ste jih morali opraviti) po pogodbi, pri čemer ne upoštevajte plačanih ali neplačanih nadur. povprečno 40,34 ur 888 - ne vem 1,6 999 - b.o. 0,7 555 - (s pogodbo nimam določenega števila ur dela) 2,5 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1054 F30 Ne glede na število ur, ki jih morate opraviti po pogodbi, ocenite, koliko ur na teden običajno dejansko opravite (ste opravili), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami. povprečno 45,53 ur 888 - ne vem 2,8 999 - b.o. 0,9 VREDNOTE-10.indd 362 18. 11. 2016 10:28:30 363 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1054 F31 Kaj podjetje ali organizacija, za katero delate (ste delali), predvsem proizvaja oz. kaj je (bila) njena poglavitna dejavnost? Podatki so v datoteki! Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1054 F32 Kartica 65 V kakšnem tipu podjetja ali organizaciji, ki so nevedene na tej kartici, delate (ste delali)? 1 - državna ali občinska uprava 8,3 2 - ostali javni sektor (npr. izobraževanje in zdravstvo) 14,6 3 - podjetje v državni lasti 28,9 4 - podjetje v zasebni lasti 38,7 5 - samozaposlen 6,0 6 - drugo 1,6 8 - ne vem 1,3 9 - b.o. 0,5 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1054 F33 Kakšen je (bil) naziv vašega delovnega mesta? F34 Kakšno delo pretežno opravljate (ste opravljali) v okviru tega delovnegamesta? F34a Kakšno usposabljanje ali kvalifikacije so (bile) potrebne za opravljanje tega dela? Podatki so v datoteki! Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1054 F35 Ali ste v zadnjih desetih letih najmanj 6 mesecev skupaj opravljali kakršnokoli plačano delo v drugi državi? 1 - da 3,5 2 - ne 96,1 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 363 18. 11. 2016 10:28:30 364 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1054 F35a Kartica 66 Ali ste bili v katerikoli službi, ki ste jo opravljali doslej, izpostavljeni katerim od stvari, ki so navedene na kartici? Anketar: Še katerim drugim? Označi vse ustrezne odgovore! Seštevek odgovorov: 1 - vibracijam ročnega orodja ali strojev 33,9 2 - utrujajoči ali boleči drži 60,8 3 - ročnemu dviganju ali premikanju ljudi 14,4 4 - ročnemu dviganju ali prenašanju težkih bremen 60,5 5 - nobeni od teh stvari 41,6 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,7 Preskok (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n= 1054 F35b Kartica 67 Povejte še, ali ste bili v katerikoli službi, ki ste jo opravljali doslej, izpostavljeni katerim od stvari, ki so navedene na kartici? Anketar: Še katerim drugim? Označi vse ustrezne odgovore! Seštevek odgovorov: 01 - močnemu hrupu 63,3 02 - zelo visokim temperaturam 48,0 03 - zelo nizkim temperaturam 34,8 04 - sevanju, na primer rentgenskim žarkom 8,9 05 - vdihavanju, dotikanju ali ravnanju s kemičnimi izdelki, snovmi ali hlapi 26,6 06 - vdihavanju drugih vrst dima, hlapov, prahu ali delcev 42,9 55 - (nobeni od teh stvari) 45,5 88 - ne vem 0,3 99 - b.o. 0,9 Odgovarjajo vsi! F36 Ali ste bili kdaj brezposelni in ste iskali zaposlitev več kot tri mesece? 1 - da 26,6 2 - ne 72,7 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 364 18. 11. 2016 10:28:30 365 Preskok (F36=1); n= 325 F37 Ali je katero od teh obdobij trajalo 12 mesecev ali več? 1 - da 56,0 2 - ne 43,7 9 - b.o. 0,3 Preskok (F36=1); n= 325 F38 Ali je bilo katero od teh obdobij v zadnjih 5 letih? Anketar: gre za obdobja daljša od treh mesecev iz vprašanja F36 1 - da 50,5 2 - ne 49,5 Odgovarjajo vsi! F39 Ali ste zdaj oz. ste kdaj prej bili član sindikata ali podobne organizacije? Če da, ali ste član sedaj ali ste bili član, pa niste več? 1 - da, sedaj sem 11,8 2 - da, prej sem bil/-a 39,9 3 - ne 47,7 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,3 F40 Kartica 68 Prosim, pomislite na dohodke vsakega od članov vašega gospodinjstva in na morebitne druge dohodke gospodinjstva kot celote. Kaj bi rekli, kateri je glavni vir dohodka v vašem gospodinjstvu? 01 - plače 55,7 02 - dohodek iz samozaposlitve (brez kmetovanja) 1,9 03 - dohodek iz kmetovanja 2,0 04 - pokojnine 36,1 05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce 0,4 06 - druge socialne podpore ali štipendije 1,2 07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,1 08 - dohodki iz drugih virov 0,8 77 - zavrnil odgovor 0,6 88 - ne vem 0,7 99 - b.o. 0,6 VREDNOTE-10.indd 365 18. 11. 2016 10:28:30 366 F41 Kartica 69 S pomočjo te kartice povejte, katera črka najbolje označuje skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno. Anketar ne vidi vrednosti razredov 01 - J do 550 € 9,2 02 - R od 551 do 800 € 10,9 03 - C od 801 do 1000 € 10,3 04 - M od 1001 do 1300 € 11,7 05 - F od 1301 do 1600 € 9,4 06 - S od 1601 do 1900 € 7,9 07 - K od 1901 do 2200 € 8,1 08 - P od 2201 do 2500 € 5,2 09 - D od 2501 do 3100 € 4,8 10 - H nad 3100 € 3,7 77 - zavrnil odgovor 8,3 88 - ne vem 9,7 99 - b.o. 0,8 F42 Kartica 70 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza? 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 37,1 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 44,7 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 12,5 4 - s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 5,1 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,5 F43 Anketarska šifra: 1 - ANKETIRANEC(KA) ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 01 pri F5) 63,2 2 - NE ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJE 36,8 VREDNOTE-10.indd 366 18. 11. 2016 10:28:30 367 Preskok (F43=1); n= 773 F44 Kartica 71 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš zakonec, partner? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,1 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 1,8 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 14,0 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 22,4 04 - Srednja strokovna izobrazba – osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 27,9 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 6,9 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 7,2 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 4,3 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 9,8 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,8 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 2,2 11 - Doktorat 1,0 88 - ne vem 0,6 99 - b.o. 0,9 VREDNOTE-10.indd 367 18. 11. 2016 10:28:30 368 Preskok (F43=1); n=773 F45a Kartica 72 Kaj od naštetega opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? Seštevek odgovorov: 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje) 51,4 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 2,6 03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo 3,5 04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela 3,6 05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na 2,3 06 - upokojen/-a 35,9 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 22,1 09 - drugo 1,0 99 - b.o. 0,6 Preskok (F43=1); n= 773 F45b Anketarska šifra: 1 - več kot ena obkrožena šifra pri F45a 20,8 2 - le ena obkrožena šifra pri F45a 78,5 9 - b.o. 0,6 Preskok (F45b=1); n=161 F45c Kartica 72 In kaj od naštetega najbolje opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja v zadnjem tednu dni? Prosim, navedite le en odgovor. 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje) 53,4 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; Gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 1,9 03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo 0,6 04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela 0,6 05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na 1,2 06 - upokojen/-a 15,5 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 19,9 09 - drugo 0,6 88 - ne vem 2,5 99 - b.o. 3,7 VREDNOTE-10.indd 368 18. 11. 2016 10:28:30 369 Preskok (F43=1); n=773 F45d Anketarska šifra: 1 - PARTNER IMA PLAČANO ZAPOSLITEV (F45a = 1) 51,1 2 - PARTNER NIMA PLAČANE ZAPOSLITEV (F45a NI 1) 48,9 Preskok (F45d=2); n= 378 F46 Ali lahko še enkrat preverim, ali je v zadnjem tednu dni opravil/-a kakšno delo za plačilo (uro ali več)? 1 - da 0,3 2 - ne 96,0 9 - b.o. 3,7 Preskok (F45d=1 ali F46=1); n= 396 F47 Kakšen je naziv njegovega / njenega delovnega mesta? F48 Kakšno delo večinoma opravlja na svojem delovnem mestu? F49 Kakšno znanja ali kvalifikacije so potrebne za opravljanje tega dela? Podatki so v datoteki. Preskok (F45d=1 ali F46=1); n= 396 F50 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... PREBERI… 1 - dela za koga drugega 82,1 2 - je samozaposlen/-a 9,6 3 - dela v družinskem podjetju 5,3 9 - b.o. 3,0 Preskok (F45d=1 ali F46=1); n= 396 F51 Koliko ur na teden običajno dela, vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami? povprečno 43,02 ur 888 - ne vem 3,3 999 - b.o. 2,8 VREDNOTE-10.indd 369 18. 11. 2016 10:28:30 370 Odgovarjajo vsi! F52 Kartica 73 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 2,9 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 7,3 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 28,0 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 26,5 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 14,5 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 2,5 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 4,2 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 1,2 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 3,9 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,4 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,7 11 - Doktorat 0,4 55 - drugo 0,2 88 - ne vem 7,1 99 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 370 18. 11. 2016 10:28:30 371 F53 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaš oče... 1 - delal za koga drugega 65,0 2 - bil je samozaposlen 12,4 3 - ni bil zaposlen 13,3 4 - (ni bil prisoten / že umrl) 7,7 8 - ne vem 1,2 9 - b.o. 0,3 Preskok (F53=1,2,8); n= 963 F54 Kakšen je bil naziv njegovega delovnega mesta? Podatki so v datoteki. Preskok (F53=1,2,8); n= 963 F55 Kartica 74 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljal, ko ste imeli 14 let? Anketar: Respondent naj odgovor izbere sam. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 8,7 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata) 3,7 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 5,2 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 3,9 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 7,7 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 29,5 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 15,9 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 14,5 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 8,1 88 - ne vem 2,7 VREDNOTE-10.indd 371 18. 11. 2016 10:28:30 372 Odgovarjajo vsi! F56 Kartica 75 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla vaša mama? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 4,4 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 8,9 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 40,8 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 13,4 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 14,6 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 3,7 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 4,1 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 1,7 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 3,1 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,1 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,7 11 - Doktorat 0,2 55 - drugo 0,1 88 - ne vem 3,8 99 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 372 18. 11. 2016 10:28:30 373 F57 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaša mati... 1 - delala za koga 47,9 2 - bila je samozaposlena 4,5 3 - ni bila zaposlena 45,8 4 - (ni bila prisotna / že umrla) 1,4 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,1 Preskok (F57=1,2,8); n= 646 F58 Kakšen je bil naziv njenega delovnega mesta? Podatki so v datoteki Preskok (F57=1,2,8); n= 646 F59 Kartica 76 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljala, ko ste imeli 14 let? Anketar: Respondent naj odgovor izbere sam. Če je potrebno povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 12,7 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata) 3,3 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 17,0 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 6,8 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 12,1 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 11,9 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 5,9 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 22,4 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 5,0 88 - ne vem 2,9 Odgovarjajo vsi! F60 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega tečaja, predavanja ali konference, da bi izboljšali svoje znanje ali delovne veščine? 1 - da 34,1 2 - ne 65,5 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 373 18. 11. 2016 10:28:30 374 F61 Kartica 77 Kako bi opisali svoj narodnostni izvor? Na kartici izberite največ dve možnosti, ki se vam zdita najbolj ustrezni. Anketar: Označi največ dve možnosti. Če anketiranec izbere več kot dve možnosti, ga zaprosi, da izbere le dve. Če se anketiranec ne more odločiti, označi prvi dve navedbi, ki jih je omenil. Anketar: Še kateri? prva navedba druga navedba prednikov prednikov 01 - Slovenec 92,3 0,8 02 - Hrvat 1,9 1,3 03 - Bošnjak 2,2 0,3 04 - Srb 1,6 0,3 05 - Črnogorec 0,1 0,1 06 - Makedonec 0,2 0,0 07 - Kosovar 0,1 0,0 08 - Albanec 0,2 0,1 09 - Avstrijec 0,0 0,0 10 - Nemec 0,0 0,0 11 - Italijan 0,1 0,0 12 - Rom 0,4 0,0 13 - Madžar 0,2 0,2 14 - drugo 0,2 0,1 55 - ni druge navedbe prednikov - 96,2 77 - zavrnil odgovor 0,1 0,0 88 - ne vem 0,1 0,0 99 - b.o. 0,3 0,6 VREDNOTE-10.indd 374 18. 11. 2016 10:28:30 375 1.7.2 RAZISKOVANJE VREDNOT, SJM 2014/1 Kartica SL1 Našteli vam bomo nekaj besed ali pojmov, vi pa s pomočjo kartice na hitro, po prvem vtisu, brez predolgega razmišljanja, ocenite, ali imate do njih zelo pozitiven, pozitiven, negativen ali zelo negativen odnos. zelo negati- niti - zelo ne negativen ven niti pozitiven pozitiven vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 SL15 narod 0,7 4,3 17,7 68,1 5,6 3,1 0,3 SL16 socializem 1,6 17,8 33,4 37,9 2,5 6,0 0,7 SL17 ukinitev smrtne kazni 2,8 19,3 19,9 44,0 8,6 4,7 0,7 SL18 globalizacija 2,6 23,9 29,8 23,1 1,3 18,7 0,5 SL19 pravica do splava 1,9 10,6 12,5 57,5 11,9 4,9 0,7 SL20 internet 0,6 4,4 10,0 57,2 21,2 6,1 0,5 SL21 slovensko domobranstvo 10,2 27,7 28,3 19,4 1,5 11,5 1,4 SL22 evtanazija 3,6 14,3 22,3 37,5 5,6 15,9 0,8 SL23 verouk v šolah 15,3 35,0 23,4 20,3 2,0 3,3 0,8 SL24 sindikalne pravice delavcev 0,6 3,8 13,5 62,7 14,8 4,2 0,5 SL25 slovenski partizani 0,9 6,9 29,1 46,7 7,7 7,9 0,8 SL26 enakost med spoloma 0,5 4,7 7,4 59,2 23,9 3,8 0,5 SL27 poroke istospolnih partnerjev 9,6 19,8 23,3 34,2 8,2 4,2 0,7 SL28 majhne socialne razlike 0,5 5,0 11,0 56,1 22,7 4,2 0,5 SL29 kapitalizem 6,0 35,2 35,0 13,3 0,4 9,2 0,9 SL30 liberalizem 1,6 15,0 38,7 22,7 1,1 19,7 1,2 SL31 Evropa 0,7 10,0 29,1 50,7 3,0 6,0 0,6 S pomočjo kartice mi povejte, ali je pravično, ali ni pravično – je prav ali ni prav… SL32 Kartica SL2 … da si ljudje z višjimi dohodki lahko s plačilom zagotovijo boljšo zdravstveno oskrbo kot ljudje z nizkimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,9 2 - deloma pravično, prav 9,6 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 13,4 4 - deloma nepravično, narobe 19,0 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 55,0 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 375 18. 11. 2016 10:28:31 376 SL33 Kartica SL2 … da ljudje z višjimi dohodki lahko omogočijo boljšo izobrazbo svojim otrokom kot ljudje z nižjimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,6 2 - deloma pravično, prav 8,8 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 14,1 4 - deloma nepravično, narobe 21,7 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 52,1 8 - ne vem 1,1 9 - b.o. 0,6 SL34 Kartica SL3 Kaj mislite, ali bi morali ljudje z visokimi dohodki plačevati večji delež svojega dohodka za davke in prispevke, v primerjavi s tistimi, ki imajo nizke dohodke, ali naj bi plačevali enak ali manjši delež dohodka za davke? 1 - dosti večji delež 27,8 2 - večji delež 56,9 3 - enak delež 10,3 4 - manjši delež 0,9 5 - dosti manjši delež 0,7 8 - ne vem 3,0 9 - b.o. 0,4 Kartica SL4 S pomočjo kartice povejte, v kolikšni meri vas skrbijo naslednje situacije? zelo precej le malo sploh nič ne vem b.o. 1 2 3 4 8 9 SL35 Da bi izgubili zaposlitev, ali ne bi mogli najti nove. 24,1 16,3 15,5 38,2 2,5 3,4 SL36 Da svojim otrokom ne bi mogli zagotoviti dobre izobrazbe. 31,2 19,3 12,1 30,1 2,5 4,7 SL37 Da bi na starost živel v revščini. 44,2 23,5 18,6 12,2 1,1 0,4 SL38 Da ne bi bil deležen potrebne zdravstvene oskrbe. 47,7 26,3 16,7 8,4 0,7 0,2 VREDNOTE-10.indd 376 18. 11. 2016 10:28:31 377 1.7.3 ESS 2014, VPRAŠANJA O VREDNOTAH - SCHWARTZOV MODEL HF1 Kartica A Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Pomislite na vsakega izmed opisov in s pomočjo kartice povejte, koliko je oseba podobna vam. Anketar: prilagodi obliko vprašanj spolu anketiranca zelo malo čisto podo- podo- podo- malo ni mi sploh ben/ ben/ ben/ podo- podo- mi ni podob- podob- podob- ben/ ben/ podo- na na na podobna podob- ben/ ne mi je mi je mi je mi je na podobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 A Zanj(o) je pomemb- no, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. 22,6 45,4 18,0 4,6 5,1 0,7 3,0 0,6 B Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. 1,0 8,4 21,2 13,3 43,4 10,0 2,0 0,6 C Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava ena- ko. Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti 41,9 46,8 5,1 1,5 1,8 0,2 2,4 0,3 D Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje spo- sobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne. 17,2 44,5 19,0 6,7 8,3 0,7 2,9 0,6 E Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem oko- lju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo /njeno varnost lahko ogrozilo. 39,1 44,4 8,6 2,7 2,0 0,6 2,2 0,5 F Rad(a) ima preseneče- nja in skuša vedno po- četi kaj novega. Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari. 20,8 41,9 19,3 6,8 7,3 1,1 2,4 0,6 VREDNOTE-10.indd 377 18. 11. 2016 10:28:31 378 zelo malo čisto podo- podo- podo- malo ni mi sploh ben/ ben/ ben/ podo- podo- mi ni podob- podob- podob- ben/ ben/ podo- na na na podobna podob- ben/ ne mi je mi je mi je mi je na podobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 G Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spošto- vati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje. 10,5 33,9 19,2 10,5 18,9 3,2 3,4 0,5 H Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje. Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti. 19,0 55,8 14,2 3,8 3,8 0,1 2,6 0,7 I Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skro- men. Ne želi vzbujati pozornosti. 33,9 49,5 10,9 2,2 1,5 0,0 1,4 0,6 J Zanj(o) je pomemb- no, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. 19,3 41,6 21,3 6,4 7,8 1,0 2,0 0,7 K Zanj(o) je pomembno, da sam(a) odloča o tem, kaj počne. Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih. 38,5 43,7 10,7 2,6 1,5 0,0 2,2 0,8 L Zanj(o) je zelo po- membno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. 32,4 55,6 8,3 0,8 0,5 0,1 1,7 0,6 M Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. 16,0 44,6 22,6 6,9 6,5 0,4 2,3 0,7 VREDNOTE-10.indd 378 18. 11. 2016 10:28:31 379 zelo malo čisto podo- podo- podo- malo ni mi sploh ben/ ben/ ben/ podo- podo- mi ni podob- podob- podob- ben/ ben/ podo- na na na podobna podob- ben/ ne mi je mi je mi je mi je na podobna vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 N Zanj(o) je pomemb- no, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami. Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane. 38,4 45,1 8,1 3,1 2,2 0,4 2,2 0,5 O Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. 6,3 17,6 22,3 12,6 28,3 9,9 2,2 0,7 P Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno. 26,3 50,7 11,8 4,8 2,9 0,6 2,3 0,6 Q Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spošto- vanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče. 14,1 46,7 20,3 7,3 8,0 1,0 2,0 0,7 R Zanj(o) je pomembno, da je vdan(a) svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim. 26,6 53,8 12,1 2,5 1,9 0,1 2,4 0,7 S Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen. 48,4 41,3 6,7 1,1 0,4 0,1 1,6 0,5 T Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere. 19,5 45,0 17,6 6,5 6,9 1,6 2,1 0,7 U Išče priložnosti, da bi se zabaval(a).Zanj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa. 15,8 38,2 21,0 10,5 9,6 2,3 2,0 0,7 VREDNOTE-10.indd 379 18. 11. 2016 10:28:31 380 1.7.4 ESS 2014, EKSPERIMENTALNI BLOK D29 Randomizacija anketirancev v dve skupini: 1 - skupina A – sledi blok A 49,8 2 - skupina B – sledi blok B 50,2 BLOK A: n=610 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših anket, vam bomo na koncu zastavili še nekaj vprašanj. Tematike so podobne kot prej, a vas naprošamo, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovarjali. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov. Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem. IF1 Kartica A2 Povejte prosim, kako pomembno naj bi bilo znanje slovenskega jezika za odločitev o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v Slovenijo. Odgovorite s pomočjo te kartice. 00 - izredno nepomembno 3,8 01 - 1,1 02 - 2,6 03 - 3,9 04 - 2,1 05 - 10,7 06 - 7,9 07 - 12,6 08 - 15,4 09 - 10,2 10 - izredno pomembno 27,4 88 - ne vem 1,8 99 - b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 380 18. 11. 2016 10:28:31 381 IF2 Kartica A2 In kako pomembno naj bi bilo biti belec za odločitev o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v Slovenijo. Odgovorite s pomočjo iste kartice. 00 - izredno nepomembno 44,3 01 - 11,0 02 - 9,0 03 - 5,9 04 - 3,9 05 - 10,0 06 - 3,3 07 - 2,8 08 - 1,8 09 - 1,1 10 - izredno pomembno 4,3 88 - ne vem 2,1 99 - b.o. 0,5 IF3 Kartica A2 In še, kako pomembno naj bi bilo sprejemanje slovenskega načina življenja za odločitev o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v Slovenijo. Odgovorite s pomočjo enake kartice. 00 - izredno nepomembno 3,0 01 - 1,6 02 - 2,3 03 - 4,4 04 - 5,1 05 - 13,8 06 - 10,2 07 - 12,6 08 - 16,7 09 - 7,5 10 - izredno pomembno 19,8 88 - ne vem 2,3 99 - b.o. 0,7 In zdaj še nekaj vprašanj z drugačno tematiko. IF4 Kartica A3 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kar počne vlada? Odgovorite s pomočjo kartice. 1 - sploh nič 43,6 2 - le malo 40,0 3 - do neke mere 11,0 4 - kar precej 1,3 5 - precej 0,5 8 - ne vem 3,0 9 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 381 18. 11. 2016 10:28:31 382 IF5 Kartica A3 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da vplivajo na politiko? Ocenite s pomočjo iste kartice. 1 - sploh nič 44,4 2 - le malo 39,5 3 - do neke mere 10,2 4 - kar precej 1,5 5 - precej 0,7 8 - ne vem 3,0 9 - b.o. 0,8 IF6 Kartica A3 Kaj menite, v kolikšni meri politike zanima, kaj mislijo ljudje, kot ste vi? Odgovorite s pomočjo kartice. 1 - sploh nič 44,9 2 - le malo 38,9 3 - do neke mere 9,2 4 - kar precej 2,1 5 - precej 0,8 8 - ne vem 3,0 9 - b.o. 1,1 IF7 Kartica A4 V kolikšni meri mislite, da bi bili zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji? Ocenite s pomočjo kartice. povsem povsem ne nezmožen/-na zmožen/-na vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 31,8 13,1 11,0 10,3 6,7 7,7 3,1 4,3 3,8 2,0 1,8 3,4 1,0 IF8 Kartica A5 S pomočjo kartice povejte, koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki? povsem povsem ne neprepričan/-a prepričan/-a vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 35,9 11,8 11,1 8,5 5,4 6,7 5,6 3,6 3,8 2,0 1,8 3,0 0,8 IF9 Kartica A6 S pomočjo kartice ocenite, kako enostavno se vam zdi osebno sodelovati v politiki? izredno izredno ne težavno enostavno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 26,7 10,2 14,3 13,0 6,9 11,0 5,1 2,5 3,0 1,3 1,0 4,3 1,0 VREDNOTE-10.indd 382 18. 11. 2016 10:28:31 383 BLOK B (n=614) Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših anket, vam bomo na koncu zastavili še nekaj vprašanj. Tematike so podobne kot prej, a vas naprošamo, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovarjali. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov. Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem. IF10 Kartica B2 Povejte prosim, kako pomembno naj bi bilo znanje slovenskega jezika za odločitev o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v Slovenijo. Odgovorite s pomočjo te kartice. 00 - izredno nepomembno 2,0 01 - zelo nepomembno 2,8 02 - precej nepomembno 4,7 03 - dokaj nepomembno 3,6 04 - malce nepomembno 2,3 05 - niti pomembno - niti nepomembno 6,5 06 - malce pomembno 6,0 07 - dokaj pomembno 13,8 08 - precej pomembno 17,1 09 - zelo pomembno 22,1 10 - izredno pomembno 16,0 88 - ne vem 2,1 99 - b.o. 1,0 IF11 Kartica B2 In kako pomembno naj bi bilo biti belec za odločitev o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v Slovenijo. Odgovorite s pomočjo iste kartice. 00 - izredno nepomembno 30,9 01 - zelo nepomembno 15,3 02 - precej nepomembno 9,9 03 - dokaj nepomembno 6,7 04 - malce nepomembno 3,7 05 - niti pomembno - niti nepomembno 10,9 06 - malce pomembno 4,1 07 - dokaj pomembno 4,6 08 - precej pomembno 3,9 09 - zelo pomembno 4,1 10 - izredno pomembno 2,0 88 - ne vem 3,3 99 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 383 18. 11. 2016 10:28:31 384 IF12 Kartica B2 In še, kako pomembno naj bi bilo sprejemanje slovenskega načina življenja za odločitev o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v Slovenijo. Odgovorite s pomočjo enake kartice. 00 - izredno nepomembno 2,6 01 - zelo nepomembno 2,0 02 - precej nepomembno 4,2 03 - dokaj nepomembno 3,6 04 - malce nepomembno 3,7 05 - niti pomembno niti nepomembno 9,0 06 - malce pomembno 8,0 07 - dokaj pomembno 18,2 08 - precej pomembno 15,0 09 - zelo pomembno 17,6 10 - izredno pomembno 13,2 88 - ne vem 2,6 99 - b.o. 0,3 In zdaj še nekaj vprašanj z drugačno tematiko. IF13 Kartica B3 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kaj počne vlada? Odgovorite s pomočjo kartice. 1 - sploh nič 45,0 2 - le malo 38,3 3 - do neke mere 9,9 4 - precej 1,1 5 - v veliki meri 1,3 8 - ne vem 3,6 9 - b.o. 0,8 IF14 Kartica B3 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da vplivajo na politiko? 1 - sploh nič 46,1 2 - le malo 37,1 3 - do neke mere 10,7 4 - precej 2,0 5 - v veliki meri 0,7 8 - ne vem 2,6 9 - b.o. 0,8 VREDNOTE-10.indd 384 18. 11. 2016 10:28:31 385 IF15 Kartica B3 Kaj menite, v kolikšni meri politike zanima, kaj mislijo ljudje, kot ste vi? Odgovorite s pomočjo kartice. 1 - sploh nič 46,4 2 - le malo 37,6 3 - do neke mere 11,7 4 - precej 1,1 5 - v veliki meri 0,0 8 - ne vem 2,6 9 - b.o. 0,5 IF16 Kartica B4 V kolikšni meri mislite, da bi bili zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji? 1 - sploh nisem zmožen/-na 45,4 2 - le malo sem zmožen/-na 27,2 3 - dokaj zmožen/-na 15,3 4 - zelo zmožen/-na 5,0 5 - povsem zmožen/-na 2,1 8 - ne vem 3,7 9 - b.o. 1,1 IF17 Kartica B5 S pomočjo kartice povejte, koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki? 1 - sploh se ne čutim sposobnega / sposobno 45,8 2 - le malo se počutim sposobnega / sposobno 28,3 3 - čutim se dokaj sposobnega / sposobno 14,5 4 - čutim se zelo sposobnega / sposobno 4,2 5 - čutim se povsem sposobnega / sposobno 2,9 8 - ne vem 2,9 9 - b.o. 1,3 IF18 Kartica B6 S pomočjo te kartice ocenite, kako enostavno se vam zdi osebno sodelovati v politiki? 1 - sploh ni enostavno 51,3 2 - le malo enostavno 26,2 3 - dokaj enostavno 12,1 4 - zelo enostavno 3,3 5 - povsem enostavno 1,6 8 - ne vem 4,2 9 - b.o. 1,3 VREDNOTE-10.indd 385 18. 11. 2016 10:28:31 386 IZPOLNI ANKETAR: J1 Kako pogosto je anketiranec spraševal za pojasnila pri posameznih vprašanjih? 1 - nikoli 53,9 2 - skoraj nikoli 26,1 3 - vsake toliko časa 11,8 4 - pogosto 4,9 5 - zelo pogosto 3,2 9 - b.o. 0,1 J2 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec nerad odgovarjal na nekatera vprašanja? 1 - nikoli 69,9 2 - skoraj nikoli 17,1 3 - vsake toliko časa 6,9 4 - pogosto 2,7 5 - zelo pogosto 3,3 9 - b.o. 0,2 J3 Kako pogosto ste imeli občutek, da se je anketiranec trudil odgovarjati po svojih najboljših močeh? 1 - nikoli 1,2 2 - skoraj nikoli 0,6 3 - vsake toliko časa 3,2 4 - pogosto 20,5 5 - zelo pogosto 74,0 9 - b.o. 0,5 J4 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec razumel vprašanja? 1 - nikoli 0,7 2 - skoraj nikoli 1,1 3 - vsake toliko časa 4,9 4 - pogosto 30,5 5 - zelo pogosto 62,9 J5 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete? 1 - da 9,0 2 - ne 90,9 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 386 18. 11. 2016 10:28:31 387 Preskok (J5=1); n=110 J6 Kdo je bil to? Seštevek odgovorov 1 - zakonec / partner 61,1 2 - sin / hči 21,3 3 - mama / oče / tast / tašča 14,8 4 - drug sorodnik 7,4 5 - nekdo, ki ni sorodnik 1,9 8 - ne vem 1,8 9 - b.o. 0,9 Velikost naselja: 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 21,2 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 32,1 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 9,5 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 13,0 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 11,8 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 12,4 9 - b.o. 0,1 Tip krajevne skupnosti: 1 - mestna 35,5 2 - primestna 8,7 3 - vaška 55,9 VREDNOTE-10.indd 387 18. 11. 2016 10:28:31 VREDNOTE-10.indd 388 18. 11. 2016 10:28:31 389 1.8 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2015/1 • Mednarodna družboslovna raziskava: ISSP, 2015, Stališča do dela; • ISSP 2016, Stališča do vloge države; • Stališča do nacionalne in mednarodne varnosti; • SJM, Ogledalo javnega mnenja Mitja Hafner Fink, Brina Malnar, Niko Toš, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Karl H. Mueller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: V tem poglavju je zapis vprašalnika terenske raziskave 2015, ki je vključeval štiri tematske oz. problemske bloke. V prvem delu sta dva problemska sklopa iz mednarodnega programa ISSP, in sicer Vrednotenje dela (ISSP 2015) in Stališča do vloge države (ISSP 2016). Za oba problemska sklopa velja, da sta ponovljena in da so predhodne meritve v medčasovnih in mednarodnih primerjavah prikazane v knjigi Vrednote v prehodu VII. Dalje, prikaz vsebuje rezultate raziskave o nacionalni in mednarodni varnosti; predhodne meritve te tematike so prikazane v knjigah Vrednote v prehodu II.-IV. Četrti, longitudinalni del, Ogledalo javnega mnenja, je sestavina bolj ali manj vseh raziskav, ki so prikazane v knjigah Vrednote v prehodu II.–IV. Vključene raziskave in naročniki: • Mednarodna družboslovna raziskava, ISSP 2015, Stališča do dela; nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Mednarodna družboslovna raziskava ISSP 2016, Stališča do vloge države, nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Stališča do varnosti, naročnik: Obramboslovni raziskovalni center FDV IDV; • Ogledalo javnega mnenja, nacionalni raziskovalni program, ARRS. VREDNOTE-10.indd 389 18. 11. 2016 10:28:31 390 Raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Osnovna vsebina projekta: • ISSP 2015, Stališča do dela: vrednotenje dela oz. zaposlitve; vpliv zaposlitve na družino in obratno; oblike zaposlitve; ocena različnih vidikov zaposlitve; varnost oz. trajnost zaposlitve; menjava zaposlitve; zaposlitev in izobraževanje; itd. • ISSP 2016, Razumevanje vloge države: protestniški potencial; vloga države na temeljnih področjih družbenega reguliranja; odgovornost države, država in nosilci vpliva, represivna vloga države; poseganje države v zasebnost; davki kot oblika socialne regulacije; • Stališča do nacionalne in mednarodne varnosti: ocene ogroženosti po področjih; odgovornost za odpravljanje naravnih nesreč; temeljna področja delovanja vojske; itd. • Ogledalo javnega mnenja: temeljne vrednote; ocene razmer na družbenih področjih; zaupanje v institucije; vrednote-pojmi; razumevanje demokracije; svoboda-enakost-varnost; ekološka ogroženost. Vprašalnik, vzorec, izvedba: Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N = 1800) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije; realizacija (N = 1024); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI). Čas izvedbe: raziskava je potekala v času od 10. 11. 2015 do 23. 2. 2016 ob sodelovanju 30 anketarjev v 150 anketnih okoliših v Sloveniji. Datoteka: SJM 2015/1, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM15), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 390 18. 11. 2016 10:28:31 391 1.8.1 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA; SJM 2015 (1. del) ZADOVOLJSTVO Z RAZMERAMI Z1 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne vem, nezadovoljen zadovoljen b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88, 99 0,4 0,2 0,9 2,9 2,5 16,3 8,1 18,8 26,5 12,3 10,8 0,3 Z2 Prosimo vas, da s pomočjo iste lestvice izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh nisem zelo sem ne srečen/-na srečen/-na vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,2 1,1 2,6 2,0 14,3 8,9 13,9 26,2 16,4 13,8 0,2 0,1 Z3 Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne vem, nezadovoljen/-na zadovoljen/-na b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 0,6 0,8 2,2 5,3 6,3 15,7 13,4 18,3 20,7 9,2 7,4 0,2 Z4 Če se primerjate z ljudmi v vaši okolici, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu boljše kot njim, enako ali slabše? veliko veliko ne slabše boljše vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,4 1,0 1,8 5,0 7,1 42,5 13,2 13,1 8,2 4,0 1,1 2,7 0,0 VREDNOTE-10.indd 391 18. 11. 2016 10:28:31 392 Z5 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,9 5,3 9,5 14,7 11,3 19,5 7,5 11,2 10,2 3,1 1,7 0,1 0,0 Z6 Nekateri ljudje imajo občutek, da lahko docela svobodno odločajo o svojem življenju, drugi pa imajo občutek, da s svojimi dejanji ne morejo bistveno vplivati na to, kaj se z njimi dogaja. Prosimo vas, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, v kolikšni meri lahko vi odločate o svojem življenju. Pri tem pomeni 0 čisto nič, 10 pa v veliki meri. ne čisto nič v veliki meri vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 0,7 0,5 1,7 3,5 4,2 14,8 10,2 14,8 22,9 11,3 14,6 0,7 0,1 Z7 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? pesimist optimist ne vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,5 1,5 5,0 5,1 18,7 9,2 15,9 21,2 10,6 10,9 0,9 0,1 VREDNOTE-10.indd 392 18. 11. 2016 10:28:32 393 1.8.2 STALIŠČA DO DELA, SJM 2015/1 MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA ISSP 20151 W1 Prosimo povejte, koliko se strinjate ali ne strinjate z navedenima trditvama o delu, pri čemer imejte v mislih delo na splošno. niti v celoti strinjam, ne sploh se strinjam niti ne strinjam se ne ne strinjam se strinjam se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Delo v službi je le način, da človek zasluži denar in nič več. 8,9 25,4 23,0 32,7 8,8 1,2 0,0 b) Rad/-a bi hodil/-a v službo, tudi če ne bi potreboval/-a denarja. 14,5 39,9 18,0 18,9 6,6 2,0 0,1 W2 Kako pomembna je za vas vsaka od naslednjih stvari, ko pomislite na službo oziroma zaposlitev? zelo sploh po- po- ni po- ni po- memb- memb- niti - memb- memb- ne no no niti no no vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) varnost zaposlitve 55,8 37,9 4,0 1,0 0,5 0,8 0,1 b) dober zaslužek 28,0 58,0 11,1 1,5 0,6 0,7 0,1 c) veliko možnosti za napredovanje 22,7 50,3 18,9 5,7 0,7 1,7 0,1 d) zanimivo delo 45,8 47,0 4,9 1,0 0,3 0,9 0,2 e) da lahko delaš samostojno 32,3 49,8 13,4 2,9 0,6 1,0 0,0 f) da pri svojem delu lahko pomagaš drugim 34,7 54,0 8,5 1,3 0,6 1,0 0,0 g) da je delo koristno za družbo 30,8 55,7 9,9 1,7 0,8 1,2 0,1 h) da lahko sam razporediš delo v dnevu in tednu 24,3 42,6 22,3 7,6 1,8 1,4 0,1 i) da imaš osebne stike z drugimi ljudmi 34,1 50,2 10,4 3,3 0,7 1,2 0,1 VREDNOTE-10.indd 393 18. 11. 2016 10:28:32 394 W3 Ali ste se že kdaj oz. ali bi se odrekli dobri priložnosti za zaposlitev v korist vašemu družinskemu življenju? 1 - da, to sem že storil/-a in bi verjetno še kdaj 19,4 2 - da, to sem že storil/-a, a verjetno ne bi več 7,5 3 - ne, tega še nisem storil/-a, ampak verjetno bi 33,8 4 - ne, tega še nisem storil/-a in verjetno ne bi 32,0 8 - ne vem 7,0 9 - b.o. 0,2 W4 Ali ste kdaj oz. bi v prid družinskemu življenju vztrajali v službi, ki vas ni oziroma ne bi izpolnjevala? 1 - da, to sem že storil/-a in bi verjetno še kdaj 15,8 2 - da, to sem že storil/-a, a verjetno ne bi več 11,9 3 - ne, tega še nisem storil/-a, ampak verjetno bi 27,4 4 - ne, tega še nisem storil/-a in verjetno ne bi 38,5 8 - ne vem 6,2 9 - b.o. 0,2 W5 Ste bili v zadnjih petih letih neenakopravno obravnavani (diskriminirani) v zvezi z zaposlitvijo, npr. pri prijavi za službo, ko je šlo za povišanje plače ali napredovanje? 1 - da –––––––––––––– Nadaljujte z W6 14,3 2 - ne –––––––––––––– Preskok NA W7 62,7 0 - nisem bil zaposlen, nisem iskal zaposlitve –– Preskok na W7 22,9 9 - b.o. 0,1 Odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju W5 odgovorili z ‚da‘ ali b.o.; n=147 W6 Kaj je bil po vašem mnenju glavni razlog za neenakopravno obravnavo? 01 - moja starost 19,0 02 - moja rasna, etnična pripadnost 3,4 03 - moja nacionalnost 2,7 04 - moj spol 8,2 05 - moja verska pripadnost 0,0 06 - moja invalidnost, duševna ali telesna bolezen 5,4 07 - moje družinske obveznosti 4,1 08 - moja politična prepričanja 2,7 09 - drugo 52,4 88 - ne vem 1,4 99 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 394 18. 11. 2016 10:28:32 395 W7 Ste bili v zadnjih petih letih na delovnem mestu kakorkoli nadlegovani s strani nadrejenih ali sodelavcev, npr. ste bili deležni ustrahovanja, psihične ali fizične zlorabe? 1 - da 8,2 2 - ne 68,3 0 - se ne nanaša (nimam zaposlitve / nadrejenega / sodelavcev) 23,5 W8 Koliko se strinjate ali ne strinjate z navedenima trditvama? niti v celoti strinjam, ne sploh se strinjam niti ne strinjam se ne ne strinjam se strinjam se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Delavci potrebujejo močne sindikate za zaščito svojih interesov. 23,7 35,1 19,2 12,4 5,8 3,7 0,1 b) Močni sindikati so slabi za slovensko gospodarstvo. 6,7 18,7 33,6 26,0 5,5 9,6 0,0 W9 Denimo, da bi lahko sami odločali o vaši sedanji delovni aktivnosti. Kaj od navedenega bi najraje izbrali? 1 - zaposlitev s polnim delovnim časom (30 ur na teden ali več) 66,8 2 - zaposlitev s skrajšanim delovnim časom (od 10 do 29 ur na teden) 15,6 3 - zaposlitev za manj kot 10 ur na teden 3,0 4 - da sploh ne bi bil zaposlen-a 12,4 8 - ne vem 2,1 W10 Ali trenutno imate plačano zaposlitev? Anketar: „plačana zaposlitev“ vključuje tako zaposlene kot samozaposlene 1 - da –––––––––––––– Nadaljujte z W11 47,7 2 - ne –––––––––––––– Preskok na W32 52,3 VREDNOTE-10.indd 395 18. 11. 2016 10:28:32 396 Navodilo: Na vprašanja od W11 do W31 odgovarjajo le tisti, ki imajo plačano zaposlitev! 1997 – N=538; 2006 – N=510; 2015 – N=488 Pri vprašanjih, ki sledijo, imejte v mislih svojo glavno zaposlitev. W11 Pomislite na vašo sedanjo zaposlitev – koliko delate (vključno z nadurami) in koliko pri tem zaslužite. Če bi lahko izbrali eno od naslednjih treh možnosti, kateri bi dali prednost? 1 - delati več ur in zaslužiti več denarja 28,9 2 - delati toliko ur kot doslej in zaslužiti toliko denarja kot doslej 60,7 3 - delati manj ur in zaslužiti manj denarja 5,5 8 - ne vem 4,7 9 - b.o. 0,2 W12 Prosimo vas, da za vsako od naslednjih trditev poveste, v kolikšni meri drži za vašo sedanjo (redno) zaposlitev. (Glavna zaposlitev v primeru, da jih je več.) niti v celoti strinjam, ne sploh se strinjam niti ne strinjam se ne ne strinjam se strinjam se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) imam zanesljivo zaposlitev 42,2 34,8 11,9 9,2 1,4 0,2 0,2 b) moj zaslužek je dober 10,9 32,4 35,5 16,2 4,5 0,4 0,2 c) imam dobre možnosti za napredovanje 9,0 26,8 23,2 28,5 11,1 1,2 0,2 d) moje delo je zanimivo 35,7 47,3 11,5 4,1 1,0 0,0 0,4 e) pri svojem delu sem samostojen/-a 39,3 41,8 14,5 3,5 0,6 0,0 0,2 f) pri svojem delu lahko pomagam drugim ljudem 39,5 43,4 10,7 4,9 1,0 0,2 0,2 g) moje delo je koristno za družbo 31,4 43,6 17,4 5,1 1,6 0,6 0,2 h) pri mojem delu imam osebne stike z drugimi ljudmi 58,8 33,8 3,9 2,5 0,8 0,0 0,2 W13 In zdaj še nekaj vprašanj o pogojih dela na vašem delovnem mestu. Prosimo povejte, kako pogosto se vam pri vašem delu dogajajo naslednje stvari... komaj ne vedno pogosto včasih kdaj nikoli vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) da morate opravljati težka fizična dela 13,9 12,5 19,3 14,3 39,8 0,0 0,2 b) da se vam zdi vaše delo stresno 17,6 33,4 31,8 7,4 9,6 0,0 0,2 VREDNOTE-10.indd 396 18. 11. 2016 10:28:32 397 W14 In kako pogosto…? komaj vedno pogosto včasih kdaj nikoli ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) med svojim običajnim delovnikom delate doma 9,8 11,9 18,0 10,0 50,0 0,0 0,2 b) vaša služba vključuje delo ob vikendih 15,8 17,2 25,4 14,3 26,8 0,0 0,4 W15 Katera od trditev najbolje opisuje, kdo odloča o tem, kdaj pričnete in kdaj končate z delom? 1 - uro začetka in konca dela določi moj delodajalec in je sam/-a ne morem spreminjati 51,6 2 - v določenih mejah lahko sam/-a odločam, kdaj bom začel/-a delati in kdaj bom z delom končal/-a 36,3 3 - povsem svobodno lahko odločam, kdaj bom pričel/-a in končal/-a z delom 11,5 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,4 W16 Katera od trditev najbolje opisuje vaš običajni delovni čas pri vaši glavni zaposlitvi? 1 - imam reden delovni čas ali izmeno (podnevi, zvečer ali ponoči) 75,8 2 - imam delovni čas ali izmeno, ki se pogosto spreminja (na primer iz dnevne v večerno ali nočno) 14,1 3 - imam delovni čas, ki ga v zadnjem trenutku določa moj delodajalec 7,4 8 - ne vem 2,0 9 - b.o. 0,6 W17 Katera od trditev najbolje opisuje, kako je običajno organizirano vaše dnevno delo? 1 - povsem svobodno odločam o organizaciji svojega dela 20,7 2 - v določenih mejah lahko sam/-a odločam o organizaciji svojega dela 58,2 3 - nobenega vpliva nimam na organizacijo svojega dela 20,9 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 397 18. 11. 2016 10:28:32 398 W18 Kako težko bi bilo za vas, da bi vzeli v delovnem času eno ali dve prosti uri zato, da bi uredili zasebne ali družinske zadeve? 1 - sploh ne bi bilo težko 36,5 2 - ne preveč težko 33,4 3 - dokaj težko 14,1 4 - zelo težko 15,6 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 W19 Kako pogosto čutite, da... komaj ne vedno pogosto včasih kdaj nikoli vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) ...vaše službene obveznosti motijo vaše družinsko življenje? 1,8 13,9 31,8 22,1 29,7 0,4 b) ...vaše družinske obveznosti motijo vaše delo v službi? 0,4 2,3 12,9 31,1 52,7 0,4 0,2 W20 Kolikšen delež vaših preteklih delovnih izkušenj in znanj lahko uporabite pri vašem sedanjem delu? 1 - skoraj nič 12,7 2 - malo 12,7 3 - precej 31,4 4 - skoraj vse 40,4 8 - ne vem 2,7 9 - b.o. 0,2 W21 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakršnega koli usposabljanja za izboljšanje vaše delovne usposobljenosti, tako v okviru vašega podjetja (službe) kot kjerkoli drugje? 1 - da 59,4 2 - ne 40,2 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 398 18. 11. 2016 10:28:32 399 W22 Kako bi vi na splošno ocenili odnose med ljudmi v vašem delovnem okolju med ... niti zelo precej dobri, precej zelo neodlo- dobri dobri niti slabi slabi slabi čen b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) vodstvom in zaposlenimi 21,1 35,5 27,7 8,8 3,1 3,5 0,4 b) kolegi pri delu 34,2 44,1 15,0 1,6 0,6 4,3 0,2 W23 Kako zadovoljni ste s svojo sedanjo službo, zaposlitvijo? 1 - popolnoma zadovoljen/-na 17,0 2 - zelo zadovoljen/-na 24,2 3 - precej zadovoljen/-na 36,9 4 - niti zadovoljen/-na, niti nezadovoljen/-na 17,8 5 - precej nezadovoljen/-na 2,5 6 - zelo nezadovoljen/-na 1,2 7 - popolnoma nezadovoljen/-na 0,2 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 W23a Kako zadovoljni ste s porazdelitvijo svojega časa med tistega, ki ga porabite za službo, in tistega, ki ga porabite za druge stvari v življenju? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izjemno nezadovoljni s porazdelitvijo časa, 10 pa, da ste izjemno zadovoljni. izjemno izjemno ne nezadovoljen/-na zadovoljen-/na vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,4 1,2 1,8 6,4 4,3 20,3 12,1 18,0 19,5 7,8 7,6 0,2 0,4 W24 V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami? niti v celoti strinjam, ne sploh se stri- strinjam niti ne strinjam se ne ne njam se strinjam se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Pripravljen/-a sem delati več in bolje kot sedaj, da bi svojemu podjetju ali ustanovi pomagal/-a k uspehu. 12,3 43,9 27,9 10,0 4,7 1,0 0,2 b) Ponosen/-na sem, da delam za svoje podjetje ali ustanovo. 23,8 49,4 19,7 5,1 1,0 0,8 0,2 c) Zavrnil/-a bi ponudbo za drugo zaposlitev, tudi precej bolje plačano, le da bi ostal/-a v sedanjem podjetju ali ustanovi. 11,7 15,6 24,2 26,4 18,0 3,9 0,2 VREDNOTE-10.indd 399 18. 11. 2016 10:28:32 400 W25 Sedaj pomislite na vrsto dela, ki ga opravljate, ne glede na podjetje ali organizacijo, kjer ste zaposleni. V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjima trditvama? niti v celoti strinjam, ne sploh se stri- strinjam niti ne strinjam se ne ne njam se strinjam se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Če bi dobil/-a priložnost, bi sedanjo vrsto dela zamenjal/-a za nekaj drugega. 13,5 25,8 19,9 25,2 13,5 1,8 0,2 b) Ponosen/-na sem na vrsto dela, ki ga opravljam. 30,1 48,8 17,8 2,5 0,4 0,2 0,2 W26 Kako težko oz. lahko bi vam bilo najti novo delo, zaposlitev, ki bi bila vsaj tako dobra kot sedanja? 1 - zelo lahko 2,3 2 - dokaj lahko 12,1 3 - niti lahko, niti težko 23,4 4 - dokaj težko 32,0 5 - zelo težko 26,4 8 - ne vem 3,7 9 - b.o. 0,2 W27 Na splošno, kako verjetno je, da boste v obdobju naslednjih 12 mesecev skušali poiskati zaposlitev v drugem podjetju, ustanovi? 1 - zelo verjetno 7,2 2 - verjetno 8,8 3 - ne preveč verjetno 17,6 4 - zelo malo verjetno 62,7 8 - ne vem 3,5 9 - b.o. 0,2 W28 Koliko, če sploh, vas skrbi, da bi izgubili zaposlitev? 1 - zelo me skrbi 9,8 2 - do neke mere me skrbi 26,2 3 - bolj malo me skrbi 25,0 4 - sploh me ne skrbi 38,7 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 400 18. 11. 2016 10:28:32 401 W29 V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami? Da bi se izognil/-a nezaposlenosti, bi bil/-a pripravljen/-a... v celoti ne sploh se stri- strinjam niti - strinjam se ne ne njam se niti se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) sprejeti delo, ki zahteva nove veščine in znanja 46,1 41,6 5,5 3,9 2,3 0,4 0,2 b) sprejeti nižji položaj za nižje plačilo 20,1 36,5 21,1 16,2 5,3 0,6 0,2 c) sprejeti začasno zaposlitev 29,5 48,6 9,4 9,4 2,9 0,0 0,2 d) sprejeti delo v oddaljenem kraju 15,8 36,9 22,3 17,2 7,2 0,4 0,2 e) preseliti se znotraj Slovenije 7,4 15,6 19,3 30,5 25,4 1,6 0,2 f) preseliti se v drugo državo 9,0 11,5 14,3 23,0 40,4 1,6 0,2 W30 Ste v zadnjih 12 mesecih poleg svoje glavne zaposlitve opravljali še kakšno drugo delo za plačilo? 1 - da, ves čas –––––––––––––– Nadaljujte z W31 5,9 2 - da, večino časa –––––––––––––– Nadaljujte z W31 2,5 3 - da, samo nekaj časa –––––––––––––– Nadaljujte z W31 8,6 4 - ne –––––––––––––– Preskok na R1 82,8 9 - b.o. 0,2 Odgovarjajo tisti, ki so na vprašanje W30 odgovorili 1, 2, 3, 9; n=84 W31 Koliko ste v zadnjih 12 mesecih zaslužili z dodatnim delom v primerjavi z vašo glavno zaposlitvijo? Z dodatnim delom sem zaslužil/-a… 1 - precej manj kot z glavno zaposlitvijo 58,3 2 - manj kot z glavno zaposlitvijo 20,2 3 - približno enako 9,5 4 - več kot z glavno zaposlitvijo 3,6 5 - precej več kot z glavno zaposlitvijo 3,6 8 - ne vem 2,4 9 - b.o. 2,4 Navodilo: Na vprašanja W32 do W44 odgovarjajo tisti, ki trenutno nimajo plačane zaposlitve! 1997 – N=467; 2006 – N=492; 2015 – N=536 W32 Ali ste kdaj imeli plačano zaposlitev, ki je trajala vsaj leto ali več? 1 - da –––––––––––––– Nadaljujte z W33 76,3 2 - ne –––––––––––––– Preskok na W36 23,7 9 - b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 401 18. 11. 2016 10:28:32 402 W33a Katerega leta je prenehala vaša zadnja zaposlitev? Podatki so v datoteki! W33b Prosimo povejte tudi mesec. Podatki so v datoteki! Na vprašanji W34 in W35 odgovarjajo tisti, ki so na vprašanje W32 odgovorili 1 - imel plačano zaposlitev n2005=331; n2015=409 W34 Kako zadovoljni ste bili s svojo zadnjo službo, zaposlitvijo? 1 - popolnoma zadovoljen/-na 23,7 2 - zelo zadovoljen/-na 23,5 3 - precej zadovoljen/-na 29,8 4 - niti zadovoljen/-na, niti nezadovoljen/-na 14,9 5 - precej nezadovoljen/-na 4,6 6 - zelo nezadovoljen/-na 2,2 7 - popolnoma nezadovoljen/-na 0,7 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 W35 Kateri je bil poglavitni razlog, da je vaša zaposlitev prenehala? 1 - dosegel/-a sem starostno mejo za upokojitev 57,9 2 - upokojil/-a sem se predčasno, po lastni odločitvi 4,9 3 - upokojil/-a sem se predčasno, a ne po lastni odločitvi 3,9 4 - postal/-a sem (trajno) nesposoben/-na za delo 8,6 5 - moje delovno mesto je bilo ukinjeno 5,9 6 - bil/-a sem odpuščen/-a 3,2 7 - moja pogodba o zaposlitvi se je iztekla 3,9 8 - družinske obveznosti 2,7 9 - poročil/-a sem se 0,7 drugo 8,3 b.o. 0,0 W36 Ali si želite imeti (plačano) zaposlitev, bodisi sedaj ali pa kdaj v prihodnosti? 1 - da –––––––––––––– Nadalujte z W37 31,5 2 - ne –––––––––––––– Preskok na W43 68,5 9 - b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 402 18. 11. 2016 10:28:32 403 Na vprašanja W37 do W42 odgovarjajo tisti, ki so na vprašanje W36 odgovorili 1; n2015=169 W37 Kako verjetno se vam zdi, da bi našli zaposlitev? 1 - zelo verjetno 17,8 2 - verjetno 36,1 3 - ne preveč verjetno 25,4 4 - zelo malo je verjetno 18,9 8 - ne vem 1,8 9 - b.o. 0,0 W38 Kako močno, če sploh, vas skrbi, da morda ne boste našli zaposlitve? 1 - močno me skrbi 22,5 2 - precej me skrbi 18,3 3 - malo me skrbi 29,0 4 - sploh me ne skrbi 29,6 8 - ne vem 0,6 W39 V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami? Da bi dobil/-a službo, bi bil/-a pripravljen/-a... v celoti ne sploh se stri- strinjam niti - strinjam se ne ne njam se niti se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) sprejeti delo, ki zahteva nove veščine in znanja 43,8 43,2 5,9 3,0 1,2 3,0 0,0 b) sprejeti nižje plačan položaj 17,2 43,2 19,5 13,6 3,0 3,6 0,0 c) sprejeti začasno zaposlitev 35,5 52,7 5,3 3,6 1,2 1,8 0,0 d) sprejeti delo v oddaljenem kraju 21,3 29,0 16,6 22,5 8,9 1,8 0,0 e) preseliti se znotraj Slovenije 13,0 20,7 13,6 32,5 17,2 2,4 0,6 f) preseliti se v drugo državo 11,2 18,3 8,3 24,3 35,5 2,4 0,0 W40 Ste v obdobju zadnjih 12 mesecev naredili kaj od naštetega, da bi našli zaposlitev? da, enkrat da, ali več kot ne ne dvakrat dvakrat vem b.o. 1 2 3 8 9 a) se prijavili na (državni) zavod za zaposlovanje 62,7 32,5 4,7 0,0 0,1 b) se prijavili pri zasebni agenciji za zaposlovanje 85,8 9,5 4,7 0,0 0,0 c) se odzvali na oglas za službo v časopisu ali reviji 76,9 9,5 13,6 0,0 0,0 d) dali v časopis ali na internet oglas, da iščete zaposlitev 86,4 8,9 4,7 0,0 0,0 e) iskali delo neposredno pri delodajalcih 60,9 19,5 19,5 0,0 0,1 f) prosili sorodnike, prijatelje ali kolege, da vam pomagajo pri iskanju zaposlitve 60,9 17,8 21,3 0,0 0,0 VREDNOTE-10.indd 403 18. 11. 2016 10:28:32 404 W41 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakršnega koli usposabljanja za izboljšanje vaše delovne usposobljenosti? 1 - da 26,0 2 - ne 73,4 8 - ne vem 0,6 W42 Ali trenutno iščete zaposlitev? 1 - da 39,6 2 - ne 60,4 W43 Kaj oziroma kdo je za vas poglavitni vir sredstev za preživljanje? 01 - trenutni zakonec, partner 9,0 02 - drugi družinski člani 11,8 03 - pokojnina 67,9 04 - podpora za brezposelne 1,9 05 - socialna podpora 2,1 06 - občasno delo 2,1 07 - štipendija, študentsko posojilo 2,6 08 - prihranki 0,7 09 - naložbe ali dohodek iz najema 0,0 95 - drugo 1,9 99 - b.o. 0,2 W44 Kako močno, če sploh, vas skrbi, da bi izgubili ta poglavitni vir sredstev za preživljanje? 1 - močno me skrbi 31,9 2 - precej me skrbi 19,4 3 - malo me skrbi 22,9 4 - sploh me ne skrbi 25,7 VREDNOTE-10.indd 404 18. 11. 2016 10:28:32 405 1.8.3 STALIŠČA O VLOGI DRŽAVE MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA ISSP 2016, SJM 2015/1 R1 Če govorimo na splošno, ali bi vi rekli, da je treba zakone upoštevati brez izjeme, ali pa obstajajo določene izjemne situacije, v katerih bi moral človek ravnati po svoji vesti, pa čeprav bi pri tem prekršil zakone? 1 - zakone je treba ubogati brez izjeme 39,9 2 - v izjemnih situacijah je treba poslušati svojo vest 55,2 8 - ne vem 4,8 9 - b.o. 0,1 R2 Posamezniki ali združenja lahko na veliko načinov protestirajo proti ukrepom oblasti, kadar te ukrepe odločno odklanjajo. Prosimo vas, da nam na osnovi dane lestvice poveste, v kakšni meri naj bi bile po vašem mnenju dovoljene naštete protestne akcije. v no- benem v vsakem ni primeru primeru dovo- dovo- ni dovo- ne dovoljeno ljeno -ljeno ljeno vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a) organiziranje javnih zborovanj v protest proti oblasti 23,5 60,3 8,4 2,1 5,8 0,0 b) organiziranje protestnih pohodov in demonstracij 21,1 60,7 10,9 1,5 5,5 0,3 R3 Nazore nekaterih ljudi večina ocenjuje kot skrajne. Pomislite na ljudi, ki hočejo nasilno zrušiti oblast. Ali menite, da bi tem ljudem lahko dovolili...? v no- v vsakem benem primeru ne primeru ne dovolili dovolili dovolili dovolili vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a) prirediti javna zborovanja, na katerih lahko izrazijo svoje nazore 5,8 29,8 34,9 24,3 5,3 0,0 b) objaviti knjige, v katerih izražajo svoje nazore 10,0 54,1 19,4 11,2 5,3 0,0 VREDNOTE-10.indd 405 18. 11. 2016 10:28:32 406 R4 Tudi sodišča se lahko motijo. Kaj je po vaši oceni slabše? 1 - obsoditi nedolžno osebo, ali 65,6 2 - oprostiti krivo osebo 16,8 8 - ne vem, neodločen 17,6 9 - b.o. 0,0 R5 Našteli vam bomo nekaj ukrepov, ki jih lahko sprejme vlada v zvezi s sedanjim gospodarskim položajem. Za vsakega od njih nam povejte, ali ga podpirate ali ne podpirate? močno sploh ne pod- pod- niti - ne pod- podpi- ne piram piram niti -piram ram vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) zmanjšanje izdatkov države (proračuna) 23,5 41,7 15,2 13,2 1,9 4,5 0,0 b) financiranje programov zaposlovanja 25,2 55,1 10,3 5,6 1,3 2,6 0,0 c) manj zakonskih predpisov za gospodarstvo 20,5 41,9 21,3 7,8 1,0 7,5 0,0 d) podpora industriji pri razvoju novih proizvodov in tehnologije 43,9 48,7 3,1 1,2 0,2 2,6 0,2 e) podpora nazadujočim vejam industrije, da bi zagotovili delovna mesta 25,0 36,5 14,9 17,1 3,2 3,1 0,1 f) skrajšanje tedenskega delovnega časa, da bi tako ustvarili nova delovna mesta 12,7 36,5 24,0 18,4 4,8 3,6 0,0 R6 Prosimo vas, da nam za našteta področja poveste, ali bi po vaši sodbi morala vlada zagotoviti zanje več ali manj denarja. Pri tem upoštevajte, da če boste rekli “veliko več”, to lahko zahteva tudi povišanje davkov. veliko veliko več nekaj kot nekaj manj ne vem, denarja več doslej manj denarja b.o. 1 2 3 4 5 8 a) za varstvo okolja 10,8 48,8 34,7 2,6 0,6 2,4 b) za zdravstvo 29,5 48,0 19,0 1,7 0,5 1,3 c) za policijo in odkrivanje kaznivih dejanj 15,7 50,6 27,4 2,3 1,0 2,9 d) za izobraževanje 22,4 43,4 29,9 2,0 0,4 2,1 e) za vojsko in obrambo 6,8 26,7 41,3 14,5 7,1 3,6 f) za pokojnine 27,2 50,1 19,5 1,6 0,2 1,4 g) za podporo nezaposlenim 11,0 32,6 37,7 12,3 3,1 3,2 h) za kulturo in umetnost 4,1 27,6 50,2 12,8 2,2 3,0 VREDNOTE-10.indd 406 18. 11. 2016 10:28:33 407 R7 Povejte nam prosim, za katere od naštetih stvari naj bi bila pri nas odgovorna država? Ali je država odgovorna... v nobenem v vsakem delno v glavnem primeru ne primeru odgo- ni odgo- ni odgo- vem, odgovorna vorna vorna vorna b.o. 1 2 3 4 8 a) zagotoviti delovno mesto za vsakogar, ki hoče delati 38,3 43,9 12,9 4,0 0,9 b) nadzorovati cene 37,0 42,9 13,9 3,9 2,3 c) zagotoviti zdravstveno oskrbo za bolne 84,3 14,3 1,1 0,0 0,4 d) zagotoviti upokojencem in starim ljudem primeren življenjski standard 76,8 21,6 1,3 0,1 0,3 e) pomagati industriji, da si zagotovi razvoj 49,4 43,1 4,2 0,8 2,5 f) zagotoviti nezaposlenim primeren življenjski standard 26,1 51,8 16,4 3,1 2,6 g) znižati razlike med revnimi in bogatimi 61,3 29,9 6,5 1,2 1,1 h) zagotoviti štipendije za študente iz družin z nižjimi dohodki 68,0 28,5 2,2 0,2 1,1 i) zagotoviti dostojno prebivališče za tiste, ki si ga ne morejo privoščiti 40,4 50,4 7,1 0,5 1,6 j) strogo zakonsko preprečevati škodo, ki jo v okolju povzroča industrija 61,3 32,5 3,4 0,3 2,4 k) spodbujati enakost med moškimi in ženskami 57,6 30,3 7,7 1,5 2,9 R8 Ljudje imajo različne poglede na to, kdo bi moral opravljati naslednje storitve v Sloveniji. Kdo naj bi po vašem mnenju predvsem izvajal… R8a zdravstveno varstvo za bolne 1 - javni zavodi / država 91,8 2 - zasebni zavodi / profitne organizacije 3,6 3 - neprofitne organizacije / dobrodelne organizacije / zadruge 1,6 4 - verske organizacije 0,0 5 - družina, sorodniki ali prijatelji 0,7 8 - ne vem 2,2 b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 407 18. 11. 2016 10:28:33 408 R8b skrb za starejše ljudi 1 - javni zavodi / država 81,4 2 - zasebni zavodi / profitne organizacije 5,1 3 - neprofitne organizacije / dobrodelne organizacije / zadruge 3,1 4 - verske organizacije 0,1 5 - družina, sorodniki ali prijatelji 7,1 8 - ne vem 3,0 b.o. 0,1 R8c obvezno izobraževanje otrok v šolah 1 - javni zavodi / država 95,6 2 - zasebni zavodi / profitne organizacije 1,7 3 - neprofitne organizacije / dobrodelne organizacije / zadruge 0,7 4 - verske organizacije 0,0 5 - družina, sorodniki ali prijatelji 0,5 8 - ne vem 1,6 R9 Pred vami je seznam ljudi in organizacij, ki lahko vplivajo na ukrepe vlade… Prosimo, da s seznama izberete dve, za kateri menite, da imata največji in drugi največji vpliv na odločitve slovenske vlade. R9a Največji vpliv… R9b Drugi največji vpliv… A. mediji 27,0 13,4 B. sindikati 11,7 11,2 C. podjetja, banke in industrija 18,1 16,6 D. verske organizacije in verski voditelji 1,0 1,3 E. vojska 0,2 0,3 F. organizirani kriminal 2,6 4,0 G. ljudje, ki so volili vladne stranke 11,2 11,2 H. državljani na splošno 5,2 7,4 I. nevladne in prostovoljne organizacije 0,3 1,5 J. mednarodne organizacije (Združeni narodi, Mednarodni denarni sklad) 7,7 11,9 K. ne vem 15,0 20,9 b.o. 0,0 0,3 R10 Pred vami sta dve trditvi o tem, kaj vpliva na oblikovanje in izvajanje politik na različnih področjih v Sloveniji. Katera od trditev je bližje vašim pogledom? 1 - Oblikovanje in izvajanje politik v Sloveniji je bolj odvisno od tega, kaj se dogaja v svetovnem gospodarstvu, ne pa od tega, kdo je v vladi. 30,4 2 - Oblikovanje in izvajanje politik v Sloveniji je bolj odvisno od tega, kdo je v vladi, kot pa od tega, kaj se dogaja v svetovnem gospodarstvu. 56,8 8 - ne vem 12,8 VREDNOTE-10.indd 408 18. 11. 2016 10:28:33 409 Sledi nekaj vprašanj o človekovih pravicah in javni varnosti. R11 Ali menite, da bi slovenska država morala imeti pravico…? verjetno zagotovo zagotovo verjetno ne bi ne bi bi morala bi morala smela smela imeti to imeti to imeti te imeti te ne pravico pravico pravice pravice vem 1 2 3 4 8 a) izvajati video nadzor ljudi na javnih mestih 12,0 25,7 25,4 34,1 2,8 b) spremljati elektronsko pošto in vse druge informacije, ki se izmenjujejo na internetu 3,3 11,2 27,7 52,3 5,4 R12 Tu je lestvica od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da bi morale biti vse državne informacije dostopne javnosti, četudi bi to pomenilo tveganje za javno varnost, 10 pa pomeni, da bi morala imeti javna varnost prednost, četudi bi to pomenilo omejen dostop do državnih informacij. Kam bi vi uvrstili svoj odgovor na tej lestvici? Vse državne informacije bi morale biti Javna varnost bi morala imeti dostopne javnosti, četudi bi to prednost, četudi bi to pomenilo ne pomenilo tveganje za javno varnost. omejen dostop do državnih informacij. vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,3 2,1 2,4 4,7 5,5 26,0 8,2 12,5 15,1 5,0 7,8 6,4 0,0 R13 Nekateri ljudje menijo, da bi morale države imeti pravico, da sprejmejo določene ukrepe v imenu nacionalne varnosti. Drugi se s tem ne strinjajo. Ali menite, da bi slovenski organi oblasti morali imeti pravico, ali ne bi smeli imeti pravice…? verjetno zagotovo zagotovo verjetno ne bi ne bi bi morali bi morali smeli smeli imeti to imeti to imeti te imeti te ne pravico pravico pravice pravice vem 1 2 3 4 8 a) zbirati informacije o komurkoli, ki živi v Sloveniji, brez njegove vednosti 8,1 25,7 27,3 35,9 2,9 b) zbirati informacije o komurkoli, ki živi v drugih državah, brez njegove vednosti 4,5 17,3 31,7 41,5 5,0 VREDNOTE-10.indd 409 18. 11. 2016 10:28:33 410 R14 Denimo, da bi vlada menila, da obstaja verjetnost terorističnega napada. Kaj menite, ali naj bi v takšnem primeru imeli organi oblasti pravico...? zagotovo verjetno verjetno zagotovo bi bi ne bi ne bi morala morala smela smela imeti imeti imeti imeti ne pravico pravico pravice pravice vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a) pripreti ljudi za daljši čas, ne da bi proti njim sprožili sodne postopke 25,8 30,8 23,1 16,0 4,3 0,0 b) prisluškovati telefonskim pogovorom prebivalcev 17,6 31,7 23,7 24,3 2,6 0,0 c) naključno ustavljati in preiskovati ljudi na cesti 18,5 37,3 22,9 18,9 2,4 0,0 Pri meritvi SJM062je dodan opis »«…oblast (policija, tožilstvo itd.) pravico... « R15 Kaj bi vi rekli, v kolikšni meri vas osebno zanima politika? 1 - zelo me zanima 3,3 2 - kar precej me zanima 15,7 3 - nekoliko me zanima 30,4 4 - le malo me zanima 31,3 5 - čisto nič me ne zanima 19,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,0 R16 V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami? močno ne sploh se se niti - strinjam se ne ne strinjamstrinjam niti se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Ljudje, kot sem jaz, nimajo nobene besede pri tem, kar počne vlada. 42,1 32,8 14,1 9,0 1,6 0,4 0,1 b) Zdi se mi, da imam precej dobro predstavo o pomembnih političnih problemih, ki nas čakajo v Sloveniji. 5,9 33,8 27,1 19,7 10,3 3,2 0,0 c) Ljudje, ki so bili izvoljeni za poslance, si prizadevajo izpolniti predvolilne obljube. 1,0 9,0 21,6 40,7 25,3 2,4 0,0 d) Večini državnih uslužbencev lahko zaupamo, da delajo to, kar je najbolje za državo. 0,7 13,9 29,8 35,7 17,9 2,1 0,0 VREDNOTE-10.indd 410 18. 11. 2016 10:28:33 411 R17 Kako bi vi na splošno ocenili davke danes v Sloveniji? (Mislimo na vse davke skupaj, vključno z obveznimi prispevki od plač, dohodnino, davkom na dodano vrednost idr.) Najprej za ljudi, ki imajo visoke dohodke. Ali bi rekli, da so zanje davki danes...? 1 - dosti previsoki 2,2 2 - previsoki 10,1 3 - približno ustrezni 22,8 4 - prenizki 44,4 5 - dosti prenizki 12,7 7 - nikoli ni bil zaposlen - 8 - ne vem 7,7 9 - b.o. 0,1 Nato za tiste, ki imajo srednje visoke dohodke. Ali so zanje davki danes...? 1 - dosti previsoki 4,7 2 - previsoki 41,5 3 - približno ustrezni 42,8 4 - prenizki 4,8 5 - dosti prenizki 0,1 7 - nikoli ni bil zaposlen - 8 - ne vem 6,2 9 - b.o. 0,0 Na koncu pa še za ljudi, ki imajo nizke dohodke. Ali so zanje davki danes...? 1 - dosti previsoki 45,7 2 - previsoki 41,3 3 - približno ustrezni 7,6 4 - prenizki 0,6 5 - dosti prenizki 0,3 7 - nikoli ni bil zaposlen - 8 - ne vem 4,5 9 - b.o. 0,0 R18 Kaj menite, kako pogosto davčni organi v Sloveniji…? skoraj skoraj ne vedno pogosto včasih nikoli vem 1 2 3 4 8 a) poskrbijo, da ljudje plačujejo davke 31,1 37,2 24,5 2,8 4,4 b) obravnavajo vsakogar v skladu z zakonom ne glede na njihova poznanstva ali položaj v družbi 7,0 18,6 41,6 24,6 8,2 VREDNOTE-10.indd 411 18. 11. 2016 10:28:33 412 R19 Kaj menite, kako pogosto velika zasebna podjetja v Sloveniji…? skoraj skoraj ne vedno pogosto včasih nikoli vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a) delujejo v skladu z zakoni in predpisi 8,1 31,6 44,0 8,5 7,6 0,1 b) se skušajo izogniti plačevanju davkov 9,3 37,5 41,4 6,3 5,6 0,0 R20 Približno koliko politikov v Sloveniji je po vašem mnenju vpletenih v korupcijo? 1 - skoraj nobeden 0,0 2 - malo 3,0 3 - nekaj 21,6 4 - kar precej 48,5 5 - skoraj vsi 22,1 8 - ne vem 4,7 9 - b.o. 0,1 R21 In približno koliko javnih uslužbencev v Sloveniji je po vašem mnenju vpletenih v korupcijo? 1 - skoraj nobeden 0,8 2 - malo 10,4 3 - nekaj 38,2 4 - kar precej 38,8 5 - skoraj vsi 5,2 8 - ne vem 6,6 9 - b.o. 0,1 R22 Kako pogosto se je vam ali članom vaše ožje družine (v zadnjih petih letih) zgodilo, da vam je javni uslužbenec dal vedeti, da želi podkupnino oziroma protiuslugo za opravljeno storitev? 1 - nikoli 82,3 2 - redko 10,4 3 - občasno 4,2 4 - pogosto 0,7 5 - zelo pogosto 0,2 8 - ne vem 2,1 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 412 18. 11. 2016 10:28:33 413 1.8.4 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, SJM 2015/1 (2. del) VREDNOTE, ZADOVOLJSTVO. . S1 Prosimo povejte, kako pomembna je vsaka od naštetih stvari v vašem življenju? Ocenite na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da stvar sploh ni pomembna, 10 pa, da je stvar izjemno pomembna v vašem življenju. sploh ni izjemno ne pomembna pomembna vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 a) družina 0,4 0,0 0,1 0,1 0,0 1,2 0,4 1,6 7,3 8,8 80,2 0,0 0,0 b) prijatelji 0,3 0,0 0,4 0,2 1,1 5,3 3,8 9,9 25,5 19,8 33,7 0,1 0,0 c) prosti čas 0,0 0,1 0,5 0,6 0,5 7,2 6,2 12,0 25,8 16,5 30,0 0,6 0,1 d) politika 17,5 9,2 12,0 13,9 8,8 19,7 6,3 6,1 4,6 0,6 0,6 0,9 0,0 e) delo 0,5 0,1 0,3 0,5 0,6 8,1 5,5 12,0 28,2 16,8 27,1 0,3 0,0 f) vera 22,5 7,8 6,7 6,2 4,0 18,8 6,5 5,2 10,2 3,5 8,1 0,5 0,0 S2 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer ocena 0 pomeni, da ste izjemno nezadovoljni, 10 pa, da ste izjemno zadovoljni. izjemno izjemno ne nezadovoljen/-na zadovoljen/-na vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 08 99 5,8 6,2 11,4 12,9 13,2 25,2 10,9 9,1 3,5 0,3 0,3 1,3 0,0 S3 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 1,3 1,6 5,0 9,7 9,3 23,4 15,5 13,8 10,6 2,1 1,3 6,4 0,0 S4 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne b.o. slabo dobro vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 3,1 4,0 7,5 12,9 12,5 22,6 11,2 13,6 8,9 1,7 1,2 0,8 0,1 VREDNOTE-10.indd 413 18. 11. 2016 10:28:33 414 S5 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izjemno izjemno ne vem, nezadovoljen/-na zadovoljen-/na b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 4,0 4,2 12,4 12,2 11,3 24,6 8,9 8,4 6,4 0,8 0,3 6,4 S6 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza? 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 34,9 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 46,4 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 13,7 4 - s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 4,7 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,1 ZAUPANJE V INSTITUCIJE, VREDNOTE - POJMI. . S7 Ljudje morajo nekomu zaupati in imeti občutek, da se lahko zanesejo nase in na druge. Ocenite vaše zaupanje na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da sploh ne zaupate, 10 pa, da povsem zaupate. V kolikšni meri lahko vi zaupate naslednjim? a) družini in sorodnikom 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 0,4 0,1 0,3 0,8 0,5 3,7 1,6 4,8 14,3 19,9 53,7 0,0 0,0 b) cerkvi in duhovnikom 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 27,3 8,7 7,2 9,4 6,3 18,1 5,5 5,2 5,5 2,0 1,6 3,3 0,0 c) sosedom 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,9 1,8 3,5 6,5 5,3 22,9 12,3 15,5 17,4 5,5 5,5 1,0 0,0 d) televiziji, časopisom, radiu 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,4 4,4 9,2 11,3 10,8 28,0 10,9 8,8 6,0 0,9 1,3 0,9 0,1 o) političnim strankam 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 24,8 12,3 19,1 14,5 8,8 12,3 3,7 2,1 0,6 0,1 0,0 1,8 0,0 e) Državnemu zboru 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 18,3 9,6 16,9 15,5 10,7 15,4 5,4 2,8 1,9 0,2 0,2 3,0 0,1 VREDNOTE-10.indd 414 18. 11. 2016 10:28:33 415 f) Predsedniku republike 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,5 5,5 8,7 11,2 10,8 18,7 6,9 11,3 8,2 2,8 3,4 1,9 0,0 g) Vladi Republike Slovenije 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 14,9 7,4 13,9 13,5 10,4 16,2 7,8 6,8 4,6 0,7 1,4 2,3 0,0 p) pravnemu sistemu RS 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 13,0 8,3 12,0 15,6 10,7 15,6 9,0 7,2 3,4 0,8 0,4 3,9 0,0 h) Slovenski vojski 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,3 0,9 2,8 6,6 7,7 21,1 12,0 15,7 15,3 5,3 5,6 4,5 0,1 i) sodiščem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,5 5,3 13,6 15,6 10,8 16,3 9,0 8,0 6,3 0,7 0,6 3,3 0,0 j) policiji 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,2 0,7 3,4 5,4 7,0 23,0 14,8 15,2 17,3 5,1 3,9 1,9 0,0 k) bankam 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,5 4,4 8,8 10,2 10,9 21,7 9,9 11,4 8,0 2,9 2,2 2,1 0,0 r) menedžerjem, direktorjem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 13,2 6,0 13,1 14,6 11,5 19,4 7,2 5,0 3,2 0,7 0,1 6,1 0,0 l) zvezi NATO 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,7 4,9 7,8 11,3 8,7 19,7 6,8 8,6 4,8 1,0 0,9 15,7 0,1 m) Evropski uniji (EU) (v predhodnih meritvah Evropskemu parlamentu) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,1 4,5 9,9 12,0 10,3 22,5 9,2 8,9 4,7 1,2 1,1 6,7 0,1 n) Organizaciji Združenih narodov (OZN) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,9 3,1 7,3 11,8 9,9 20,9 9,5 10,0 5,4 1,2 1,2 12,8 0,1 s) humanitarnim organizacijam (RK, Karitas, Unicef,…) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,5 3,0 5,3 9,9 8,7 19,1 12,2 12,1 12,5 4,9 4,9 1,9 0,1 t) Evru00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,7 2,1 4,2 5,9 6,5 24,1 10,5 16,3 13,0 4,6 5,5 3,4 0,1 VREDNOTE-10.indd 415 18. 11. 2016 10:28:33 416 S8 Navedli vam bomo nekaj možnih oblik političnega in družbenega delovanja ljudi. Povejte,ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? (če da) S9 Ali ste si pri tem pomagali z uporabo interneta? S8 S9 Ali ste... naredil/-a uporabljal/-a internet da ne b.o. preskok da ne b.o. 1 2 9 n= 1 2 9 a) podpisali peticijo 16,3 83,7 0,0 167 64,7 35,3 0,0 bojkotirali ali namenoma kupili določen proizvod zaradi ekoloških, b) političnih ali etičnih razlogov 12,6 87,3 0,1 130 39,2 60,0 0,8 c) se udeležili demonstracij 2,8 97,2 0,0 29 41,4 58,6 0,0 se udeležili političnega d) sestanka ali shoda 2,9 97,0 0,1 31 48,4 48,4 3,2 imeli stik ali poskušali priti v stik s politikom, da bi tako izrazili e) svoje poglede 6,0 94,0 0,0 61 52,5 47,5 0,0 prispevali denar za neko družbeno f) ali politično aktivnost 11,1 88,9 0,0 114 28,9 70,2 0,9 stopili v stik z množičnimi mediji, ali v njih nastopili, da bi tako g) izrazil svoje poglede 3,7 96,2 0,1 39 69,2 28,2 2,6 S10 Navedli vam bomo nekaj možnih oblik delovanja ljudi prek spleta (interneta). Povejte, ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... ? več kot ne vem, nikoli da, 1x 1x b.o. 1 2 3 8 a) uporabili spletno bančništvo 62,0 1,7 36,1 0,2 b) komentirali kak članek na spletnem portalu 84,4 5,4 10,1 0,2 c) spremljali aktualno politično dogajanje na Facebooku, 71,7 5,4 22,9 0,0 Twitterju ali katerem drugem spletnem mediju d) poslali sporočilo s politično vsebino preko Twiterja, 93,3 2,1 4,1 0,5 Facebooka ali katerega drugega spletnega medija e) obiskali spletno stran politične stranke 89,6 4,1 6,0 0,3 f) se vključili v interesno skupino prek spletnih omrežij 91,5 3,4 4,8 0,3 g) sodelovali v internetnem političnem forumu ali razpravni skupini 97,3 0,9 1,8 0,1 VREDNOTE-10.indd 416 18. 11. 2016 10:28:33 417 S11 Našteli vam bomo nekaj besed ali pojmov, vi pa na hitro, po prvem vtisu, brez predolgega razmišljanja, ocenite, ali imate do njih zelo pozitiven, pozitiven, negativen ali zelo negativen odnos. zelo niti - zelo ne vem, negativen negativen niti pozitiven pozitiven b.o. 1 2 3 4 5 8 a) narod 0,8 6,2 22,8 56,9 11,8 1,6 b) socializem 2,9 16,0 36,6 34,0 4,2 6,3 c) ukinitev smrtne kazni 6,5 14,0 20,5 39,0 15,5 4,5 d) globalizacija 5,7 24,2 33,2 15,7 1,6 19,6 e) pravica do splava 4,3 9,4 15,6 43,3 24,6 2,8 f) internet 0,8 4,7 15,0 47,9 26,4 5,2 g) slovensko domobranstvo 13,7 26,7 29,2 14,9 2,9 12,6 h) evtanazija 7,3 16,6 28,2 28,1 8,6 11,1 i) verouk v šolah 30,5 29,5 19,5 15,9 3,0 1,6 j) sindikalne pravice delavcev 0,8 4,7 19,4 54,9 18,2 2,1 k) slovenski partizani 2,2 9,0 35,3 37,5 8,3 7,7 l) enakost med spoloma 1,4 3,5 10,7 45,8 37,3 1,3 s) izenačitev pravic istospolnih parov 16,1 20,2 21,8 25,7 13,1 3,1 n) majhne socialne razlike 0,8 3,6 11,9 52,6 30,0 1,1 o) kapitalizem 10,7 30,7 40,4 10,8 0,6 6,7 r) Evropa 2,1 12,8 36,5 40,2 4,3 4,0 S12 Včasih demokracija ne deluje. Kadar se to zgodi, nekateri menijo, da potrebujemo močnega voditelja, ki bi uredil stvari; drugi pa menijo, da je tudi takrat, ko stvari ne delujejo, demokracija najboljša. Kaj vi mislite o tem, ali takrat... 1 - potrebujemo močnega voditelja, ali je 62,4 2 - demokracija vedno najboljša 22,5 8 - ne vem 15,1 9 - b.o. 0,0 S13 Slovenija je v ustavi opredeljena kot pravna in kot socialna država. a) Kaj menite, v kolikšni meri je Slovenija pravna država? 1 - sploh nič 6,5 2 - le malo 51,9 3 - precej 34,4 4 - v celoti 2,7 8 - ne vem 4,5 9 - b.o. 0,0 VREDNOTE-10.indd 417 18. 11. 2016 10:28:33 418 b) In v kolikšni meri je Slovenija socialna država? 1 - sploh nič 3,8 2 - le malo 41,3 3 - precej 47,9 4 - v celoti 3,4 8 - ne vem 3,6 9 - b.o. 0,0 S14 Povejte prosimo, kdo naj bi bil po vašem mnenju predvsem odgovoren za to, da bi imeli ljudje primeren življenjski standard? Prosimo, ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni‚ to je predvsem odgovornost posameznika‘, 10 pato je predvsem odgovornost države‘. to je predvsem to je predvsem ne odgovornost posameznika odgovornost države vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 98 99 2,3 2,2 3,4 8,1 6,9 32,5 9,8 10,8 11,3 3,0 8,7 0,8 0,0 S15 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta takosvoboda kot enakost. Toda če bi moral/-a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/-a, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 55,2 2 - bi ocenil/-a, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike. 35,4 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 6,2 8 - ne vem 3,0 9 - b.o. 0,3 S16 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot varnost. Toda če bi moral/-a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/-a, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 25,1 2 - bi ocenil/-a, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega / varno 65,9 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 6,5 8 - ne vem 2,4 S17 In katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako enakost kot varnost. Toda če bi moral/-a izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenil/-a, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike, ali 23,4 2 - bi ocenil/-a, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega / varno 66,4 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 6,1 8 - ne vem 4,1 VREDNOTE-10.indd 418 18. 11. 2016 10:28:34 419 S18 Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji povečati, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 3,6 2 - sedanje razlike so primerne 5,3 3 - razlike naj se zmanjšajo 85,2 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 3,9 8 - ne vem, b.o. 2,1 S19 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Ali bi rekli, da je...? 1 - odlično 11,3 2 - zelo dobro 26,4 3 - dobro 50,8 4 - slabo 9,7 5 - zelo slabo 1,6 8 - ne vem , b.o. 0,3 S20 Kako pogosto imate naslednje težave ali motnje? nikoli redko občasno pogosto stalno ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) močno razbijanje srca 53,6 19,8 18,8 6,5 1,0 0,2 0,1 b) težave s spanjem 34,9 26,7 22,2 12,6 3,7 0,0 0,0 c) nemirnost, zaskrbljenost 17,5 25,3 38,7 15,3 3,1 0,1 0,0 S21 Kako pogosto se ukvarjate s športom - rekreacijo v prostem času? (Sem ne štejemo obvezne športne vzgoje v šolah in na univerzi!) 1 - ne ukvarjam se s športom, rekreacijo 30,2 2 - 1-krat do nekajkrat letno 5,6 3 - 1 do 3-krat na mesec 8,7 4 - 1-krat tedensko 17,9 5 - 2 do 3-krat tedensko 22,3 6 - 4 do 6-krat tedensko 5,8 7 - vsak dan 9,4 8 - ne vem 0,3 VREDNOTE-10.indd 419 18. 11. 2016 10:28:34 420 S22 Če pomislite na zadnjih 12 mesecev, koliko noči vas ni bilo doma, ker ste bili na počitnicah ali nekje na družabnem obisku? 1 - nisem bil/-a zdoma 27,1 2 - 1 do 5 noči 13,2 3 - 6 do 10 noči 17,7 4 - 11 do 20 noči 22,1 5 - 21 do 30 noči 10,3 6 - več kot 30 noči 8,8 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,0 S23 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 3,1 2 - manj kot enkrat na mesec 14,0 3 - enkrat na mesec 14,2 4 - nekajkrat na mesec 27,5 5 - enkrat na teden 17,8 6 - večkrat na teden 17,8 7 - vsak dan 5,4 8 - ne vem 0,3 S24 Našteli bomo nekaj glasbenih zvrsti. Katere med naštetimi najraje poslušajte? (možnih je več odgovorov) 1 - jazz 12,8 2 - klasična glasba 28,7 3 - narodno-zabavna glasba 60,1 4 - pop 48,8 5 - rock 43,2 6 - tehno 9,2 7 - drugo 21,7 8 - glasbe sploh ne poslušam 2,1 S25 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 8,3 2 - nekaterim naj dovoli 41,6 3 - zelo redkim naj dovoli 35,1 4 - nikomur naj ne dovoli 11,4 8 - ne vem 3,5 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 420 18. 11. 2016 10:28:34 421 S26 Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo in zaprosijo za status begunca, ker se bojijo preganjanja v svoji državi. Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate s trditvijo: Država bi morala biti velikodušna pri reševanju prošenj za status begunca. 1 - močno soglašam 2,0 2 - soglašam 19,0 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 32,4 4 - ne soglašam 28,8 5 - sploh ne soglašam 15,0 8 - ne vem 2,7 9 - b.o. 0,0 S27 Ali vas v vašem življenjskem in delovnem okolju spodaj navedeni pojavi ogrožajo, motijo, ali pa jih sploh ni? to sploh ni tega ne mi problem občutim, me moti, škoduje, življenjsko v mojem me ne a ni tako me zelo me ne vem, okolju moti hudo moti ogroža b.o. 1 2 3 4 5 8 a) onesnaženje zraka, smrad, dim 27,7 26,1 34,3 9,5 2,1 0,3 b) hrup, ropot prometa 29,0 33,8 29,5 6,8 0,9 0,0 c) onesnaženost naselij, odpadki 34,0 30,9 23,1 10,6 1,4 0,0 d) onesnaženost voda, 37,6 27,1 21,2 10,8 2,5 0,7 industrijske odplake e) onesnaženost naravnega 34,9 25,6 22,9 13,7 2,5 0,4 okolja, odpadki, smetišča f) ogroženost zaradi nuklearne 59,1 20,0 12,6 5,0 2,5 0,8 elektrarne, snovi in odpadkov g) propadanje gozdov 21,3 22,4 34,4 16,1 5,3 0,6 VREDNOTE-10.indd 421 18. 11. 2016 10:28:34 422 1.8.5 RAZISKAVA STALIŠČ O NACIONALNI IN MEDNARODNI VARNOSTI, SJM 2015/1 V1 Če razmišljate o trenutnem družbenem in političnem položaju, ali se na splošno počutite varno ali ogroženo? 1 - varno 78,8 2 - ogroženo 14,0 9 - ne vem, ne morem oceniti, b.o. 7,2 V2 Kako zaskrbljeni ste vi osebno zaradi naslednjih možnih naravnih nesreč oziroma dogodkov/groženj, ki jih lahko povzroči človek? zelo dokaj nisem sploh sem sem preveč nisem ne zaskrbljen/-a zaskrbljen/-a zaskrbljen/-a zaskrbljen/-a vem 1 2 3 4 8 a) naravne nesreče (npr. poplave, potresi) 10,6 38,0 39,6 11,4 0,4 b) teroristični napadi 16,5 31,3 38,0 13,2 1,0 c) nesreče, ki jih povzroči človek (npr. razlitje nafte, jedrske nesreče) 13,7 34,6 40,0 10,7 1,0 d) oboroženi spopadi 14,8 30,4 38,7 15,0 1,1 e) socialno-ekonomska kriza (nižji standard, brezposelnost ipd.) 29,9 49,1 18,0 2,6 0,4 f) množične migracije (begunci, ilegalni priseljenci, ekonomski migranti) 33,9 42,1 20,2 3,2 0,6 VREDNOTE-10.indd 422 18. 11. 2016 10:28:34 423 V3 Kako bi ocenili delovanje slovenskega sistema zaščite, reševanja in pomoči ob naslednjih nedavnih dogodkih: niti ne- -uspešno, zelo neu- niti uspe- zelo uspe- ne vem, spešno neuspešno šno uspešno šno b.o. 1 2 3 4 5 9 a) poplave 2012 3,2 10,4 25,7 44,3 8,0 8,4 b) suša 2013 2,7 15,5 35,9 25,3 2,9 17,6 c) žled 2014 5,4 17,1 27,3 34,7 9,9 5,7 V4 Ocenite, kako uspešni so bili spodaj navedeni pri odpravljanju posledic nesreč v zadnjem obdobju. niti uspešni, zelo niti neu- zelo ne vem, neuspešni neuspešni spešni uspešni uspešni b.o 1 2 3 4 5 9 a) vlada 8,4 30,0 38,9 13,5 0,3 9,0 b) slovenska vojska 0,8 2,0 13,9 64,7 13,8 4,9 c) slovenska policija 0,4 2,6 18,7 60,6 11,2 6,5 d) civilna zaščita 0,2 0,6 6,3 53,9 34,9 4,1 e) gasilci civilna zaščita in 0,2 0,2 0,6 25,4 71,6 2,1 gasilci f) humanitarne organizacije 0,3 2,1 12,6 51,1 28,7 5,3 (Rdeči križ, Karitas) g) prostovoljna društva (taborniki, radioamaterji, potapljači ipd.) 0,2 1,5 10,9 49,0 29,8 8,6 V5 Ocenite, ali so prej navedeni akterji pri opravljanju posledic nesreč v zadnjem obdobju delovali usklajeno, ali ne? 1 - da 58,9 2 - ne 20,0 9 - ne vem, b.o. 21,1 VREDNOTE-10.indd 423 18. 11. 2016 10:28:34 424 V6 V kolikšni meri se strinjate z naslednjimi opredelitvami nalog vojske v družbi? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, in 5, da se v celoti strinjate. niti sploh ne se strinjam v celoti se ne strinjam niti ne strinjam se ne vem, strinjam se strinjam se strinjam b.o. 1 2 3 4 5 9 a) Vojska naj varuje državo 1,7 1,5 5,3 43,1 47,4 1,2 pred morebitnim zuna- njim napadalcem. b) Vojska naj sodeluje pri 15,0 28,4 20,5 25,9 7,6 2,5 gradnji cest, spravilu pridelkov in drugih javnih delih. c) Vojska naj vzgaja mladi- 8,9 18,5 18,9 37,9 11,6 4,2 no v domoljubnem duhu. d) Vojska naj pomaga v primeru naravnih, ekoloških in drugih nesreč. 0,1 0,5 1,8 44,2 52,4 1,0 e) Če se zdi to potrebno, 37,3 30,1 13,4 9,5 3,3 6,4 naj vojska prevzame državno oblast v svoje roke. f) Vojska naj skrbi za voja- 0,2 1,0 2,1 47,1 48,5 1,1 ško usposobljenost. g) Vojska naj sodeluje v 1,7 4,8 15,1 50,1 25,7 2,6 mednarodnih mirovnih in humanitarnih operacijah. h) Vojska naj v času večjih 43,9 34,0 10,7 5,1 1,6 4,7 stavk nadomešča stav- kajoče delavce. i) Vojska naj pomaga 2,9 8,0 14,6 48,3 24,4 1,8 policiji pri zagotavljanju reda in varnosti. j) Vojska naj pomaga po- 0,3 2,1 5,5 43,1 47,7 1,5 liciji pri varovanju meje pred ilegalnimi prehodi migrantov. k) Vojska naj se bori proti 1,0 3,0 7,1 40,6 46,1 2,2 terorizmu. VREDNOTE-10.indd 424 18. 11. 2016 10:28:34 425 V7 Kaj je po vašem mnenju prednostna naloga Slovenske vojske, za katero bi moralo biti namenjenega sorazmerno največ denarja, materialnih sredstev in kadrov? 1 - zagotavljanje vojaške obrambe Slovenije 36,2 2 - izpolnjevanje mednarodnih obrambnih in vojaških obveznosti (OZN, NATO, EU, regionalno sodelovanje) 2,2 3 - sodelovanje v nalogah zaščite in reševanja v Sloveniji 14,9 4 - vojaško izobraževanje in usposabljanje 2,4 5 - sodelovanje s policijo pri varovanju državne meje 5,3 8 - vse naloge so enako pomembne 33,1 9 - ne vem, b.o. 5,8 V8 Ali naj Slovenska vojska v primeru večje naravne nesreče...? 1 - sama takoj priskoči na pomoč 52,7 2 - počaka na poziv civilnih oblasti 43,8 3 - ostane ob strani in reševanje prepusti civilni zaščiti 0,6 9 - ne vem, b.o. 2,9 V9 V kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami o sodelovanju Slovenske vojske (SV) pri zaščiti, reševanju in pomoči ob večjih naravnih in drugih nesrečah? niti se ne sploh ne strinjam, v celoti se ne strinjam niti se strin-jam se stri- ne strinjam se strinjam se njam vem,b.o. 1 2 3 4 5 9 a) SV želi s tem predvsem povečati svoj ugled v družbi. 20,2 42,5 17,5 13,6 1,3 5,0 b) SV želi s tem predvsem pomagati prizadetim ljudem in jim zagotoviti večjo varnost. 0,2 1,2 4,3 61,4 31,0 2,0 c) Sodelovanje SV pri zaščiti, reševanju in pomoči ob nesreči pomeni postopno izrivanje civilnih organizacij. 27,1 49,9 12,1 4,7 0,8 5,5 d) SV zaradi tega ne posveča dovolj pozornosti svojim drugim temeljnim nalogam (bojna pripravljenost, mirovne operacije, pomoč policiji pri zaščiti meja). 19,9 50,1 14,9 6,4 0,9 7,7 VREDNOTE-10.indd 425 18. 11. 2016 10:28:34 426 V10 Ocenite, kakšna pomoč je ljudem v primeru naravne ali druge nesreče najprej potrebna? 1 - denarna pomoč 13,1 2 - materialna pomoč 58,6 3 - psihološko-socialna pomoč 26,1 9 - ne vem, b.o. 2,3 V11 Denimo, da bi se v Sloveniji zgodila huda naravna nesreča. Katera od naštetih držav bi po vašem mnenju Sloveniji v primeru takšne nesreče najprej pomagala? 1 - Italija 3,2 2 - Avstrija 58,6 3 - Madžarska 1,4 4 - Hrvaška 5,0 5 - Nemčija 9,8 6 - ZDA 1,0 7 - katera druga 0,6 0 - nobena 2,1 9 - ne vem, b.o. 18,4 V12 Denimo, da bi se v Sloveniji zgodila hujša naravna nesreča. Katera od naštetih organizacij bi Sloveniji ob takšni nesreči najprej pomagala? 1 - NATO 4,6 2 - Evropska unija 57,8 3 - Organizacija združenih narodov 5,1 4 - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi 7,0 5 - nihče 2,0 6 - ne poznam naštetih institucij 3,2 9 - ne vem, b.o. 20,3 V13 Od kod predvsem dobivate informacije o naravnih nesrečah in sistemu varstva pred nesrečami? (več možnih odgovorov) 01 - internet (spletne strani, blogi) 49,3 02 - internetna socialna omrežja (Facebook, Twitter) 14,1 03 - knjige, brošure, letaki 2,9 04 - časopisi 40,5 05 - radio 62,4 06 - TV 85,9 07 - informacijske kampanje 1,3 08 - drugo 5,9 77 - od nikoder, ne želim informacij 0,2 99 - ne vem, b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 426 18. 11. 2016 10:28:34 427 V14 Koliko zaupate slovenskim oblastem, da bi vas v primeru naravne ali druge nesreče pravočasno opozorile na nevarnost in celovito obveščale o nesreči? 1 - povsem zaupam 10,4 2 - zaupam 52,4 3 - niti zaupam, niti ne zaupam 25,4 4 - ne zaupam 7,8 5 - sploh ne zaupam 1,4 9 - ne vem, b.o. 2,6 V15 Koliko zaupate v poročanje množičnih medijev (tv, radio, časopisi ipd.) v primeru naravnih in drugih nesreč? 1 - povsem zaupam 8,1 2 - zaupam 56,9 3 - niti zaupam, niti ne zaupam 27,1 4 - ne zaupam 5,6 5 - sploh ne zaupam 1,1 9 - ne vem, b.o. 1,3 V16 Koliko se strinjate z naslednjimi trditvami o poročanju medijev (tv, radio, časopisi…) v primeru naravnih in drugih nesreč? niti se ne sploh ne strinjam, v celoti se ne strinjam niti se strinjam se ne vem, strinjam se strinjam se strinjam b.o. 1 2 3 4 5 9 a) Mediji poročajo objektivno. 2,7 18,1 35,8 38,1 2,6 2,6 b) Mediji poročajo celovito. 2,2 22,3 34,0 35,7 2,8 2,9 c) Mediji poročajo pravočasno. 1,1 6,8 21,3 62,8 6,2 1,9 d) Mediji poročajo senzacionalistično. 0,3 4,6 19,7 45,7 20,8 8,9 e) Poročanje medijev je usklajeno z oblastmi na področju varstva pred nesrečami. 2,2 16,0 31,5 35,1 2,6 12,5 V17 Če bi imeli možnost uvesti v srednje šole nek predmet, za katerega od ponujenih bi se najprej odločili? 01 - mirovna vzgoja 4,3 02 - obrambna vzgoja 1,9 03 - vojaška vzgoja 2,0 04 - zaščita in reševanje 16,7 05 - verska vzgoja/verouk 1,8 06 - človekoljubje 16,4 07 - kultura miru in nenasilja 23,8 08 - ekologija 14,3 09 - državljanska vzgoja 9,5 99 - ne vem, b.o. 9,5 VREDNOTE-10.indd 427 18. 11. 2016 10:28:34 428 V18 Ali podpirate sodelovanje slovenske države v mednarodnih mirovnih operacijah, ali ne? 1 - da, podpiram 64,9 2 - ne, ne podpiram 21,9 9 - ne vem, b.o. 13,2 V19 Ali naj bi bili obrambni izdatki v Sloveniji v prihodnje po vašem mnenju: 1 - večji kot doslej 18,3 2 - enaki kot doslej 54,1 3 - manjši kot doslej 16,3 9 - ne vem, b.o. 11,3 V20 Republika Slovenija razvija tudi koncept vojaške strateške rezerve (VSR). Koncept VSR je zamisel o tem, kako v primeru izrazitega poslabšanja razmer v mednarodnem varnostnem okolju v ustreznem času okrepiti obrambne zmogljivosti države (materialne in kadrovske). Ali ste za ta koncept že slišali? 1 - da 16,0 2 - ne 83,8 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 428 18. 11. 2016 10:28:34 429 1.8.6 SOCIALNO-DEMOGRAFSKA VPRAŠANJA, SJM 2015/1 D1 Spol 1 - moški 47,9 2 - ženski 52,1 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosimo, povejte samo leto rojstva. Starost: 1 - do 30 let 18,4 2 - od 31 do 45 let 21,1 3 - od 46 do 60 let 28,2 4 - 61 let in več 32,3 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? (Upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov) Povprečno število let: 12,56 let 98 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,3 00 - brez formalnega šolanja 0,0 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,6 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 2,8 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 15,3 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 21,4 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 27,0 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 5,4 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 6,8 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 6,4 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 10,8 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,7 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 2,1 11 - doktorat 0,6 55 - drugo 0,0 99 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 429 18. 11. 2016 10:28:34 430 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 47,9 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel/-a v preteklosti –– Preskok na D7 41,1 3 - nikoli nisem imel/-a plačane zaposlitve – Preskok na D14 10,7 9 - b.o. 0,2 (na vprašanje D6 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D5 odgovorili 1 – sedaj delam… ali pa niso odgovorili na vprašanje – koda 9; n=493) D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu vključno z nadurami? Če delate za več kot enega delodajalca ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! Povprečje (vključno z nadurami) 42,76 ur 96 - 96 ur ali več 0,6 98 - ne vem 1,2 99 - b.o. 0,6 (na vprašanja D7 – D13 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D5 odgovorili ‚1‘, ‚2‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=914) Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate (ali ste delali) za več delodajalcev ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste že upokojeni, če trenutno ne delate, odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev. D7 Ali ste (bili) zaposleni (delate za koga drugega), samozaposleni, ali delate v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen/-a, dela za koga drugega –––––– Preskok na D9 89,1 2 - samozaposlen/-a, ne zaposluje drugih ––– Preskok na D9 6,1 3 - samozaposlen/-a, zaposluje druge (Nadaljuj z D8) 3,3 4 - dela v lastnem družinskem podjetju ––––– Preskok na D9 1,3 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 430 18. 11. 2016 10:28:34 431 (Če je pri vprašanju D7 odgovor 3 – samozaposlen/-a, zaposluje druge, ali brez odgovora; n=32) D8 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali ne upoštevajte sebe)? 1 oseba 34,4 2 osebi 18,8 3 osebe 12,5 4 osebe 9,4 5 oseb in več 18,8 9995 - 9995 ali več zaposlenih 0,0 9999 - b.o. 6,3 (na vprašanja D7 – D13 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D5 odgovorili ‚1‘, ‚2‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=914) D9 Ali ste sedaj, ali pa ste bili prej kdaj komu nadrejeni pri delu? 1 - da 33,5 2 - ne –––––– Preskok na D11 66,3 9 - b.o. 0,2 (na vprašanja D10 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D9 odgovorili ‚1‘‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=308) D10 Koliko podrejenih imate oz. ste imeli? povprečje 13,97 9995 - 9995 ali več podrejenih 0,0 9999 - b.o. 1,0 (na vprašanja D7 – D13 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D5 odgovorili ‚1‘, ‚2‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=914) D11 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? 1 - za profitno organizacijo 75,2 2 - za neprofitno organizacijo 23,6 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,2 D12 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? 1 - v javnem sektorju 39,7 2 - v zasebnem sektorju 59,2 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 431 18. 11. 2016 10:28:34 432 D13 Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Če sedaj ni zaposlen/-a: Kakšen je bil vaš zadnji poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? Če imate več zaposlitev, povejte za svojo glavno zaposlitev! a) Povejte podroben naziv vašega delovnega mesta in naziv poklica: b) Prosimo opišite, kaj večinoma delate oziroma kakšne so vaše glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer delate: Podatki so v datoteki. D13d In zdaj se sami uvrstite s pomočjo spodnjega seznama! Kakšen je vaš sedanji poklic (oz. kakšen je bil vaš poklic)? Kakšna je vaša priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec/-ka 7,4 02 - PK, priučen/-a delavec/-ka 8,5 03 - KV delavec/-ka 16,7 04 - VKV delavec/-ka 2,2 05 - uslužbenec/-ka z nižjo izobrazbo 6,3 06 - uslužbenec/-ka s srednjo izobrazbo 27,0 07 - uslužbenec/-ka z višjo ali visoko izobrazbo 23,5 08 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, zaposluje druge 2,4 09 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, ki ne zaposluje drugih 3,2 10 - svobodni poklic 0,4 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči/-a družinski/-a član/-ica v kmetijstvu 0,8 12 - drugo 0,3 88 - ne vem 0,7 99 - b.o. 0,4 D13e Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj na ravni podjetja, ustanove 9,3 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka ipd.) 9,1 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 15,8 4 - izvršilni/-a delavec/-ka (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 65,2 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 432 18. 11. 2016 10:28:34 433 Vprašajte vse! D14 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen/-a, samozaposlen/-a ali zaposlen/-a v svojem družinskem podjetju) 49,5 02 - nezaposlen/-a in išče zaposlitev 6,8 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga / je ni poslal delodajalec), študent/-ka, dijak/-inja 6,8 04 - poklicno usposabljanje, vajenec/-ka 0,0 05 - trajno delovno nezmožen/-na (bolezen, invalidnost) 1,0 06 - upokojenec/-ka 33,5 07 - gospodinjec/-a, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 1,7 09 - drugo 0,6 99 - b.o. 0,1 D15 Ali ste poročeni oziroma ali imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupno gospodinjstvo? 1 - da, z zakoncem oz. stalnim partnerjem/-ko živim v skupnem gospodinjstvu 62,3 2 - sem poročen/-a oz. imam stalnega partnerja/-ko, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu 6,1 3 - ne, nisem poročen/-a, nimam stalnega partnerja/-ke – Preskok na D22 30,8 7 - (odklonil odgovor) 0,9 VREDNOTE-10.indd 433 18. 11. 2016 10:28:34 434 (Na vprašanja D15a – D21 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D15 odgovorili ‚1‘, ‚2‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=700) D15a(p) Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja / partnerko. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal-a redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,0 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 1,4 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 13,9 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 24,9 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 29,1 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 5,3 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 7,9 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 3,0 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 11,4 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,1 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,3 11 - doktorat 0,7 55 - drugo 0,1 88 - ne vem 0,6 99 - b.o. 0,3 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja/-ke. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen/-a pri nekom drugem, da je samozaposlen/-a, ali da dela v svojem družinskem podjetju in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na njegovo / njeno običajno delovno situacijo. (Na vprašanja D15a – D21 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D15 odgovorili ‚1‘, ‚2‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=700) D16(p) Ali ima vaš/-a partner/-ka sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel/-a v preteklosti, ali ni bil/-a nikoli zaposlen/-a? 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 54,0 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel/-a v preteklosti –– Preskok na D18 40,0 3 - nikoli ni imel/-a plačane zaposlitve ––– Preskok na D21 5,6 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 434 18. 11. 2016 10:28:34 435 (Na vprašanje D17 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D16 odgovorili ‚1‘, ali niso odgovorili na vprašanje; n=381) D17(p) Povprečno koliko ur dela vaš/-a partner/-ka v običajnem tednu vključno z nadurami? Če dela za več kot enega delodajalca ali če je hkrati zaposlen/-a in samozaposlen/-a, seštejte vse ure, ki jih opravi! povprečje 41,84 ur 00 - 0 ur 0,0 96 - 96 ur in več 0,3 88 - ne vem 1,6 99 - b.o. 1,8 (Na vprašanja D18 – D20 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D16 odgovorili ‚1‘, ‚2‘, ali niso odgovorili na vprašanje; n=661) Sledi še nekaj vprašanj o delu vaše/-ga partnerja/-ke. Če dela (ali je delal/-a) za več delodajalcev, ali če je zaposlen/-a in samozaposlen/-a hkrati, se omejite na njegovo / njeno glavno zaposlitev. D18(p) Ali je (bil/-a) vaš/-a partner/-ka zaposlen/-a (delal/-a za koga drugega), samozaposlen/-a, ali dela v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen/-a, dela za koga drugega 86,7 2 - samozaposlen/-a, ne zaposluje drugih 7,0 3 - samozaposlen/-a, zaposluje druge 2,7 4 - dela v lastnem družinskem podjetju 2,3 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,8 D19(p) Ali je vaš/-a partner/-ka sedaj, ali pa je bil/-a prej kdaj komu nadrejen/-a pri delu? 1 - da 26,0 2 - ne 72,3 8 - ne vem 1,1 9 - b.o. 0,6 D20(p) Kakšno delo oziroma poklic opravlja vaš/-a partner/-ka? Če sedaj ni zaposlen/-a: Kakšen je bil njegov / njen zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden je izgubil/-a zaposlitev? a) Povejte podroben naziv partnerjevega/-kinega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj večinoma dela (je delal/-a) oziroma kakšne so (bile) glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer dela (je delal/-a): Podatki so v datoteki. VREDNOTE-10.indd 435 18. 11. 2016 10:28:35 436 D20d(p) Sedaj pa partnerja/-ko uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je njegov / njen sedanji poklic (oz.: kakšen je bil pred upokojitvijo ali preden je izgubil/-a zaposlitev)? Kakšna je njegova / njena priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec/-ka 6,2 02 - PK, priučen/-a delavec/-ka 7,1 03 - KV delavec/-ka 19,7 04 - VKV delavec/-ka 2,1 05 - uslužbenec/-ka z nižjo izobrazbo 6,2 06 - uslužbenec/-ka s srednjo izobrazbo 28,4 07 - uslužbenec/-ka z višjo ali visoko izobrazbo 23,1 08 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, zaposluje druge 1,8 09 - obrtnik/-ca ali podjetnik/-ca, ki ne zaposluje drugih 2,6 10 - svobodni poklic 0,3 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči/-a družinski/-a član/-ica v kmetijstvu 1,1 12 - drugo 0,2 88 - ne vem 0,6 99 - b.o. 0,6 (na vprašanja D15a – D21 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D15 odgovorili ‚1‘, ‚2‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=700) D21(p) Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vaše/-ga partnerja / partnerke? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo / njeno običajno delovno situacijo. 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen/-a, samozaposlen/-a ali zaposlen/-a v svojem družinskem podjetju) 54,9 02 - nezaposlen/-a in išče zaposlitev 5,4 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga / je ni poslal delodajalec), študent/-ka, dijak/-inja 2,0 04 - poklicno usposabljanje, vajenec/-ka 0,0 05 - trajno delovno nezmožen/-a (bolezen, invalidnost) 0,6 06 - upokojenec/-ka 31,7 07 - gospodinjec/-ja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 3,3 09 - drugo 1,1 88 - ne vem 0,3 99 - b.o. 0,7 Vprašajte vse! D22 Ali ste ali niste član/-ica sindikata? 1 - da, sem član/-ica 12,4 2 - sem bil/-a član/-ica, a sedaj nisem več 40,5 3 - ne, nikoli nisem bil/-a član/-ica 46,7 9 - b.o. 0,4 VREDNOTE-10.indd 436 18. 11. 2016 10:28:35 437 (na vprašanje D22a odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D2 odgovorili ‚1‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=131) D22a Povejte, v kateri sindikat ste včlanjeni? 01 - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) 26,0 02 - Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) 2,3 03 - Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM 3,8 04 - kakšna druga konfederacija 0,0 05 - SKEI – Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije 9,2 06 - drugi panožni sindikat zasebnega sektorja 2,3 07 - SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 18,3 08 - drugi panožni sindikat javnega sektorja 10,7 09 - sindikat znotraj posameznega podjetja 9,9 10 - drugo 11,5 88 - ne vem 3,1 99 - b.o. 3,1 D23 Ali se imate za pripadnika/-ico kakšne religije (veroizpovedi)? (Če da) Kateri religiji pripadate? 00 - ne pripada nobeni religiji (veroizpovedi) 34,2 01 - katoliški 62,0 02 - protestantski (evangeličanski) 0,5 03 - pravoslavni 1,5 04 - drugi krščanski religiji 0,1 05 - judovski 0,0 06 - islamski 1,2 07 - budistični 0,1 08 - hinduistični 0,0 09 - drugi azijski religiji 0,1 10 - drugi religiji 0,1 97 - odklonil odgovor, ne vem, ne morem odgovoriti 0,3 D24 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 01 - večkrat tedensko ali še bolj pogosto 1,3 02 - enkrat tedensko (vsako nedeljo) 10,5 03 - 2 do 3-krat mesečno 4,7 04 - vsaj enkrat mesečno 5,9 05 - nekajkrat letno, ob velikih praznikih 30,1 06 - enkrat na leto 8,0 07 - še manj pogosto kot enkrat letno 7,3 08 - nikoli 31,7 97 - odklonil odgovor, ne vem, b.o. 0,5 VREDNOTE-10.indd 437 18. 11. 2016 10:28:35 438 D24a Ne glede na to ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 64,0 2 - neverni 20,3 3 - prepričan ateist 12,4 8 - ne vem 3,1 9 - b.o. 0,2 D25 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 - vrh/visoko 0,9 09 1,2 08 7,2 07 13,8 06 14,4 05 40,9 04 9,0 03 5,0 02 1,9 01 - dno/nizko 2,1 88 - ne vem, ne morem izbrati, b.o. 3,8 D26 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (julija 2014) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da 69,9 2 - ne 26,7 3 - nisem imel/-a volilne pravice 2,3 7 - (odklonil odgovor) 1,0 9 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 438 18. 11. 2016 10:28:35 439 (na vprašanje D27 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D26 odgovorili ‚1‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=717) D27 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste volili? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6,4 02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 3,6 03 - PS - Pozitivna Slovenija 1,1 04 - SD - Socialni demokrati 8,4 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 13,4 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,6 07 - SMC - Stranka modernega centra 25,4 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,6 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 1,1 10 - ZL - Združena levica 3,2 11 - druga stranka 0,6 96 - oddal/-a neveljavno glasovnico 0,8 97 - (odklonil odgovor) 11,4 98 - ne vem, ne spominjam se 20,1 99 - b.o. 0,3 D27a Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor, za katero od strank s spodnje liste bi glasovali? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 5,6 02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 2,6 03 - PS - Pozitivna Slovenija 1,5 04 - SD - Socialni demokrati 7,0 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 9,7 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,8 07 - SMC - Stranka modernega centra 8,8 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,1 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,3 10 - ZL - Združena levica 3,8 11 - druga stranka, katera: 1,5 97 - odklonil odgovor 16,4 98 - ne vem 39,8 99 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 439 18. 11. 2016 10:28:35 440 (Na vprašanje D27b odgovarjajo tisti, ki niso pri vprašanju D27a odgovorili ‚ 1-11‘; n=578) D27b Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1,2 02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,0 03 - PS - Pozitivna Slovenija 0,2 04 - SD - Socialni demokrati 3,8 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 2,2 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 0,9 07 - SMC - Stranka modernega centra 3,5 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,5 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,0 10 - ZL - Združena levica 2,1 11 - druga stranka 0,0 98 - ne vem, ne morem se odločiti 55,2 99 - b.o. 29,4 Strankarske preference (27a + 27b) 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6,3 02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 3,2 03 - PS - Pozitivna Slovenija 1,6 04 - SD - Socialni demokrati 9,2 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 10,9 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,2 07 - SMC - Stranka modernega centra 10,7 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,4 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,3 10 - ZL - Združena levica 5,0 11 - druga stranka, katera: 1,5 00 - ne vem, b.o. 16,6 D27c V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne vem, neodlo- čen, levica desnica b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 2,8 3,3 5,0 7,5 6,9 33,6 3,8 3,9 2,8 1,5 2,8 26,0 VREDNOTE-10.indd 440 18. 11. 2016 10:28:35 441 D28 Kakšne narodnosti ste? D28a Se morda počutite pripadnika/-co še kakšne druge narodnosti? (če da) Katere? D28 D28a 01 - Slovenec 93,7 2,1 02 - Italijan 0,2 0,4 03 - Madžar 0,3 0,0 04 - Avstrijec 0,0 0,3 05 - Nemec 0,0 0,3 06 - Hrvat 2,1 1,1 07 - Srb 1,5 0,4 08 - Črnogorec 0,2 0,1 09 - Bošnjak 1,4 0,2 10 - Makedonec 0,1 0,2 11 - Albanec 0,3 0,0 12 - Rom 0,1 0,1 13 - druge narodnosti 0,3 0,5 97 - (odklonil odgovor) 0,0 0,2 00 - ne počutim se pripadnik kakšne druge narodnosti - 94,2 Navedite število oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: D29 skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 1 - 1 oseba 12,7 2 - 2 osebi 29,8 3 - 3 osebe 20,5 4 - 4 osebe 21,1 5 - 5 oseb 9,4 6 - 6 oseb in več 6,3 9 - b.o. 0,2 D30 od tega odraslih od 18 let naprej: 1 - 1 oseba 13,7 2 - 2 osebi 44,8 3 - 3 osebe 20,1 4 - 4 osebe 13,6 5 - 5 oseb 5,5 6 - 6 oseb in več 2,2 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 441 18. 11. 2016 10:28:35 442 D31 od tega otrok in mladih od 6 do 17 let: 0 - 0 oseb 76,1 1 - 1 oseba 15,6 2 - 2 osebi 6,5 3 - 3 osebe 1,3 4 - 4 osebe 0,0 5 - 5 oseb 0,1 6 - 6 oseb in več 0,0 9 - b.o 0,4 D32 od tega otrok mlajših od 6 let: 0 - 0 oseb 88,2 1 - 1 oseba 8,5 2 - 2 osebi 2,7 3 - 3 osebe 0,2 4 - 4 osebe 0,0 5 - 5 oseb 0,0 6 - 6 oseb in več 0,0 9 - b.o 0,4 D33a Koliko je star najmlajši otrok v vašem gospodinjstvu? 1 - mlajših od 6 let 11,5 2 - 6 do 15 let 11,9 3 - 15 let do 18 let 5,8 4 - 18 let in več 4,4 97 - se ne nanaša, nima otrok 64,4 99 - b.o. 2,1 D33 Koliko oseb v gospodinjstvu (vključno z vami) prejema plačo, pokojnino? 0 - 0 oseb 2,1 1 - 1 oseba 23,1 2 - 2 osebi 52,7 3 - 3 osebe 14,6 4 - 4 osebe 4,8 5 - 5 oseb 1,5 6 - 6 oseb in več 0,9 9 - b.o 0,2 VREDNOTE-10.indd 442 18. 11. 2016 10:28:35 443 D34a Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje 823,54 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,0 9997 - odklonil odgovor 16,5 9998 - ne vem 3,7 9999 - b.o. 0,6 0000 - brez dohodkov 8,8 D34b Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje 1.598,35 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,6 9997 - odklonil odgovor 18,1 9998 - ne vem 19,5 9999 - b.o. 0,5 0000 - brez dohodkov 0,7 D34c Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 17,5 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza, ipd. 47,8 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih opreme, obleke, ipd. 28,1 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 4,8 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,9 6 - da živite v revščini 0,7 8 - ne vem 0,1 9 - b. o. 0,2 D35 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen/-a 50,0 2 - izvenzakonska skupnost (tudi registrirana istospolna zveza) 16,7 živi ločeno (je poročen/-a, a živi ločeno / ne živi s soprogo/-m, 3 - s katerim / katero je poročen/-a) 1,2 4 - razvezan/-a (ločen/-a) 4,7 5 - vdovec, vdova 9,1 6 - samski/-a, nikoli nisem bil/-a poročen/-a ali živel/-a v izvenzakonski skupnosti 18,2 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 443 18. 11. 2016 10:28:35 444 D36a V kateri državi je bil rojen vaš oče? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj očeta) 00 - Slovenija 84,2 01 - Hrvaška 4,7 02 - Bosna in Hercegovina 3,6 03 - Srbija 1,6 04 - Črna Gora 0,3 05 - Makedonija 0,3 06 - Kosovo 0,3 07 - Jugoslavija 1,0 08 - Albanija 0,0 09 - Avstrija 0,4 10 - Italija 1,5 11 - Nemčija 0,6 12 - Madžarska 0,1 13 - drugo 0,6 98 - ne vem 0,7 99 - b.o. 0,2 D36b V kateri državi je bila rojena vaša mati? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj matere) 00 - Slovenija 87,7 01 - Hrvaška 3,1 02 - Bosna in Hercegovina 3,4 03 - Srbija 1,0 04 - Črna Gora 0,2 05 - Makedonija 0,2 06 - Kosovo 0,3 07 - Jugoslavija 0,9 08 - Albanija 0,0 09 - Avstrija 0,5 10 - Italija 1,2 11 - Nemčija 0,3 12 - Madžarska 0,1 13 - drugo 0,4 98 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,7 VREDNOTE-10.indd 444 18. 11. 2016 10:28:35 445 D37 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 14,4 2 - obrobje velikega mesta 4,9 3 - manjše mesto 20,7 4 - podeželski kraj, vas 56,9 5 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 2,9 9 - b.o. 0,2 D40 Večina ljudi sebe vidi tudi kot pripadnike nekega družbenega razreda. Kateri družbeni skupini - sloju ali razredu - se vam zdi, da pripadate? 1 - spodnji razred 2,1 2 - delavski razred 35,2 3 - spodnji srednji razred 14,4 4 - srednji razred 40,9 5 - zgornji srednji razred 4,6 6 - zgornji razred 0,1 8 - ne vem 2,6 9 - b.o. 0,2 D41a Ali imate v gospodinjstvu domači (stacionarni) telefon? 1 - da 76,3 2 - ne 23,4 9 - b.o. 0,3 D41b Ali imate svoj mobilni telefon? 1 - da 94,6 2 - ne 5,0 9 - b.o. 0,4 D41c Ali imate v vašem gospodinjstvu dostop do spleta (interneta)? 1 - da 81,6 2 - ne 18,2 9 - b.o. 0,2 D42 V prihodnje bomo spet s podobnim vprašalnikom spraševali ljudi o različnih stvareh. Če bi bili slučajno spet izbrani, ali bi odgovarjali na vprašanja, ali bi odklonili anketiranje? 1 - bi spet odgovarjal/-a 75,4 2 - ne bi odgovarjal/-a 17,9 8 - ne vem 6,4 9 - b.o. 0,3 VREDNOTE-10.indd 445 18. 11. 2016 10:28:35 446 D43 Zanima nas, ali bi bili vi v prihodnje, če bi se za to pokazala možnost, pripravljeni sodelovati v takšni anketi prek spleta (interneta)? 1 - bil/-a bi pripravljen/-a sodelovati 38,6 2 - ne bi bil/-a pripravljen/-a sodelovati pri takšni anketi prek spleta 61,1 9 - b.o. 0,3 D44 Zanima nas tudi, ali bi bili pripravljeni sodelovati v 20 minut dolgi internetni anketi v enem letu vsake dva meseca. Za sodelovanje bi se vam oddolžili z 10 evri za vsako izpolnjeno anketo. 1 - bil/-a bi pripravljen/-a sodelovati 35,2 2 - ne bi bil/-a pripravljen/-a sodelovati pri takšni anketi prek spleta 53,2 3 - nimam dostopa do interneta 11,2 9 - b.o. 0,4 (Na vprašanje D45 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D44 odgovorili ‚3‘ ali niso odgovorili na vprašanje; n=119) D45 Kaj pa v primeru, če bi vam mi zagotovili tudi dostop do interneta in poravnali vse stroške v zvezi s tem? 1 - v tem primeru bi bil/-a pripravljen/-a sodelovati 8,4 2 - vseeno ne bi bil/-a pripravljen/-a sodelovati pri takšni anketi prek spleta 88,2 9 - b.o. 3,4 R3T Za konec pa bi vam želeli ponovno zastaviti vprašanje, katerega smo že zastavili v podobni obliki, a ga jemljite kot povsem novo. Nazore nekaterih ljudi večina ocenjuje kot skrajne. Pomislite na ljudi, ki hočejo z revolucijo zrušiti oblast. Ali menite, da bi tem ljudem lahko dovolili... v v vsakem nobenem primeru ne primeru ne dovolili dovolili dovolili dovolili vem b.o. 1 2 3 4 8 9 prirediti javna zborovanja, na katerih lahko izrazijo svoje nazore 2,9 30,4 36,4 24,7 5,1 0,5 VREDNOTE-10.indd 446 18. 11. 2016 10:28:35 447 1.9 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2016/1 • Raziskava o odnosu delo-družina; • Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin; • Raziskava stališč o cepljenju • Ogledalo javnega mnenja, SJM 2016/1 Slavko Kurdija, Mitja Hafner Fink, Miroslav Stanojević, Brina Malnar, Niko Toš, Klement Podnar, Samo Uhan, Karl H. Mueller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: V tem poglavju je zapis vprašalnika terenske raziskave 2016/1, ki je vključeval štiri tematske oz. problemske bloke. V prvem poglavju gre za ponovljen, delno pa tudi prenovljen sklop vprašanj o odnosu med delom in družinskem življenju. Vsebuje širok nabor vsebin povezanih s pogoji dela in obliko zaposlitve ter ure-janjem družinskih obveznosti (predvsem v zvezi z otroci). V drugem poglavju gre za delno sorodne vsebine: stališča povezana družinsko problematiko in potrebah družin, ki so del osrednje tematike nove družinske politike in resolucije o družini; tematike, ki delno izhajajo iz bogatega inštrumentarija raziskav SJM in obenem pokrivajo interes naročnika: MZDDSZ. Tretje poglavje predstavlja stališča o cepljenju in nekatere aktualne dileme, ki so s tem povezane. Četrti vsebinski sklop, pa obsega nabor standardnih indikatorjev ponavljajočega se modula SJM (Ogledalo javnega mnenja). Vključene raziskave in naročniki: • Raziskava o odnosu delo-družina: zaposlitveni status, delovna etika, zaposlitev in vrednote, odgovornost podjetij, medsebojni odnosi, dohodek, sindikati, trpinčenje na delovnem mestu, urejanje družinskih obveznosti, podpora družine, stanovanjska situacija, učinki krize, kakovost življenja, samoocena zdravja, skrb za otroke. VREDNOTE-10.indd 447 18. 11. 2016 10:28:35 448 • Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin: potencialne oblike pomoči družinam, skrb za družinske člane, razdelitev družinskih bremen in obveznosti, varstvo otrok, vrtci, medgeneracijski centri (dejavnosti), otroški dodatek, odnos do očetovskega dopusta, odnos do sprememb zakonodaje o nasilju nad otroki, dostopnost zdravstvenih storitev. • Stališča o cepljenju: odnos do cepljenja, odnos do varnosti in tveganja, obvezno cepljenje, neželeni učinki cepljenja. • Ogledalo javnega mnenja: Ocena zadovoljstva z razmerami (osebno zadovoljstvo, materialne razmere v družini, zaposlitev, gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, demokracija); koga ne bi meli za soseda, migracije, begunci, jedrska energija, družinski zakon, skrb za okolje. Raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Osnovna vsebina projekta: • Raziskava o odnosu delo-družina: • Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin: • Stališča o izbranih vidikih zdravja in zdravstva: • Ogledalo javnega mnenja: Vprašalnik, vzorec, izvedba: Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=1950) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije; realizacija (N=1070); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI). Čas izvedbe: Raziskava je potekala v času od 1. 4. 2016 do 13. 6. 2016 ob sodelovanju 38 anketarjev v 150 krajevnih okoljih v Sloveniji. Datoteka: SJM 2016/1, deponirana v ADP, IDV FDV VREDNOTE-10.indd 448 18. 11. 2016 10:28:35 449 1.9.1 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, SJM 2016/1 (1. del) ZADOVOLJSTVO Z RAZMERAMI Z1 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne nezadovoljen/na zadovoljen/na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 88 99 09 10 88 99 0,7 0,5 0,7 2,1 2,7 15,9 8,8 18,9 27,1 11,9 10,7 0,1 0,0 7,15 Z2 Prosimo vas, da s pomočjo iste lestvice izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh nisem zelo sem ne srečen/na srečen/na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,5 0,8 2,2 2,7 11,3 7,0 16,9 27,8 15,6 14,2 0,3 0,2 7,45 Z3 Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne nezadovoljen/na zadovoljen/na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,6 1,6 4,3 5,6 19,2 12,3 18,3 19,6 10,1 7,4 0,3 0,0 6,61 Z4 Če se primerjate z ljudmi v vaši okolici, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu boljše kot njim, enako ali slabše? veliko veliko ne slabše boljše vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,8 1,7 4,0 6,2 45,8 11,7 12,1 8,4 3,6 1,8 3,1 0,1 5,60 VREDNOTE-10.indd 449 18. 11. 2016 10:28:35 450 Z5 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,9 5,9 11,7 14,3 10,8 17,6 9,2 11,2 8,4 2,2 1,8 0,0 0,0 4,42 Z6 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? ne pesimist optimist vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,4 0,8 2,3 4,8 5,9 19,7 9,3 15,8 19,4 9,9 10,9 0,4 0,3 6,67 Z7 Nekateri ljudje imajo občutek, da lahko docela svobodno odločajo o svojem življenju, drugi pa imajo občutek, da s svojimi dejanji ne morejo bistveno vplivati na to, kaj se z njimi dogaja. Prosimo vas, da ocenite, v kolikšni meri lahko vi odločate o svojem življenju? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer pomeni 0 nikoli in 10 vedno. ne nikoli vedno vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,5 1,2 2,2 2,8 12,7 8,3 19,1 23,3 12,0 16,4 0,7 0,2 7,32 Z8 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer ocena 0 pomeni, da ste izjemno nezadovoljni,10 pa, da ste izjemno zadovoljni. izjemno izjemno ne nezadovoljen/na zadovoljen/na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,0 8,2 14,3 16,9 14,1 18,9 7,3 5,8 2,3 0,4 0,8 0,9 0,0 3,57 Z9 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,7 3,0 6,2 10,5 11,4 20,7 10,5 13,9 9,1 2,1 1,6 8,3 0,2 5,06 VREDNOTE-10.indd 450 18. 11. 2016 10:28:35 451 Z10 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,1 4,3 8,7 12,0 12,0 19,9 12,1 12,6 8,4 2,5 1,9 1,5 0,1 4,82 Z11 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izjemno izjemno ne nezadovoljen/na zadovoljen/na vem b.o. povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,4 9,9 12,5 14,8 11,3 19,1 9,0 5,6 3,2 0,7 0,9 4,5 0,1 3,71 Z12 Slovenija je v ustavi opredeljena kot pravna in kot socialna država. a) Kaj menite, v kolikšni meri je Slovenija pravna država? 1 - sploh nič 13,6 2 - le malo 51,7 3 - precej 27,2 4 - v celoti 3,1 8 - ne vem 4,4 povprečje: 2,21 b) In v kolikšni meri je Slovenija socialna država? 1 - sploh nič 7,1 2 - le malo 41,9 3 - precej 41,2 4 - v celoti 5,9 8 - ne vem 3,9 povprečje: 2,48 Z13 Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji poveča-ti, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 5,0 2 - sedanje razlike so primerne 6,4 3 - razlike naj se zmanjšajo 80,9 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 4,9 8 - ne vem 2,9 VREDNOTE-10.indd 451 18. 11. 2016 10:28:36 452 1.9.2 NACIONALNA RAZISKAVA DELO – DRUŽINA, SJM 2016/1 Sedaj pa nekaj vprašanj iz nacionalne raziskave o odnosu delo – družina. Zanimata nas vaše delovno okolje in vaša družinska situacija. V celotnem sklopu raziskave delo in družina vas bomo spraševali o organizaciji, pri čemer mislimo na podjetje, organizacijo, ustanovo, ipd., kjer ste zaposleni. K1 Kakšna je vaša sedanja delovna aktivnost, ali ste sedaj zaposleni, ali kaj drugega? Delovno aktiven/na: 01 - polno zaposlen/a (36 in več ur na teden) 42,0 02 - zaposlen/a za skrajšan delovni čas (15 do 35 ur na teden) 1,4 03 - zaposlen/a za manj kot 15 ur na teden / začasno ne dela 0,0 04 - samozaposlen/a (kmet, samostojni obrtnik, svobodni poklic) 3,6 05 - pomagajoči družinski član 0,2 06 - formalno brezposeln/a, ki občasno kaj dela in prejema denarno nadomestilo, socialno pomoč 0,5 07 - formalno brezposeln/a, ki občasno kaj dela in ne prejema denarnega nadomestila, socialne pomoči 0,6 08 - brezposeln/a (ni registriran/a), a občasno kaj dela za gotovino 0,1 09 - dijak/inja, študent/ka, ki občasno kaj dela 3,6 10 - vajenec/ka, ki občasno kaj dela 0,0 11 - upokojenec/ka, občasno še kaj dela (tudi delna zaposlitev) 0,7 Ni delovno aktiven/na: 12 - brezposeln/a (ni registriran/a), ki ne dela, nima nadomestil ali socialne pomoči, a išče delo oziroma zaslužek 4,5 13 - delovno neaktiven/a, a ima rentne dohodke 0,1 14 - dijak/inja, študent/ka, ki ne dela 4,4 15 - vajenec/ka, ki ne dela 0,0 16 - upokojenec/ka brez dodatne zaposlitve, razen hišnih opravil 33,0 17 - gospodinja, hišna opravila 3,0 18 - trajno delovno nezmožen/a 0,6 19 - ostali delovno neaktivni 2,0 VREDNOTE-10.indd 452 18. 11. 2016 10:28:36 453 Odgovarjajo samo delovno neaktivni (K1 = 12-19), n=508 K2 Kdaj ste bili nazadnje delovno oziroma zaposlitveno aktivni? Pred koliko meseci? 1 - manj kot eno leto 9,1 2 - od 1 leto do 5 let 15,4 3 - od 5 let do 10 let 13,4 4 - 10 let in več 44,1 5 - ne vem 18,1 povprečje: 137,46 mesecev K2a Kakšen je bil razlog prenehanja te zadnje delovne aktivnosti? 1 - sporazumno prenehanje dela 8,1 2 - dal/a sem odpoved 3,3 3 - dobil/a sem odpoved (kot presežek) 4,5 4 - dobil/a sem odpoved (stečaj, ukinitev organizacije) 2,4 5 - sem se upokojil/a 59,1 6 - kaj drugega 7,3 9 - še nikoli ni bil/a delovno aktiven/a (zaposlen/a) 15,0 99 - brez odgovora 0,4 Odgovarjajo samo delovno aktivni (K1=01-11, n=562) K3 (akt) Je vaše zaposlitveno razmerje za...: 1 - nedoločen čas 76,7 2 - določen čas 13,7 3 - občasna dela 8,5 8 - ne vem 0,9 9 - brez odgovora 0,2 K4 (akt) Kakšna je podlaga vašega dela? 1 - pisna pogodba o zaposlitvi 87,4 2 - pisna pogodba o honorarnem delu 0,7 3 - pisna podjemna pogodba 0,7 4 - druge vrste pisna pogodba (agencijsko delo, javno delo ipd.) 1,1 5 - dijaška oziroma študentska napotnica za delo 6,4 6 - zgolj ustni dogovor z delodajalcem 1,1 8 - ne vem 2,3 9 - brez odgovora 0,4 VREDNOTE-10.indd 453 18. 11. 2016 10:28:36 454 K5 (akt) Koliko je zaposlenih v vaši organizaciji? 1 - do 10 zaposlenih (mikro organizacija) 23,0 2 - od 11 do 50 zaposlenih (mala) 16,9 3 - od 51 do 250 zaposlenih (srednja) 26,2 4 - nad 250 zaposlenih (velika) 31,1 8 - ne vem 2,5 9 - brez odgovora 0,4 K6 (akt) Vaša organizacija večino dohodkov zasluži na… 1 - domačem trgu 73,1 2 - tujem trgu 22,2 8 - ne vem 3,2 9 - brez odgovora 1,4 K7 (akt) Povejte nam, kako uspešno je vaše podjetje, organizacija, ustanova. 1 - poslujemo z velikim dobičkom 20,6 2 - poslujemo z majhnim dobičkom 35,6 3 - nimamo ne dobička, ne izgube 27,2 4 - poslujemo z majhno izgubo 3,2 5 - poslujemo z veliko izgubo 1,6 8 - ne vem 10,7 9 - brez odgovora 1,1 VREDNOTE-10.indd 454 18. 11. 2016 10:28:36 455 VPRAŠANJA O DELU K8 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o naravi vašega dela? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Danes (za službo) delam ne- primerno več, kot sem delal/a pred desetimi leti. 4,8 11,7 19,4 31,3 21,0 6,9 4,8 3,59 b) Pred izbruhom finančne krize sem (za službo) delal/a več kot danes. 11,6 32,7 29,7 13,0 2,5 6,0 4,4 2,58 c) Za delo izven osnovne zaposlitve, s katerim bi si izboljšal/a življenjski standard, nimam več časa. 5,7 19,8 18,3 35,9 17,8 1,1 1,4 3,41 d) V službi imam preveč dela, da bi ga lahko opravil/a sam/a. 11,9 31,7 21,9 23,3 9,3 0,7 1,2 2,86 e) Pri delu (v službi) sem neneh- no v časovni stiski. 10,5 27,2 18,0 30,2 12,8 0,2 1,1 3,08 f) Delam v nevarnih in / ali nezdravih delovnih pogojih. 34,5 27,0 13,2 16,4 7,5 0,4 1,1 2,34 g) Opravljam težka fizična dela. 40,9 24,7 12,8 14,4 5,9 0,2 1,1 2,19 h) Moje delo je stresno. 7,5 11,9 16,2 39,7 23,5 0,2 1,1 3,61 K9 (akt) V kolikšni meri pa soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o zahtevnosti vašega dela? sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Na delovnem mestu se od mene pričakuje več kot znam. 16,2 34,3 22,8 19,4 5,7 0,7 0,9 2,63 b) Delo, ki ga opravljam na delovnem mestu, je zahtevno. 2,8 6,6 14,1 52,1 22,8 0,5 1,1 3,87 c) Izgubljam se v kopici različnih delovnih nalog. 11,6 36,7 22,2 21,0 7,3 0,4 0,9 2,75 d) V zadnjih 3 letih se je zaradi dodanih novih delovnih nalog / opravil povečala zahtevnost mojega delovnega mesta. 7,8 16,4 13,7 44,3 12,1 2,8 2,8 3,39 VREDNOTE-10.indd 455 18. 11. 2016 10:28:36 456 K10 (akt) Kako je cenjeno vaše delo? sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Organizaciji dajem več kot ona meni. 3,0 13,9 29,4 38,3 12,3 2,1 1,1 3,44 b) Imam občutek, da mi organizacija daje toliko, kot dajem jaz organizaciji. 7,3 33,5 27,8 24,9 3,4 2,3 0,9 2,83 K11 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o pripadnosti vaši organizaciji? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Tudi svojim otrokom bi priporočil/a zaposlitev v organizaciji, kjer sem sedaj zaposlen/a. 20,8 24,9 17,6 27,9 5,3 2,3 1,1 2,71 b) Imam premalo drugih možnosti, da bi zapustil/a obstoječo organizacijo. 8,9 28,8 17,8 31,1 10,3 2,0 1,1 3,05 c) Bil/a bi zadovoljen/na, če bi vso kariero naredil/a v tej organizaciji. 8,5 22,8 18,9 34,9 13,9 0,2 0,9 3,23 d) V danem trenutku je zapo- slitev v obstoječi organizaciji predvsem stvar nuje. 10,1 25,1 18,3 34,2 10,5 0,9 0,9 3,10 e) Eden glavnih razlogov, da še ostajam v organizaciji je, da čutim moralno obvezo za to. 21,7 35,4 16,2 19,0 5,5 1,1 1,1 2,50 f) Vsak dan se z veseljem odpravim v organizacijo, kjer delam. 3,7 10,0 26,3 44,8 13,9 0,2 1,1 3,56 g) Zapustiti organizacijo v da- nem trenutku mi predstavlja prevelik stres. 10,3 24,7 16,2 32,7 12,8 2,1 1,1 3,13 h) Prepogosto menjavanje organizacij se mi ne zdi etično. 9,6 26,0 23,3 29,5 8,9 1,8 0,9 3,02 VREDNOTE-10.indd 456 18. 11. 2016 10:28:36 457 sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 i) Imel/a bi slabo vest, če bi v danem trenutku zapustil/a organizacijo. 16,2 30,4 16,0 27,8 7,7 0,9 1,1 2,80 j) Imam občutek, da je organizacija, v kateri sem zaposlen/a, del mene. 6,0 16,7 19,0 39,7 16,7 0,7 1,1 3,45 k) Zlahka se identificiram z organizacijo. 4,6 13,3 17,1 47,3 15,5 1,1 1,1 3,57 l) Lahko rečem, da so pro- blemi organizacije tudi moji problemi. 10,9 20,8 18,3 35,1 13,3 0,5 1,1 3,20 K12 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s spodnjimi trditvami? sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Pripravljen/a sem delati več le za višjo plačo. 4,6 22,1 20,5 36,7 14,4 0,9 0,9 3,35 b) Pripravljen/a sem delati več, tudi če se plača ne zviša, samo da ohranim službo. 8,7 25,1 29,9 29,5 3,9 1,8 1,1 2,95 VREDNOTE-10.indd 457 18. 11. 2016 10:28:36 458 K13 (akt) V kolikšni meri pa soglašate ali ne soglašate s trditvami o družbeni odgovornosti vaše organizacije? sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Naša organizacija zmanj- šuje negativni vpliv svojega poslovanja na naravno okolje (npr. varčevanje z energijo, papirjem ipd.). 4,3 10,1 20,3 47,5 14,2 2,7 0,9 3,59 b) Naša organizacija investira v ustvarjanje boljšega življenja za prihodnje rodove. 4,8 15,7 19,8 44,0 11,7 3,2 0,9 3,44 c) Naša organizacija podpira in donira sredstva različnim or- ganizacijam, ki se ukvarjajo s perečimi družbenimi problemi. 13,5 21,5 15,3 30,2 6,4 11,9 1,1 2,94 d) Naša organizacija spodbuja zaposlene, da se izobražuje- jo in usposabljajo. 4,8 12,5 13,0 46,6 21,2 0,9 1,1 3,68 e) Vodstvo organizacije upošte- va potrebe zaposlenih. 6,2 14,6 25,4 44,3 6,9 1,4 1,1 3,32 f) Naša organizacija je sprejela ukrepe za usklajevanje dela in družinskega življenja. 8,9 19,9 21,9 33,8 6,9 7,7 0,9 3,11 g) Naša organizacija dosledno spoštuje delovno zakono- dajo. 3,2 8,2 10,5 49,3 26,5 1,4 0,9 3,90 h) Naša organizacija sledi za- konskim obveznostim glede varovanja okolja. 0,9 2,7 9,4 53,9 27,0 5,2 0,9 4,10 VREDNOTE-10.indd 458 18. 11. 2016 10:28:36 459 K14 (akt) In koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o strategiji vaše organizacije? sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Zanima nas le zmagovanje. 4,8 21,2 29,0 31,3 8,0 4,4 1,2 3,18 b) Stalno iščemo in ustvarjamo novosti. 2,0 9,4 14,4 52,7 18,7 1,6 1,2 3,79 c) Vedno sledimo močnejšim. 2,1 14,8 22,6 42,5 12,3 4,4 1,2 3,51 d) V glavnem vztrajamo na uveljavljenih programih. 2,0 18,5 21,0 45,4 9,3 2,7 1,2 3,43 e) Kriza nas je precej omrtvičila. 8,9 31,5 24,0 26,2 5,3 3,0 1,1 2,87 f) Za preživetje se lahko zanesemo samo na to, da bomo imeli še nižje cene od konkurentov. 14,4 29,4 23,3 21,0 3,4 6,9 1,6 2,67 g) V naši organizaciji skrbimo samo za zniževanje stroškov. 7,3 22,8 25,8 30,8 8,9 3,4 1,1 3,12 VREDNOTE-10.indd 459 18. 11. 2016 10:28:36 460 K15 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o ravnanju z ljudmi v vaši organizaciji? sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Na prosta delovna mesta postavljamo predvsem ljudi iz organizacije. 6,6 28,1 22,2 27,4 7,3 6,8 1,6 3,01 b) Naša organizacija na trgu išče talente. 11,0 26,3 20,5 29,0 5,5 6,0 1,6 2,91 c) Naša organizacija ima sistem kariernega napredovanja zaposlenih. 10,9 24,2 18,1 33,6 6,2 5,3 1,6 3,00 d) Na delovnem mestu imam dovolj informacij, da lahko učinkovito opravljam svoje delo. 1,1 6,2 11,6 60,3 19,6 0,4 0,9 3,92 e) Nadrejeni me spodbujajo, da sodelujem pri sprejemanju odločitev, ki se tičejo mojega vsakdanjega dela. 6,0 10,9 16,2 48,2 15,7 1,6 1,4 3,58 f) Opisi mojih del in nalog so jasni in natančni. 2,1 8,4 14,1 48,6 25,4 0,5 0,9 3,88 g) V naši organizaciji imam možnost napredovanja. 11,4 17,8 19,0 37,5 12,3 0,9 1,1 3,22 h) Organizacija, v kateri sem zaposlen/a, ima jasen sistem za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih. 10,7 18,5 15,5 40,2 10,9 3,2 1,1 3,23 i) Moja plača je določena z jasnimi kriteriji - kosovna norma, dosežena prodaja, urna postavka ipd. 8,4 12,5 10,3 45,6 21,0 1,4 0,9 3,60 j) V organizaciji imamo time, ki so sestavljeni iz članov različnih oddelkov. 14,1 16,2 7,3 47,2 11,2 3,0 1,1 3,26 k) Naša organizacija uporablja sistem kroženja zaposlenih med delovnimi mesti. 20,5 26,5 14,9 29,4 5,9 1,8 1,1 2,73 l) V naši organizaciji si zapo- sleni velikokrat izmenjujemo novo znanje in informacije. 4,1 6,8 14,6 55,0 17,4 1,2 0,9 3,77 m) Naš sistem nagrajevanja mo- tivira zaposlene, da načrtno pridobivajo novo znanje. 14,9 25,6 22,8 26,7 6,6 2,5 0,9 2,84 VREDNOTE-10.indd 460 18. 11. 2016 10:28:36 461 K16 (akt) Na koga se najprej obrnete, če česa s področja vašega poklicnega dela ne znate? 1 - na izkušenejšega sodelavca mojega ranga v organizaciji 45,0 2 - na neposredno nadrejenega organizacijskega vodjo 31,9 3 - na uglednega poklicnega strokovnjaka, četudi je ta izven organizacije 11,0 4 - na nikogar, probleme rešujem sam/a 10,9 8 - ne vem 0,2 9 - brez odgovora 1,1 K17 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o vaši organizaciji? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Naša organizacija hitreje ustvarja nove proizvode / storitve kot konkurenca. 9,8 15,3 31,9 26,5 4,8 9,8 2,0 3,01 b) V naši organizaciji so nova znanja uporabljena za izboljšanje proizvodov / stori- tev in drugih procesov dela. 4,8 7,1 18,3 52,8 10,1 4,8 2,0 3,60 c) Naša organizacija ustrezno reagira na predloge za izboljšave s strani zaposlenih. 4,6 12,8 27,9 43,4 7,8 2,3 1,1 3,38 d) Naša organizacija nas spodbuja, da smo pri svojem delu ustvarjalni. 3,6 10,5 21,2 48,2 14,2 1,1 1,2 3,60 K18 (akt) Ali menite, da se inovativnost zaposlenih v vaši organizaciji izraža predvsem v: (en odgovor sploh ne niti - v celoti ne v vsaki vrsti) ne drži drži niti drži drži vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) novih izdelkih ali storitvah 8,7 17,1 24,0 37,2 5,7 5,7 1,6 3,15 b) podajanju t.i. koristnih predlo- gov (izboljšav) procesa dela 3,7 10,7 23,0 50,9 7,5 2,8 1,4 3,50 c) razvijanju novih znanj (tehnologije), metod in orodij 6,8 13,9 19,9 47,9 6,8 2,8 2,0 3,36 d) v naši organizaciji ni inovacij 30,1 40,9 11,2 11,7 2,5 2,3 1,2 2,13 VREDNOTE-10.indd 461 18. 11. 2016 10:28:36 462 K20 (akt) Sledi še nekaj trditev, ki se nanašajo na medsebojne odnose v organizaciji ter kakovost delovnega življenja. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Pri svojem delu vplivam na to, kaj in kako se bo delalo. 3,4 14,4 18,5 45,6 16,7 0,4 1,1 3,59 b) Delovne naloge izpolnim pra- vočasno, brez problemov. 0,2 2,5 7,5 60,9 27,9 0,2 0,9 4,15 c) Pri delu lahko razvijem svoje sposobnosti in talente. 2,0 8,0 17,6 53,4 17,8 0,4 0,9 3,78 d) Delo mi omogoča pridobivanje novih znanj in veščin. 2,0 7,8 16,5 51,8 20,8 0,2 0,9 3,83 e) Znanje in veščine, ki sem jih pridobil/a na delovnem mestu, uporabljam tudi v svojem zasebnem / družinskem življenju. 8,7 16,2 16,7 45,6 11,4 0,2 1,2 3,35 f) Delo mi daje možnosti za razvoj delovne kariere. 5,5 15,5 20,6 41,3 15,1 0,7 1,2 3,46 g) Pri svojih sodelavcih dobim ustrezne informacije, pomoč in podporo za opravljanje delovnih nalog. 2,0 3,7 13,2 56,6 21,9 1,2 1,4 3,95 h) Moji sodelavci imajo razu- mevanje in mi nudijo pomoč, kadar zaradi družinskih obveznosti ne morem izpolniti delovnih nalog. 3,6 5,7 11,2 54,1 19,6 4,1 1,8 3,85 i) Pri svojih nadrejenih dobim pomoč in podporo pri opravljanju delovnih nalog. 3,9 6,0 17,4 53,0 16,2 2,0 1,4 3,74 j) Nadrejeni imajo razumevanje in mi nudijo pomoč, kadar zaradi družinskih obveznosti ne morem izpolniti delovnih nalog. 5,3 7,1 15,5 48,4 18,1 3,9 1,6 3,71 k) Moja služba je moja družina. 24,6 26,2 19,8 22,1 6,6 0,2 0,7 2,60 l) Delo, ki ga opravljam na delovnem mestu, daje smisel mojemu življenju. 10,7 19,2 29,9 32,7 6,2 0,5 0,7 3,05 VREDNOTE-10.indd 462 18. 11. 2016 10:28:36 463 K21 (akt) In še nekaj trditev o varnosti vaše zaposlitve. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Občutek imam, da je moja zaposlitev ogrožena. 31,7 38,6 14,8 10,3 2,8 1,1 0,7 2,13 b) Plačilo, ki ga dobim za svoje delo, mi omogoča zadovoljiti moje potrebe in potrebe moje družine. 6,8 14,4 25,4 44,7 7,1 0,9 0,7 3,31 K22 (akt) Ali redno dobivate plačo? 1 - da 94,7 2 - ne 5,0 9 - brez odgovora 0,4 K23 (akt) S pomočjo lestvice ocenite, koliko časa dnevno porabite za naslednje aktivnosti: (en odgovor zelo zelo ne v vsaki vrsti) malo časa veliko časa vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) pot od doma do delovnega mesta in nazaj (n=555) 32,3 33,7 22,2 7,2 4,5 0,0 0,2 2,18 b) službo / plačano delo (upošte- vajte tudi delo, ki ga opravite za službo doma)(n=548) 4,9 6,9 40,7 29,6 17,2 0,4 0,4 3,47 c) gospodinjsko delo (n=556) 13,5 32,0 37,9 13,1 3,1 0,2 0,2 2,60 d) skrb / aktivnosti za otroke (n=431) 26,2 20,2 28,5 16,5 7,9 0,5 0,2 2,59 e) skrb in nego starejšega člana družine (n=310) 69,4 10,0 12,3 5,5 1,9 0,3 0,6 1,59 f) honorarno, dopolnilno delo, delo po pogodbi (izven redne zaposlitve) (n=327) 73,4 9,5 11,0 4,0 1,2 0,6 0,3 1,49 g) spanje in počitek (n=560) 2,5 13,8 61,3 18,4 3,6 0,4 0,2 3,07 VREDNOTE-10.indd 463 18. 11. 2016 10:28:36 464 K24 (akt) Ali za katero od zgoraj navedenih aktivnosti porabite bistveno več časa kot pred tremi leti? (en odgovor bistve- niti - bistve- ne v vsaki vrsti) no manj manj niti več no več vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) pot od doma do delovnega mesta in nazaj (n=510) 6,1 7,1 74,9 8,6 2,7 0,4 0,2 2,95 b) službo / plačano delo (upošte- vajte tudi delo, ki ga opravite za službo doma)(n=509) 1,8 5,7 69,4 16,9 5,1 0,6 0,6 3,18 c) gospodinjsko delo (n=545) 1,3 12,8 70,1 14,1 1,1 0,2 0,4 3,01 d) skrb / aktivnosti za otroke (n=416) 7,0 15,4 53,1 16,6 7,0 0,5 0,5 3,01 e) skrb in nego starejšega člana družine (n=254) 12,6 6,3 64,2 14,2 1,6 0,8 0,4 2,86 f) honorarno, dopolnilno delo, delo po pogodbi (izven redne zaposlitve)(n=260) 13,8 6,2 67,7 8,8 2,3 0,8 0,4 2,79 g) spanje in počitek (n=552) 1,4 13,2 73,6 9,4 1,1 0,5 0,7 2,95 K25 (akt) Ali v vaši organizaciji obstaja / deluje sindikat? 1 - da 54,1 2 - ne 38,6 8 - ne vem 6,6 9 - brez odgovora 0,7 Odgovarjajo tisti, ki v organizaciji imajo sindikat. (K25=1), n=304 K26 (akt) Povejte nam, v kolikšni meri po vašem mnenju delovanje sindikata v vaši organizaciji vpliva na…? (en odgovor sploh zelo ne v vsaki vrsti) ne vpliva vpliva vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) plače 41,8 20,7 19,1 8,2 1,6 8,6 0,0 1,99 b) pogoje dela 31,9 24,3 22,4 12,5 2,3 6,6 0,0 2,24 c) stabilnost zaposlitve 37,5 18,4 21,4 9,9 3,3 9,5 0,0 2,15 d) usklajevanje dela/življenja 43,8 19,1 20,7 6,3 1,6 8,2 0,3 1,94 VREDNOTE-10.indd 464 18. 11. 2016 10:28:37 465 K27 (akt) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o odnosu med vašim plačanim delom in vašo družino? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. Anketar: Odgovarjajo vsi, ki imajo partnerja / partnerico, otroka / otroke in / ali skrbijo za starejšega člana družine, ne glede na to, ali živijo v istem gospodinjstvu, ali ne. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Zaradi časa, ki ga porabim za službene obveznosti, zamujam družinske aktivnosti. 14,2 26,3 21,0 26,3 3,9 1,2 6,9 2,78 b) Pogosto pridem iz službe tako čustveno izčrpan/a, da ne morem prispevati k družinskemu življenju. 15,1 28,6 21,9 21,9 4,8 0,5 7,1 2,70 d) Zaradi časa, ki ga porabim za družinske obveznosti, zamujam aktivnosti v službi. 36,3 43,1 10,0 2,5 0,2 1,1 6,9 1,77 e) Ker sem pogosto pod stresom zaradi družinskih obveznosti, se težko zberem na delovnem mestu. 40,0 42,3 7,3 2,7 0,2 0,7 6,8 1,71 VREDNOTE-10.indd 465 18. 11. 2016 10:28:37 466 Na vprašanje V1 in V2 odgovarjajo tisti, ki so bili zaposleni v zadnjih 6 mesecih; n=563. Sedaj pa sledi še nekaj vprašanj o psihološkem nasilju in trpinčenju na delovnem mestu. V1 Kako pogosto ste bili izpostavljeni naslednjim negativnim dejanjem na delovnem mestu v zadnjih šestih mesecih? (en odgovor zelo ne v vsaki vrsti) nikoli pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Nekdo je zadrževal informaci- je, kar je vplivalo na kakovost vašega dela. 68,7 12,4 9,2 5,3 2,5 1,2 0,5 1,58 b) Žaljive ali sovražne pripombe v zvezi z vami (npr. zaradi navad ali okolja, iz katerega izhajate), vašimi stališči ali zasebnim življenjem. 73,5 13,1 5,2 4,4 2,3 1,1 0,4 1,47 c) Opravljanje in širjenje govoric o vas. 63,8 16,9 7,6 3,6 4,4 3,4 0,4 1,63 d) Ignoriranje, izključevanje ali bojkotiranje. 76,9 10,3 5,7 2,8 2,8 1,1 0,4 1,42 Trpinčenje na delovnem mestu (mobing) opredeljujemo kot položaj, v katerem oseba (ali več oseb) nenehno v daljšem časovnem obdobju zaznava svojo izpostavljenost negativnim dejanjem ene ali več oseb v razmerah, v katerih se proti takšnim dejanjem težko brani. V2 Prosimo, da glede na zgornjo opredelitev odgovorite, ali ste bili v zadnjih šestih mesecih izpostavljeni trpinčenju na delovnem mestu? 1 - ne 84,0 2 - da, zelo redko 5,0 3 - da, občasno 6,2 4 - da, večkrat ne mesec 2,0 5 - da, večkrat na teden 0,4 6 - da, skoraj vsak dan 1,6 8 - ne vem 0,4 9 - brez odgovora 0,5 Odgovarjajo tisti, ki so bili zaposleni v zadnjih petih letih; n=659. V3 Ali ste bili trpinčenju na delovnem mestu izpostavljeni v zadnjih petih letih? 1 - da 24,7 2 - ne 37,9 8 - ne vem 0,6 9 - brez odgovora 0,8 VREDNOTE-10.indd 466 18. 11. 2016 10:28:37 467 VPRAŠANJA O DRUŽINI Vprašajte vse! F1 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjima trditvama o vlogi spolov (moškega, ženske) v družini nasploh? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Naloga moža je, da služi de- nar, naloga žene pa, da skrbi za dom in družino. 27,5 32,6 18,5 15,9 4,7 0,8 0,0 2,37 b) Ni dobro, da moški ostane doma in skrbi za otroke, ženska pa je zaposlena zunaj doma. 15,1 26,8 24,9 22,7 9,0 1,5 0,0 2,83 Odgovarjajo tisti, ki imajo družino; n=964. F2 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o načinu delovanja vaše družine? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne drži, in 5, da v celoti drži. (en odgovor sploh ne niti - v celoti ne v vsaki vrsti) ne drži drži niti drži drži vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Pri družinskih načrtih sodelujemo enakopravno vsi člani družine. 0,7 3,9 7,9 52,1 35,3 0,0 0,1 4,17 b) V družini se ukvarjamo predvsem z reševanjem aktualnih problemov in ne razmišljamo o prihodnosti. 8,9 43,2 21,1 21,8 4,5 0,4 0,2 2,70 c) V naši družini uspešno rešujemo konflikte. 0,4 2,0 8,8 58,9 29,9 0,0 0,0 4,16 VREDNOTE-10.indd 467 18. 11. 2016 10:28:37 468 F3 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o podpori vaše ožje družine vašemu delu in zasebnemu življenju? Pri pojmu družina pomislite na partnerja/ko in otroke, če jih imate. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno (en odgovor sogla- sogla- niti - sogla- sogla- se ne ne v vsaki vrsti) šam šam niti šam šam nanaša vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) V družini lahko razvi- jem svoje sposobnosti in talente. 0,4 3,5 7,8 54,2 19,7 12,7 1,3 0,5 4,05 b) Družina mi omogoča pridobivanje novih znanj in veščin. 1,2 4,4 11,4 50,4 17,9 12,5 1,5 0,7 3,93 c) Pri razvoju moje delovne kariere mi s svojimi izkušnjami in nasveti pomagajo družinski člani. 8,5 10,7 12,5 35,7 11,3 19,1 2,1 0,1 3,39 d) Znanje in veščine, ki sem jih pridobil/a v družini, uporabljam tudi pri svojem delu. 4,7 7,3 10,5 46,6 10,1 18,9 1,9 0,1 3,63 e) Družina mi nudi oporo pri doseganju osebnih načrtov. 0,5 1,5 5,8 53,4 25,0 12,4 0,7 0,7 4,17 f) Družina mi pomaga pri reševanju osebnih problemov. 0,8 2,4 6,9 50,7 26,0 12,3 0,3 0,5 4,13 g) Družina mi pomaga pri reševanju službe- nih problemov. 15,3 13,3 13,8 23,9 7,9 21,4 4,1 0,3 2,94 h) Zadovoljstvo, ki mi ga daje družina, se prenaša tudi na moje delovno življenje. 3,7 2,1 7,0 47,5 17,4 19,8 2,3 0,2 3,94 i) S sodelavci v službi se bolj razumem kot z družinskimi člani. 27,9 26,4 14,8 2,3 0,5 22,7 5,0 0,5 1,90 j) Zaradi mojih služ- benih obveznosti prelagam kuhanje, pospravljanje, skrb za otroke na druge družinske člane. 27,2 20,9 12,8 10,2 1,2 23,3 4,1 0,3 2,13 VREDNOTE-10.indd 468 18. 11. 2016 10:28:37 469 F4 Ali in kako pogosto ste bili v zadnjih petih letih deležni katere od naslednjih oblik pomoči s strani družine in sorodnikov? Najprej... (en odgovor zelo ne v vsaki vrsti) nikoli pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) pomoč pri moji skrbi za bolnega člana družine 61,7 7,3 8,7 10,4 11,0 0,4 0,6 2,01 b) pomoč pri varstvu, negi in vzgoji otrok 66,3 6,4 7,8 8,0 8,4 1,1 2,0 1,82 c) finančna pomoč za nakup predmetov vsakdanje rabe 60,8 9,3 13,4 8,1 7,7 0,3 0,4 1,92 d) družina mi krije stroške bivanja 73,2 6,9 7,6 3,7 7,9 0,5 0,3 1,65 e) družina mi krije stroške prehranjevanja 70,6 8,5 9,4 4,6 6,4 0,3 0,2 1,67 f) pomoč pri reševanju mojega stanovanjskega vprašanja 72,1 6,4 8,3 5,5 6,6 0,7 0,3 1,67 g) s pomočjo staršev / sorodni- kov sem dobil/a zaposlitev 85,3 3,0 3,6 2,6 2,6 1,6 1,3 1,29 F5 Kakšna je vaša trenutna stanovanjska situacija? 1 - živim pri starših / sorodnikih 17,0 2 - živim pri partnerju/ki 3,4 3 - stanovanje, hišo imam v najemu 8,1 4 - živim v lastnem stanovanju / hiši 71,1 8 - ne vem 0,3 9 - brez odgovora 0,1 F5a Kako ste zadovoljni s svojo stanovanjsko situacijo? Ali ste z njo… zelo niti - zelo ne nezadovoljen nezadovoljen niti zadovoljen zadovoljen vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 2,1 3,2 8,8 49,0 36,6 0,3 0,0 4,15 Odgovarjajo le (zelo)nezadovoljni. (K5a=1, 2), n=57 F5B Kaj bi najbolj potrebovali pri izboljšanju vaše stanovanjske situacije? (en odgovor) 1 - ugoden stanovanjski kredit 31,6 2 - neprofitno najemniško stanovanje 3,5 3 - subvencijo najemnine 5,3 4 - subvencijo mladim družinam za rešitev prvega stanovanjskega vprašanja 3,5 5 - drugo 36,8 8 - ne vem 17,5 9 - brez odgovora 1,8 VREDNOTE-10.indd 469 18. 11. 2016 10:28:37 470 Odgovarjajo le tisti, ki imajo otroke. F6 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o vašem odnosu do vaših otrok? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne drži, in 5, da v celoti drži. (en odgovor se ne v vsaki vrsti) sploh v celoti na- ne drži ne drži niti -niti drži drži naša ne vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) Komaj čakam, da sem s svojimi otroki. 0,7 0,8 6,5 35,0 31,7 24,4 0,5 0,4 4,29 b) Zaradi službe z mojimi otroki preživim premalo časa. 23,0 12,1 10,7 13,4 4,6 33,6 2,3 0,3 2,44 c) Otroci omejujejo mojo svobodo. 39,4 26,0 4,7 3,6 0,3 25,0 0,3 0,7 1,64 d) Biti z otroki po službi je naporno. 28,5 21,1 8,3 5,0 1,0 33,3 2,4 0,4 1,89 Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja/ko. F7 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o vašem odnosu s partnerjem/ko? (en odgovor se ne v vsaki vrsti) sploh v celoti na- ne drži ne drži niti -niti drži drži naša ne vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) Odnos z mojim partnerjem/ko me osrečuje. 0,1 0,7 4,8 34,5 32,9 26,8 0,2 0,1 4,36 b) S partnerjem/ko se slabo razumeva. 39,2 27,2 4,2 2,1 0,4 26,8 0,1 0,1 1,59 c) Problemi oziroma zahteve partnerjeve/ kine službe obreme- njujejo najin odnos. 28,5 25,5 9,3 4,5 0,7 26,8 1,2 3,4 1,88 d) Brez podpore partner- ja/ke ne bi zdržal/a pritiskov v službi. 17,3 17,9 11,0 13,7 3,9 33,3 2,7 0,1 2,52 VREDNOTE-10.indd 470 18. 11. 2016 10:28:37 471 F8 Kako močno občutite gospodarsko krizo v vaši družini? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da krize sploh ne občutite, in 5, da zelo močno občutite krizo. 1 - sploh ne občutimo 15,3 2 - … 16,0 3 - … 39,0 4 - … 17,9 5 - zelo močno občutimo 9,6 8 - ne vem 2,2 9 - brez odgovora 0,0 F9 Ali ste zaradi krize spremenili vaše potrošniške navade, ali manj trošite kot prej, ali več? 1 - bistveno manj 11,3 2 - manj 45,6 3 - enako 40,8 4 - več 1,3 5 - bistveno več 0,2 8 - ne vem 0,7 9 - brez odgovora 0,1 F10 Kako močno je zaradi krize prizadelo vas oz. koga v vaši družini kaj od naštetega? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da vas navedeno sploh ni prizadelo, in 5, da vas je močno prizadelo. (en odgovor sploh ni močno ne v vsaki vrsti) prizadelo prizadelo vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) zmanjšanje dohodka, plače 35,4 13,6 23,8 14,1 10,7 2,1 0,1 2,50 b) izguba dohodka, plače 63,8 8,0 9,0 7,9 9,5 1,1 0,6 1,89 c) krajši delavnik, manj dela 74,2 6,1 9,1 3,9 2,7 2,9 1,1 1,49 d) strah pred izgubo zaposlitve 55,9 10,8 13,8 9,7 7,3 1,4 1,0 1,99 e) izguba zaposlitve 73,6 4,2 4,1 5,5 10,0 1,3 1,2 1,71 f) zmanjšanje vrednosti vaše nepremičnine 55,9 10,0 14,4 8,1 2,8 8,2 0,6 1,82 g) padec vrednosti vaših delnic 71,8 4,3 6,2 3,1 4,3 7,9 2,4 1,48 VREDNOTE-10.indd 471 18. 11. 2016 10:28:37 472 F11 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 15,3 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 46,5 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 33,8 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 3,1 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,6 6 - da živite v revščini 0,2 8 - ne vem 0,5 VREDNOTE-10.indd 472 18. 11. 2016 10:28:37 473 1.9.3 RAZISKAVA O KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN DELA, SJM 2016/1 F12 Zanima nas, kako ste zadovoljni z različnimi vidiki življenja. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh niste zadovoljni, in 5, da ste popolnoma zadovoljni. sploh po-pol- nisem nisem zado- no-ma (en odgovor zado- zado- niti- voljen zado- ne v vsaki vrsti) voljen voljen niti sem voljen vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) s svojim življenjem nasploh 0,4 2,3 13,6 68,2 15,3 0,2 0,0 3,96 b) delom 4,4 5,8 19,2 52,1 10,9 3,6 4,0 3,64 c) družinskim življenjem 0,7 2,5 8,3 54,8 32,2 0,9 0,6 4,17 d) lastnim zdravjem 3,8 9,0 19,3 47,3 20,3 0,3 0,0 3,71 e) načinom, kako preživljate prosti čas 1,5 7,6 19,5 51,7 19,5 0,2 0,0 3,80 f) materialnim stanjem družine 2,9 11,5 27,1 50,9 7,1 0,4 0,1 3,48 F13 Kako ocenjujete količino svojega prostega časa v zadnjem letu? Koliko prostega časa ste imeli? 1 - skoraj nič 4,7 2 - premalo 26,4 3 - ravno prav 59,9 4 - preveč 8,2 8 - ne vem 0,7 9 - brez odgovora 0,1 F14 Koliko dni ste bili odsotni z dela zaradi bolezni v zadnjih šestih mesecih? 0 - 0 dni 35,0 1 - od 1 do 3 dni 6,9 2 - od 4 do 10 dni 6,2 3 - od 11 do 20 dni 2,1 4 - več kot 20 dni 5,6 7 - ni bil/a zaposlen/a 43,6 8 - ne vem 0,5 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 473 18. 11. 2016 10:28:37 474 F15 Kako pogosto ste v zadnjih štirih tednih...? (en odgovor obča- pogo- zelo ne v vsaki vrsti) nikoli redko sno sto pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) ... imeli težave pri delu v služ- bi ali pri domačih opravilih za- radi zdravstvenih problemov 57,5 12,7 15,2 7,1 5,9 0,7 0,9 1,89 b) ... imeli fizične bolečine 42,6 18,3 20,7 11,3 6,4 0,2 0,4 2,20 (en odgovor obča- pogo- zelo ne v vsaki vrsti) nikoli redko sno sto pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 c) ... se počutili nesrečne in depresivne 59,8 21,8 12,1 4,3 1,2 0,4 0,4 1,64 d) ... izgubili zaupanje vase 75,0 14,3 7,2 2,1 0,7 0,7 0,1 1,38 e) ... imeli občutek, da ne morete premagati svojih težav 64,3 18,6 11,6 3,6 1,4 0,5 0,0 1,59 F16 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih vi obiskali ali vas je na domu obiskal...? (en odgovor obča- pogo- zelo ne v vsaki vrsti) nikoli redko sno sto pogosto vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) zdravnik 36,2 29,3 21,0 10,1 3,4 0,1 0,0 2,15 b) zdravilec alternativne medicine 92,3 3,4 2,7 0,9 0,4 0,1 0,2 1,13 F17 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje...? 1 - odlično 9,1 2 - zelo dobro 19,5 3 - dobro 38,3 4 - zadovoljivo 25,1 5 - slabo 7,7 8 - ne vem 0,2 9 - brez odgovora 0,1 S4 Ali imate otroke? 1 - da 75,0 2 - ne 25,0 VREDNOTE-10.indd 474 18. 11. 2016 10:28:37 475 Odgovarjajo tisti, ki imajo otroke (S4=1), n=803. S4a Ali še vedno skrbite za svoje otroke? 1 - da 48,7 2 - ne 51,1 8 - ne vem 0,2 M1 Ali bi vi ali kdo v vaši družini potrebovali katero od naštetih vrst pomoči? ne da ne vem b.o. 1 2 8 9 a) občasno varstvo otroka 20,7 78,1 0,8 0,4 b) pomoč pri negi in oskrbi starejše osebe 9,0 90,2 0,7 0,1 c) pomoč pri negi in oskrbi osebe s posebnimi potrebami 3,1 96,3 0,5 0,2 d) gospodinjsko pomoč 14,5 85,2 0,3 0,0 e) drugo vrsto pomoči 7,3 90,2 2,5 0,0 M2 Denimo, da bi se v vaši okolici odvijale različne brezplačne dejavnosti oz. storitve (npr. predavanja, delavnice), ki bi jih izvajali t.i. medgeneracijski centri. Spodaj so naštete nekatere vsebine oz. dejavnosti, vi pa izberite največ tri, ki bi vas morda zanimale. Seštevek treh odgovorov: 01 - predavanja za starše 14,5 02 - delavnice za izboljšanje komunikacije v družini 16,9 03 - predavanja, namenjena medgeneracijskemu povezovanju 14,8 04 - vsebine za osebnostno rast 33,4 05 - različne izobraževalne in praktične delavnice (npr. kuharske, likovne, jezikovne) 71,3 06 - delavnice, namenjene ustvarjalnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in družin 37,8 07 - vsebine, namenjene lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja 13,4 08 - delavnice za lažje in uspešnejše vključevanje v družbo 11,7 09 - nič od tega, me ne zanima 40,1 88 - ne vem 2,3 99 - brez odgovora 0,2 M3 Ali je v vašem življenju prisotna starejša oseba, za katero skrbite? 1 - da 11,7 2 - ne 88,1 9 - b.o. 0,2 VREDNOTE-10.indd 475 18. 11. 2016 10:28:37 476 Odgovarjajo tisti, ki so na vprašanje M3 odgovorili z »da« (M3=1), n=125 M3a Kaj bi pri njeni oskrbi trenutno najbolj potrebovali? (en odgovor) 1 - redno dnevno varstvo doma 3,2 2 - redno dnevno varstvo v primernem zavodu 2,4 3 - pomoč na domu (pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih) 23,2 4 - trajno zavodsko nastanitev / oskrbo 4,0 5 - občasno krajšo namestitev v zavod 4,0 6 - družinskega pomočnika (družinski član, ki skrbi za to osebo in za to dobi plačilo) 7,2 7 - cenovno dostopne tehnične pripomočke 7,2 8 - drugo 19,2 9 - ne vem 29,6 M4 Ali je v vašem življenju prisotna oseba s posebnimi potrebami, za katero skrbite? 1 - da 3,2 2 - ne 96,7 9 - b.o. 0,1 Odgovarjajo tisti, ki so na vprašanje M4 odgovorili z »da« (M4=1), n=34 M4a Kaj od naštetega bi trenutno pri njeni oskrbi najbolj potrebovali? (en odgovor) 1 - redno dnevno varstvo doma 11,8 2 - redno dnevno varstvo v primernem zavodu 2,9 3 - pomoč na domu (pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih) 17,6 4 - trajno zavodsko nastanitev / oskrbo 0,0 5 - občasno krajšo namestitev v zavod 5,9 6 - družinskega pomočnika (družinski član, ki skrbi za to osebo in za to dobi plačilo) 2,9 7 - cenovno dostopne tehnične pripomočke 29,4 8 - drugo 14,7 9 - ne vem 14,7 VREDNOTE-10.indd 476 18. 11. 2016 10:28:37 477 M5 Katero od naštetih stvari bi vi najbolj potrebovali, da bi lažje usklajevali vaše poklicno in družinsko življenje. Izberite največ dva odgovora. Seštevek dveh odgovorov: 01 - bolj enakomerna porazdelitev starševskih obveznosti in gospodinjska dela med oba partnerja 15,2 02 - ustrezno varstvo otrok, ko ga potrebujem 18,2 03 - daljši delovni čas vrtcev 9,5 04 - daljši delovni čas podaljšanega bivanja v šoli 3,0 05 - delo s krajšim delovnim časom od osemurnega 30,7 06 - večje razumevanje delodajalca 28,4 07 - boljši in bolj ustrezen javni prevoz 24,6 08 - drugo 14,8 09 - nič od tega 69,3 88- ne vem 2,4 99- brez odgovora 3,6 M6a Povejte nam, kako so porazdeljene obveznosti in bremena med vami in vašim partnerjem / partnerko. S pomočjo odstotkov izberite delež zaslužka v vašem gospodinjstvu za vas in za partnerja/ko. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 jaz 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % partner 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 3,2 0,7 1,6 5,1 9,3 23,5 12,2 5,6 2,3 0,9 5,0 88 - ne vem 2,3 99 - brez odgovora 1,3 11 - nima partnerja/ke 27,0 Odgovarjajo tisti, ki imajo otroke in za njih skrbijo (S4a=1), n=391. M6b S pomočjo odstotkov izberite delež časa ukvarjanja z otroki (starševske obveznosti) v vašem gospodinjstvu za vas in za partnerja/ko. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 jaz 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % partner 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 1,0 2,3 3,1 10,7 10,7 32,0 7,7 7,9 7,2 2,6 1,5 88 - ne vem 2,8 99 - brez odgovora 1,8 11 - živim v enostarševski družini 8,7 VREDNOTE-10.indd 477 18. 11. 2016 10:28:37 478 M6c S pomočjo odstotkov izberite delež bremen in obveznosti za gospodinjska opravila v vašem gospodinjstvu za vas in za partnerja/ko. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 jaz 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % partner 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2,1 3,6 5,1 5,7 6,7 19,6 5,6 6,5 6,0 3,8 5,0 11 - nima partnerja/ke 27,5 88 - ne vem 1,7 99 - brez odgovora 0,9 Na vprašanja M7, M8, M9 in M11 odgovarjajo tisti, ki imajo otroke in za njih skrbijo (S4a=1); n=391. M7 Katere oblike rednega dnevnega varstva v času službe se najpogosteje poslužujete za vašega predšolskega otroka? 1 - vrtec (vzgojno varstvena ustanova) 19,2 2 - individualno plačljivo varstvo (varuška) 1,0 3 - ne-plačljivo varstvo pri sorodnikih, sosedih (dedki, babice, tete…) 3,8 4 - otroka varujem sam oz. moj/a partner/ka 2,0 5 - drugo 0,5 6 - nimam predšolskega otroka 71,1 8 - ne vem 0,5 9 - brez odgovora 1,8 M8 Če bi lahko izbrali drugačno obliko rednega dnevnega varstva za vašega predšolskega otroka, katera oblika bi vam najbolj ustrezala? 1 - vrtec (vzgojno varstvena ustanova) 17,4 2 - vrtec v okviru službe 1,5 3 - individualno plačljivo varstvo (varuška) 1,0 4 - ne-plačljivo varstvo pri sorodnikih, sosedih (dedki, babice, tete…) 2,3 5 - eden od staršev, ki bi ostal doma 0,8 6 - izmenično varstvo staršev 1,5 7 - drugo 0,3 8 - sedanja oblika varstva mi ustreza 4,1 66- nima predšolskega otroka 69,8 88- ne vem 0,5 99- brez odgovora 0,8 VREDNOTE-10.indd 478 18. 11. 2016 10:28:37 479 M9 V primeru, da je vaš otrok vključen v vrtec, ocenite naslednja dva dejavnika v povezavi z vrtcem, ki ga obiskuje vaš otrok. Uporabite lestvico od 1 do 5, kjer 1 pomeni zelo slabo, 5 pa zelo dobro. (en odgovor zelo niti - zelo ne v vsaki vrsti) slabo slabo niti dobro dobro vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) program in vsebina, ki ju izvaja vrtec 0,0 0,0 0,5 8,4 10,5 0,8 1,5 4,51 b) delovni čas vrtca 0,0 1,0 1,0 7,4 10,0 0,5 1,5 4,36 6 - moj otrok ni vključen v vrtec: 78,3 M10a V Sloveniji obstajajo medgeneracijski in družinski centri, ki med drugim ponujajo tudi brezplačno varstvo otrok. Če bi se pri vas pojavila ta potreba, ali bi se poslužili te možnosti, ali ne? 1 - da 39,6 2 - ne 43,5 8 - ne vem 15,5 9 - brez odgovora 1,4 M10b Medgeneracijski in družinski centri ponujajo tudi brezplačno počitniško varstvo otrok. Če bi se pri vas pojavila ta potreba, ali bi se poslužili te možnosti? 1 - da 41,2 2 - ne 44,3 8 - ne vem 13,1 9 - brez odgovora 1,4 M11 V primeru, da so vaši otroci mlajši šolarji, kako bi si predvsem želeli, da bi bilo urejeno varstvo vaših otrok v času šolskih počitnic? Izberite največ dva odgovora. Seštevek dveh odgovorov: 1 - neformalne oblike varovanja (stari starši, sorodniki, sosedje itd.) 41,0 2 - brezplačno varstvo otrok v okviru programov namenjenih za otroke 38,8 3 - organizirano, plačljivo varstvo (počitnikovanja, kolonije itd.) 22,4 4 - v okviru šole 9,0 5 - varstva ne potrebuje 29,9 6 - drugo 3,0 7 - nimam mlajših šolarjev 63,9 8 - ne vem 1,0 9 - brez odgovora 0,8 VREDNOTE-10.indd 479 18. 11. 2016 10:28:38 480 M12 Kako pomembno je za vas in vašo družino, da je oz. da bi bilo v bližini vašega doma urejeno otroško igrišče ali urejen park z igrali za otroke? Ocenite s pomočjo lestvice, kjer 1 pomeni, da to za vas sploh ni pomembno, 5 pa, da je to za vas zelo pomembno. 1 - sploh ni pomembno 11,2 2 - ni pomembno 10,8 3 - niti - niti 11,9 4 - pomembno 33,4 5 - zelo pomembno 28,0 8 - ne vem 3,8 9 - b. o. 0,8 povprečje 3,59 M13 Pomislite na enega od družinskih prejemkov - otroški dodatek. Ali se vam zdi bolje, da bi obstajal enoten otroški dodatek (enako visok za vse otroke), ali bolje, da bi se višina otroškega dodatka določala glede na materialni položaj družine, tako kot je to urejeno sedaj? 1 - enoten otroški dodatek 20,4 2 - višina otroškega dodatka naj se ureja glede na materialni položaj družine 69,3 8 - ne vem 9,8 9 - brez odgovora 0,5 M14 Zamislite si, da bi obstajal enoten otroški dodatek (enako visok za vse otroke) univerzalen otroški dodatek. Kolikšna bi bila po vašem mnenju primerna višina tega dodatka, pri čemer pomislite, da bi višina dodatka vplivala tudi na višje davke. 1 - do 50 € na mesec 1,6 2 - 50 € do 75 € 2,7 3 - 75 € do 100 € 18,6 4 - 100 € do 125 € 20,2 5 - 125 € do 150 € na mesec (ali več) 28,0 8 - ne vem 28,3 9 - brez odgovora 0,6 M15 Pomislite na par z majhnim otrokom. Denimo, da sta oba v podobnem delovnem položaju in upravičena do plačanega starševskega dopusta. Mati obdrži ‚obvezni‘ del dopusta (105 dni), ostali del - t.i. starševski dopust, si starša lahko poljubno razdelita. S pomočjo preglednice povejte, kako naj bo ta dopust porazdeljen – koliko naj ga koristi mati in koliko oče. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 mati 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % oče 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 0,5 0,4 0,4 0,9 0,7 21,9 6,4 16,7 12,8 9,3 17,1 88 - ne vem 12,5 99 - brez odgovora 0,5 VREDNOTE-10.indd 480 18. 11. 2016 10:28:38 481 M16 Katera od naštetih aktivnosti bi po vašem mnenju najbolj spodbudila mlade očete, da bi v večji meri koristili očetovski dopust? 1 - dodatna finančna spodbuda 18,9 2 - poudarjanje zgledov med znanimi osebnostmi 0,9 3 - več posluha s strani delodajalcev, kjer so očetje zaposleni 35,7 4 - spoprijemanje z ustaljenimi predstavami in stereotipi 7,0 5 - oglaševanje za popularizacijo aktivnega očetovstva 3,3 6 - spodbujanje mater, da se prej vrnejo na delovno mesto 2,5 7 - drugo 3,8 8 - ne vem 27,0 9 - brez odgovora 0,8 M17 Svet Evrope od svojih članic zahteva zapis v zakonodajo, da se otrok ne sme izpostavljati ravnanjem, ki povzročajo bolečino, ponižanje in strah. Ali se strinjate, da Slovenija v svojo zakonodajo vključi prepoved telesnega kaznovanja otrok in izpostavljanja drugim oblikam ponižujočega ravnanja, ali se ne strinjate? 1 - da, strinjam se 63,2 2 - ne, ne strinjam se 26,6 8 - ne vem 9,7 9 - brez odgovora 0,5 Odgovarjajo samo zaposleni, n=562. M18 Ali bi vam v okviru zaposlitve ustrezala katera od naslednjih možnih oblik organizacije dela? Če da, katera bi vam najbolj ustrezala. (en odgovor) 1 - fleksibilen začetek in konec dela 32,0 2 - krajši delovni čas (manj kot 8 ur dnevno) 22,8 3 - delo na daljavo (od doma) 9,8 4 - drugo 2,1 5 - ne, nobena ne ustreza 26,3 8 - ne vem 6,0 9 - brez odgovora 0,9 M19a Ocenite dostopnost zdravstvenih storitev za otroke v vašem kraju. Uporabite lestvico od 1 do 5, kjer 1 pomeni zelo slabo, 5 pa zelo dobro. zelo slabo zelo dobro ne vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 2,2 6,8 12,4 48,2 19,3 10,7 0,2 3,85 VREDNOTE-10.indd 481 18. 11. 2016 10:28:38 482 M19b Na enaki lestvici ocenite kvaliteto zdravstvenih storitev za otroke v vašem kraju. zelo slabo zelo dobro ne vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 2,1 5,4 13,7 48,0 13,4 17,1 0,2 3,79 M19c Sedaj pa ocenite dostopnost zdravstvenih storitev za odrasle v vašem kraju. Uporabite isto lestvico. zelo slabo zelo dobro ne vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 2,0 9,2 18,1 52,8 16,1 1,7 0,2 3,73 M19d Ocenite še kvaliteto zdravstvenih storitev za odrasle v vašem kraju. zelo slabo zelo dobro ne vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 2,4 8,1 23,6 49,9 12,7 3,2 0,1 3,64 M20 Ali bi zase in za svojo družino rekli, da živite aktivno in zdravo življenje? pretežno pretežno ne nezdravo zdravo vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 0,7 3,3 30,3 40,9 24,6 0,2 0,1 3,86 VREDNOTE-10.indd 482 18. 11. 2016 10:28:38 483 1.9.4 NACIONALNA RAZISKAVA STALIŠČ O CEPLJENJU, SJM 2016/1 C1 Ali menite, da ste dovolj poučeni o koristih in tveganjih cepljenja? 1 - da 51,5 2 - ne 38,2 8 - ne vem 10,3 C2 Kateri so za vas trije najpomembnejši viri informacij glede cepljenja, ki jim najbolj zaupate? Seštevek treh odgovorov: 01 - izbrani zdravnik 85,5 02 - družina 26,2 03 - prijatelji 17,9 04 - Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) 30,9 05 - internet 21,8 06 - revije 3,0 07 - TV 15,6 08 - radio 3,3 09 - časopisi 6,6 10- alternativni zdravilci (kiropraktiki, homeopati) 5,9 11- drugo 4,7 88- ne vem 5,5 C3 Kaj menite, ali naj bo cepljenje otrok obvezno? 1 - da 42,1 2 - da, vendar le proti težkim, zelo nalezljivim boleznim 35,5 3 - ne, starši naj se sami odločajo o cepljenju svojih otrok 14,1 4 - ne 2,9 8 - ne vem 5,3 C4 Ali bi se vi cepili oz. bi dali cepiti svojega otroka, če cepljenje ne bi bilo več obvezno? Če imate otroka, odgovorite zanj. 1 - da 43,2 2 - da, vendar le proti nekaterim boleznim 40,2 3 - ne 9,8 8 - ne vem 6,7 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 483 18. 11. 2016 10:28:38 484 C5 Povejte, v kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami. sploh se (en odgovor se ne ne stri- niti- se stri- zelo se ne v vsaki vrsti) strinjam njam niti njam strinjam vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a) Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito posameznika pred določenimi nalezljivimi boleznimi. 2,1 6,3 17,2 51,2 20,1 3,0 0,1 3,83 b) S cepljenjem otrok se prepre- či širjenje bolezni v skupnosti. 1,4 3,4 11,8 57,2 23,6 2,6 0,1 4,01 c) Koristi cepljenja prevladajo nad tveganji cepljenja. 1,4 6,2 22,5 48,3 15,3 6,2 0,1 3,75 d) Cepljenje mora biti obvezno za vstop otrok v javne vrtce in šole. 3,0 9,3 15,4 48,1 19,6 4,6 0,0 3,76 e) Zaupam nasvetom, ki mi jih da izbrani zdravnik glede cepljenja. 1,7 4,9 11,9 57,5 21,8 2,3 0,0 3,95 f) Cepljenje je bolj nevarno kot bolezen, ki jo s tem prepre- čimo. 19,1 40,7 21,6 9,6 1,4 7,6 0,1 2,28 C6 Koliko zaupate v varnost cepiv? 1 - zelo zaupam 6,4 2 - zaupam 67,9 3 - ne zaupam 13,9 4 - sploh ne zaupam 2,3 8 - ne vem 9,3 9 - brez odgovora 0,1 C7 Ali ste imeli vi ali vaš otrok kdaj neželene učinke po cepljenju? 1 - da 12,1 2 - ne 84,5 8 - ne vem 3,5 VREDNOTE-10.indd 484 18. 11. 2016 10:28:38 485 1.9.5 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA, SJM 2016/1 (2. del) DISKRIMINACIJE, ODNOS DO BEGUNCEV, GRAFITI … S11 Na tem seznamu so različne skupine ljudi. Prosimo vas, da poveste, katere od njih ne bi želeli imeti za sosede. (en odgovor ne bi želel brez v vsaki vrsti) za soseda ni izbral ne vem odgovora 1 2 8 9 a) narkomani 75,5 21,8 2,6 0,1 b) ljudje druge rase 15,0 81,2 3,6 0,2 c) ljudje z AIDS-om 30,2 64,2 5,3 0,3 d) priseljenci, tuji delavci 15,9 78,9 5,0 0,3 e) homoseksualci 28,4 68,0 3,4 0,2 f) ljudje druge veroizpovedi 11,8 85,0 3,1 0,2 g) pijanci 69,0 28,2 2,7 0,1 h) skupaj živeči neporočeni pari 2,1 95,2 2,1 0,5 i) ljudje, ki govorijo drug jezik 5,4 91,8 2,4 0,4 j) Muslimani 18,6 77,2 3,7 0,5 k) Judje 14,9 80,7 4,0 0,4 l) Romi 44,0 51,3 4,5 0,2 m) begunci 33,2 58,1 8,6 0,1 S12 Kako naj ravnajo ne-Slovenci (priseljenci iz drugih držav), ki že dalj časa živijo v Sloveniji? 1 - opustijo naj svojo kulturo in jezik in sprejmejo slovensko 7,2 2 - ohranijo naj svojo kulturo in jezik in živijo sami zase 1,4 3 - po obdobju bivanja v Sloveniji naj se vrnejo domov 2,1 4 - naučijo naj se slovenskega jezika in naj se prilagodijo na tukajšnje razmere, med seboj naj uporabljajo svoj jezik in gojijo svojo kulturo 79,6 5 - omogočiti jim je treba, da se šolajo v svojem jeziku in razvijajo svojo kulturo, hkrati pa naj se prilagodijo na razmere v Sloveniji 7,9 8 - ne vem 1,6 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 485 18. 11. 2016 10:28:38 486 S13 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 9,2 2 - nekaterim naj dovoli 49,5 3 - zelo redkim naj dovoli 26,7 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve 6,8 8 - ne vem 7,3 9 - brez odgovora 0,5 S14 Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo in zaprosijo za status begunca, ker se bojijo preganjanja v svoji državi. Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate s trditvijo: Država bi morala biti velikodušna pri reševanju prošenj za status begunca. 1 - sploh ne soglašam 3,6 2 - ne soglašam 22,9 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 33,5 4 - soglašam 26,6 5 - močno soglašam 7,9 8 - ne vem 5,5 9 - brez odgovora 0,1 S15 Tudi Slovenija bo sprejela določeno število beguncev, ki bodo tu živeli. Kakšno je vaše stališče v zvezi s tem? To bo Sloveniji … 1 - prej koristilo 6,7 2 - ne bo niti koristilo in niti škodilo 41,7 3 - prej škodilo 39,2 8 - ne vem 12,4 S16 Ali vas je strah, da bi begunci ogrozili način življenja v Sloveniji, ali ne? Ocenite s pomočjo lestvice, kjer 1 pomeni, da vas sploh ni strah, in 5, da vas je zelo strah. 1 - sploh me ni strah 12,6 2 - ni me strah 28,3 3 - niti me ni strah, niti me je strah 24,1 4 - strah me je 27,7 5 - zelo me je strah 5,2 8 - ne vem 2,0 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 486 18. 11. 2016 10:28:38 487 S17 Kaj menite, ali se bo število beguncev v Sloveniji v bodoče…? 1 - zmanjševalo 6,6 2 - ostalo približno enako 25,0 3 - naraščalo 58,3 8 - ne vem 10,0 S18 Slovenija je lani decembra na referendumu zavrnila predlog novega Družinskega zakonika, ki je med drugim urejal izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih partnerskih zvez. Ali ste z izidom referenduma zadovoljni, ali niste zadovoljni? 1 - ste zadovoljni 44,7 2 - niste zadovoljni 33,6 8 - ne vem 21,7 S19 Če govorimo na splošno, koliko vas skrbijo problemi okolja? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da vas ta vprašanja sploh ne skrbijo, 5 pa pomeni, da vas ta vprašanja zelo skrbijo. sploh me zelo me ne ne skrbijo skrbijo vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 3,3 4,5 27,5 38,4 25,9 0,4 0,1 3,80 S20 In kaj mislite, ali so jedrske elektrarne... 1 - izjemno nevarne za okolje 14,0 2 - zelo nevarne 26,4 3 - srednje nevarne 38,7 4 - niso zelo nevarne 13,0 5 - sploh niso nevarne za okolje 2,6 8 - ne vem, neodločen 5,2 S21 Čemu od navedenega bi morala Slovenija dati prednost, da bi zadostili energetskim potrebam v prihodnosti? (izberite samo en odgovor) 1 - premog, nafta, zemeljski plin 2,6 2 - jedrska energija 3,0 3 - sončna, vetrna ali vodna energija 83,3 4 - gorivo iz poljščin, gojenih za energetske potrebe (bio gorivo) 3,2 5 - nič od navedenega 1,0 8 - ne vem, neodločen 6,8 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 487 18. 11. 2016 10:28:38 488 G1 Kje ste v zadnjem letu opazili kakšne grafite, če sploh? 1 - v mojem kraju 21,0 2 - v drugih krajih 27,1 3 - v mojem kraju in drugih krajih 21,0 4 - nikjer jih nisem opazil/a 27,3 8 - ne vem 3,5 9 - brez odgovora 0,1 G2 Na kaj najprej pomislite ob pojmu »grafit«? 1 - umetnost 26,3 2 - politični aktivizem 11,8 3 - vandalizem 40,8 4 - drugo 9,0 8 - ne vem 12,0 9 - brez odgovora 0,2 G3 Ali vas politični grafiti s svojimi sporočili spodbujajo k razmišljanju o temah, ki se jih lotevajo? 1 - da 29,9 2 - ne 61,2 8 - ne vem 8,6 9 - brez odgovora 0,3 G4 Ali ste že kdaj v svojem življenju razmišljali, da bi sami napisali kak politični grafit? 1 - da, večkrat 2,7 2 - da, včasih 5,0 3 - ne, o tem nisem razmišljal 90,8 8 - ne vem 1,3 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 488 18. 11. 2016 10:28:38 489 1.9.6 SOCIALNO-DEMOGRAFSKA VPRAŠANJA, SJM 2016/1 D1 Spol 1 - moški 47,4 2 - ženski 52,6 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosimo, povejte samo leto rojstva. Starost: 1 - do 30 let 16,5 2 - 31 do 45 let 21,7 3 - 46 do 60 let 28,2 4 - 61 let in več 33,6 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? Upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov. Povprečje: 12,69 let 98 - ne vem 0,2 99 - brez odgovora 0,8 00 - brez formalnega šolanja 0,2 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,8 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 2,1 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 15,6 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 20,8 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 23,6 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 7,9 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 8,1 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 6,7 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 11,1 09 - specializacija (približno 1 leto) 1,0 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,2 11 - doktorat 0,7 88 - ne vem 0,1 VREDNOTE-10.indd 489 18. 11. 2016 10:28:38 490 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 49,7 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel/a v preteklosti 40,6 3 - nikoli nisem imel/a plačane zaposlitve 9,5 9 - brez odgovora 0,2 Odgovarjajo tisti, ki imajo trenutno plačano zaposlitev (D5=1); n=532 D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu? Pri tem upoštevajte vsako delo, za katero dobite plačilo. Če delate za več kot enega delodajalca, ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! Povprečje: 41,78 ur. 96 - 96 ur ali več 0,4 98 - ne vem 1,5 99 - brez odgovora 0,6 Odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3); n=966 Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate za več delodajalcev, ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste upokojeni, ali če trenutno nimate dela ali zaposlitve, pa odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev. D7 Ali ste (bili) zaposleni (pri drugemu delodajalcu), samozaposleni, ali delate v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen/a, dela za koga drugega 89,8 2 - samozaposlen/a, ne zaposluje drugih 5,6 3 - samozaposlen/a, zaposluje druge 2,9 4 - dela v v lastnem družinskem podjetju 1,4 9 - brez odgovora 0,3 VREDNOTE-10.indd 490 18. 11. 2016 10:28:38 491 Odgovarjajo tisti, ki so samozaposleni in zaposlujejo druge (D7=3); n=28. D8 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (ne upoštevajte sebe)? Povprečje: 5,18 zaposlenih Odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3); n=966 D9 Ali ste sedaj, ali pa ste bili kdaj prej komu nadrejeni pri delu? 1 - da 34,6 2 - ne 65,3 9 - brez odgovora 0,1 Odgovarjajo vsi, razen tistih, ki niso nadrejeni (D9≠2); n=336. D10 Koliko podrejenih imate oz. ste imeli? Povprečje: 33,75 podrejenih 995 - 995 in več podrejenih 0,3 999 - brez odgovora 0,6 Odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3); n=966 D11 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? 1 - za profitno organizacijo 72,6 2 - za neprofitno organizacijo 26,0 8 - ne vem 1,3 9 - brez odgovora 0,1 D12 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? 1 - javni sektor 42,7 2 - zasebni sektor 56,1 8 - ne vem 1,0 9 - brez odgovora 0,2 VREDNOTE-10.indd 491 18. 11. 2016 10:28:38 492 D13a In zdaj se sami uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je vaš sedanji poklic (oz. kakšen je bil vaš poklic)? Kakšna je vaša priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec/ka 5,7 02 - PK, priučen/a delavec/ka 7,0 03 - KV delavec/ka 17,6 04 - VKV delavec/ka 3,2 05 - uslužbenec/ka z nižjo izobrazbo 4,6 06 - uslužbenec/ka s srednjo izobrazbo 26,1 07 - uslužbenec/ka z višjo ali visoko izobrazbo 27,0 08 - obrtnik/ca ali podjetnik/ca, zaposluje druge 1,7 09 - obrtnik/ca ali podjetnik/ca, ki ne zaposluje drugih 3,1 10 - svobodni poklic 0,7 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči/a družinski/a član/ica v kmetijstvu 1,6 12 - drugo 1,2 88 - ne vem 0,4 99 - b.o. 0,1 D13b S kakšno dejavnostjo se ukvarja (oz. se je ukvarjala) organizacija, v kateri ste (bili) zaposleni? 01 - kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 4,5 02 - rudarstvo 1,3 03 - predelovalna dejavnost (proizvodnja izdelkov, polizdelkov, strojev, naprav, opreme itd.) 27,5 04 - oskrba z električno energijo, plinom in vodo 2,2 05 - gradbeništvo 5,9 06 - trgovina 10,1 07 - gostinstvo in turizem 5,2 08 - promet, skladiščenje ter poštne in telekomunikacijske storitve 5,2 09 - finančno posredništvo (bančništvo, zavarovalništvo itd.) 2,8 10 - poslovanje z nepremičninami, dajanje strojev, opreme, vozil v najem in poslovne storitve (obdelava podatkov, računovodske storitve, raziskovanje in razvoj itd.) 1,6 11 - dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje 5,6 12 - izobraževanje 9,4 13 - zdravstvo in socialno varstvo 8,7 14 - dejavnost poslovnih, delodajalskih in strokovnih združenj ter sindikatov in verskih organizacij, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti ter druge storitvene dejavnosti (pralnice, čistilnice, frizerske in kozmetične storitve itd.) 3,0 15 - drugo 6,9 99 - b.o. 0,1 VREDNOTE-10.indd 492 18. 11. 2016 10:28:38 493 Odgovarjajo samo tisti, ki delajo v profitnih organizacijah (D11=1); n=701. D13c Povejte nam, na kakšen način podjetje, v katerem ste zaposleni, ustvari (oz. na kakšen način je podjetje, v katerem ste bili zaposleni, ustvarjalo) največji del svojih prihodkov. 1 - s storitvami, ki so namenjene končnim kupcem, posameznikom 37,1 2 - s storitvami, ki so namenjene organizacijam in podjetjem 20,3 3 - s proizvodi, ki so namenjeni končnim kupcem, posameznikom 25,7 4 - s proizvodi, ki so namenjeni organizacijam in podjetjem 12,8 5 - drugo 3,3 8 - ne vem 0,9 Odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3); n=966 D13d Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj (direktor ali namestnik na ravni podjetja, ustanove) 9,4 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka ipd.) 10,1 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja, obratovodja, poslovodja, vodja tima, skupine...) 15,8 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 64,0 8 - ne vem 0,4 9 - brez odgovora 0,2 Vprašajte vse! D14 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen/a, samozaposlen/a ali zaposlen/a v svojem družinskem podjetju) 47,9 2 - nezaposlen/a in išče zaposlitev 6,3 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga/je ni poslal delodajalec), študent/ka, dijak/inja 7,6 4 - poklicno usposabljanje, vajenec/ka 0,0 5 - trajno delovno nezmožen/na (bolezen, invalidnost) 1,1 6 - upokojenec/ka 32,5 7 - gospodinja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 3,6 8 - drugo 0,7 9 - brez odgovora 0,2 VREDNOTE-10.indd 493 18. 11. 2016 10:28:38 494 Na S1, S2 in S3 odgovarjajo tisti, ki trenutno opravljajo plačano zaposlitev (D14=1); n=513. S1 (akt) Kje pretežno opravljate svoje delo? 1 - v službi 84,0 2 - na domu 3,7 3 - na različnih mestih (teren, delo na daljavo, drugo) 12,3 8 - ne vem 0,0 S2 (akt) Ali delate (glavno delo, zaposlitev): (en odgovor v vsaki vrsti) običajno včasih nikoli ne vem b.o. 1 2 3 8 9 a) v izmenah 29,0 8,6 62,0 0,2 0,2 b) zvečer 14,0 32,9 52,8 0,0 0,2 c) ponoči 6,6 23,0 70,2 0,0 0,2 d) ob sobotah 19,3 48,0 32,6 0,0 0,2 e) ob nedeljah in praznikih 12,1 30,4 57,3 0,0 0,2 f) samo dopoldne 56,9 15,8 27,3 0,0 0,0 S3 (akt) Ali poleg osnovnega dela opravljate še kakšno dodatno / drugo delo? 1 - da 12,5 2 - ne 87,5 Prosimo vas, da nam poveste nekaj podatkov o vaši družini. S5 Kdo poleg vas še živi v vašem gospodinjstvu? (en odgovor v vsaki vrsti) da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) oče 13,7 86,0 0,1 0,2 b) mati 17,5 82,3 0,1 0,1 c) tast 1,4 98,4 0,1 0,1 d) tašča 2,4 97,2 0,1 0,3 e) bratje / sestre 10,7 89,2 0,1 0,0 f) snaha / zet 4,1 95,8 0,1 0,0 g) otroci 45,4 54,2 0,1 0,3 h) zakonec / partner/ka 66,4 33,5 0,1 0,0 i) drugi sorodniki 7,8 92,1 0,1 0,0 j) oseba, ki ni sorodnik/ca 1,5 98,3 0,1 0,1 VREDNOTE-10.indd 494 18. 11. 2016 10:28:38 495 D15 Ali ste poročeni oz. imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupnogospodinjstvo? 1 - da, živim z zakoncem oz. stalnim partnerjem/ko 62,7 2 - sem poročen/a oz. imam stalnega partnerja/ko, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu 7,9 3 - ne nisem poročen/a, nimam stalne/ga partnerja/ke 28,0 7 - odklonil/a odgovor 1,3 Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja/partnerko (D15=1,2); n=756. D15a (p) Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja / partnerko. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal/a redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,1 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 0,7 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 15,9 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 23,7 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 25,4 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 5,6 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 7,5 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji vs - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 4,8 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 13,2 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,3 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 2,0 11 - doktorat 0,5 88 - ne vem 0,4 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja / partnerke. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen/a pri nekom drugem, da je samozaposlen/a, ali da dela v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na njegovo / njeno običajno delovno situacijo. D16 (p) Ali ima vaš/a partner/ka sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel/a v preteklosti, ali ni bil/a nikoli zaposlen/a? 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 55,4 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel/a v preteklosti 39,6 3 - nikoli ni imel/a plačane zaposlitve 4,5 9 - brez odgovora 0,5 VREDNOTE-10.indd 495 18. 11. 2016 10:28:38 496 Odgovarjajo tisti, katerih partner/ka ima plačano zaposlitev (D16=1); n=419. D17(p) Povprečno koliko ur dela vaš/a partner/ka v običajnem tednu? Pri tem upoštevajte vsako delo, za katero dobi plačilo. Če dela za več kot enega delodajalca, ali če je hkrati zaposlen/a in samozaposlen/a, seštejte vse ure, ki jih opravi. V povprečju dela: 41,99 ur. 96 - 96 ur ali več 1,0 98 - ne vem 1,2 99 - brez odgovora 1,0 Odgovarjajo tisti, katerih partner/ka je kadarkoli imel/a zaposlitev (D16=1,2); n=718. Sledi še nekaj vprašanj o delu vašega partnerja / partnerke. Če dela (je delal/a) za več delodajalcev, ali če je (bila) zaposlen/a in samozaposlen/a hkrati, se omejite na njegovo / njeno glavno zaposlitev. D18 (p) Ali je (bil/a) vaš/a partner / partnerka zaposlen/a (dela/la za koga drugega), samozaposlen/a, ali dela (je delal/a) v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen/a, dela za koga drugega 86,2 2 - samozaposlen/a, ne zaposluje drugih 7,1 3 - samozaposlen/a, zaposluje druge 2,8 4 - dela v lastnem družinskem podjetju 3,6 8 - ne vem 0,3 D19 (p) Ali je vaš/a partner/ka sedaj, ali pa je bil/a kdaj prej komu nadrejen/a pri delu? 1 - da 30,2 2 - ne 68,8 8 - ne vem 1,0 VREDNOTE-10.indd 496 18. 11. 2016 10:28:39 497 D20a (p) Sedaj pa partnerja/ko uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je njegov / njen sedanji poklic (oz. kakšen je bil pred upokojitvijo ali preden je izgubil/a zaposlitev)? Kakšna je njegova / njena priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec/ka 5,7 02 - PK, priučen/a delavec/ka 7,8 03 - KV delavec/ka 19,6 04 - VKV delavec/ka 3,2 05 - uslužbenec/ka z nižjo izobrazbo 4,6 06 - uslužbenec/ka s srednjo izobrazbo 23,3 07 - uslužbenec/ka z višjo ali visoko izobrazbo 24,4 08 - obrtnik/ca ali podjetnik/ca, zaposluje druge 3,3 09 - obrtnik/ca ali podjetnik/ca, ki ne zaposluje drugih 3,5 10 - svobodni poklic 0,7 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči/a družinski/a član/ica v kmetijstvu 2,5 12 - drugo 0,8 88 - ne vem 0,4 99 - brez odgovora 0,1 Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja (D15=1,2); n=756 D21 (p) Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vašega partnerja / partnerke? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo / njeno običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen/a, samozaposlen/a ali zaposlen/a v svojem družinskem podjetju) 55,8 2 - nezaposlen/a in išče zaposlitev 6,1 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga/je ni poslal delodajalec), študent/ka, dijak/inja 1,7 4 - poklicno usposabljanje, vajenec/ka 0,0 5 - trajno delovno nezmožen/na (bolezen, invalidnost) 1,2 6 - upokojenec/ka 29,0 7 - gospodinja, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 4,8 8 - drugo 0,9 9 - brez odgovora 0,5 Odgovarjajo tisti, katerih partner ima zaposlitev; n=422. S6 (p) Ali ima vaš partner/ka zaposlitev za: 1 - nedoločen čas 86,5 2 - določen čas 10,4 3 - občasna dela 1,4 8 - ne vem 1,7 VREDNOTE-10.indd 497 18. 11. 2016 10:28:39 498 S7 (p) Kakšen je njegov / njen položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj (direktor ali namestnik na ravni podjetja, ustanove) 11,8 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka ipd.) 10,0 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja, obratovodja, poslovodja, vodja tima, skupine...) 13,3 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 64,0 8 - ne vem 0,9 Vprašati vse! D22 Ali ste ali niste član/ica sindikata? 1 - da, sem član/ica 15,1 2 - sem bil/a član/ica, a sedaj nisem več 36,3 3 - ne, nikoli nisem bi/al član/ica 47,9 8 - ne vem 0,6 9 - brez odgovora 0,2 D23 Kateri religiji (verski skupnosti) pripadate, če sploh kateri? 00 - ne pripada nobeni religiji (veri) 21,0 01 - katoliški 70,9 02 - protestantski (evangeličanski) 1,0 03 - pravoslavni 3,3 04 - drugi krščanski religiji 0,2 05 - judovski 0,0 06 - islamski 2,0 07 - budistični 0,1 08 - hinduistični 0,0 09 - drugi azijski religiji 0,0 10 - drugi religiji 0,7 97 - odklonil/a odgovor 0,8 D24 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 01 - nekajkrat na teden, ali še bolj pogosto 1,1 02 - enkrat tedensko 11,8 03 - 2 do 3-krat mesečno 5,4 04 - vsaj enkrat mesečno 5,4 05 - nekajkrat letno 31,1 06 - enkrat na leto 7,8 07 - še manj pogosto kot enkrat letno 6,6 08 - nikoli 29,9 97 - odklonil/a odgovor 0,5 98 - ne vem 0,2 99 - brez odgovora 0,2 VREDNOTE-10.indd 498 18. 11. 2016 10:28:39 499 D24a Ne glede na to, ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 65,5 2 - neverni 13,6 3 - prepričan ateist 12,6 8 - ne vem 7,9 9 - brez odgovora 0,3 D25 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha, ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 - vrh / visoko 1,3 09 - 1,5 08 - 7,9 07 - 12,0 06 - 13,6 05 - 40,4 04 - 11,0 03 - 4,3 02 - 0,7 01 - dno / nizko 1,2 88 - ne vem, ne morem izbrati 6,1 99 - brez odgovora 0,1 D26 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (julija 2014) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da 67,7 2 - ne 28,0 3 - nisem imel/a volilne pravice 3,3 7 - odklonil/a odgovor 0,9 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 499 18. 11. 2016 10:28:39 500 Odgovarjajo tisti, ki so navedli, da so se udeležili volitev (D26=1); n=724. D27 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste volili? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 5,5 02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 4,4 03 - PS - Pozitivna Slovenija 1,1 04 - SD - Socialni demokrati 9,0 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 13,5 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,9 07 - SMC - Stranka modernega centra 23,6 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,8 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,6 10 - ZL - Združena levica 3,5 11 - druga stranka 2,1 96 - oddal/a neveljavno glasovnico 0,6 97 - odklonil/a odgovor 12,0 98 - ne vem 19,5 D27a Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor, za katero od strank s spodnje liste bi glasovali? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,2 02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 3,0 03 - PS - Pozitivna Slovenija 0,7 04 - SD - Socialni demokrati 4,8 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 9,0 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,9 07 - SMC - Stranka modernega centra 6,4 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,7 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,1 10 - ZL - Združena levica 3,6 11 - druga stranka 5,6 97 - odklonil/a odgovor 17,3 98 - ne vem 42,1 99 - b.o. 1,8 VREDNOTE-10.indd 500 18. 11. 2016 10:28:39 501 Odgovarjajo tisti, ki niso navedli stranke (D27a>11); n=654. D27b Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2,1 02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,4 03 - PS - Pozitivna Slovenija 0,2 04 - SD - Socialni demokrati 3,7 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 1,7 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,4 07 - SMC - Stranka modernega centra 3,1 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,2 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,0 10 - ZL - Združena levica 1,5 11 - druga stranka 2,9 98 - ne vem 78,1 99 - brez odgovora 3,8 D27c V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne levica desnica vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,6 3,0 4,7 6,8 5,7 26,6 4,0 3,9 3,1 1,2 2,2 35,2 0,8 D28 Kakšne narodnosti ste? 01 - Slovenec 91,4 02 - Italijan 0,1 03 - Madžar 0,1 04 - Avstrijec 0,0 05 - Nemec 0,0 06 - Hrvat 2,1 07 - Srb 2,4 08 - Črnogorec 0,0 09 - Bošnjak, Musliman 2,3 10 - Makedonec 0,6 11 - Albanec 0,3 12 - Rom 0,0 13 - druge narodnosti 0,5 99 - brez odgovora 0,2 VREDNOTE-10.indd 501 18. 11. 2016 10:28:39 502 D29 Ali imate slovensko državljanstvo? 1 - da 97,7 2 - ne 2,2 9 - brez odgovora 0,1 D30 Navedite število oseb, ki z njimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: a) skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 1 - 1 oseba 13,0 2 - 2 osebi 28,7 3 - 3 osebe 20,4 4 - 4 osebe 23,2 5 - 5 oseb in več 14,7 b) od tega odraslih od 18 let naprej: 1 - 1 oseba 13,8 2 - 2 osebi 45,0 3 - 3 osebe 20,1 4 - 4 osebe 14,2 5 - 5 oseb in več 6,9 c) otrok in mladih od 11 do 17 let: 0 - 0 oseb 83,7 1 - 1 oseba 12,3 2 - 2 osebi 3,7 3 - 3 osebe 0,2 d) od tega otrok od 6 do 10 let: 0 - 0 oseb 88,2 1 - 1 oseba 9,1 2 - 2 osebi 2,7 e) od tega otrok mlajših od 6 let: 0 - 0 oseb 88,3 1 - 1 oseba 8,3 2 - 2 osebi 3,3 3 - 3 osebe 0,1 VREDNOTE-10.indd 502 18. 11. 2016 10:28:39 503 D30f Ali je družina, v kateri živite…? 1 - eno-starševska (en starš in en ali več otrok) 9,6 2 - dvo-starševska s skupnimi otroki 63,5 3 - dvo-starševska z otroki iz prejšnje zveze (moje ali partnerjeve) 2,5 4 - nič od tega, ne živim s svojo družino, z otroki 21,1 8 - ne vem 3,0 9 - brez odgovora 0,3 D31 Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... Anketar: če so težave z izračunom povprečnega mesečnega dohodka, ga povprašajte o dohodku v zadnjem mesecu. Povprečje: 858,87 EUR 9997 - zavrnil/a odgovor 12,1 9998 - ne vem 3,1 9999 - brez odgovora 1,5 0000 - brez dohodkov 9,0 D32 Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... (Anketar: če so težave z izračunom povprečnega mesečnega dohodka, ga povprašajte o dohodku v zadnjem mesecu.) Povprečje: 1690,5 EUR 9997 - zavrnil/a odgovor 12,5 9998 - ne vem 17,9 9999 - brez odgovora 1,2 0000 - brez dohodkov 0,6 S8 Ali je v vaši plači vključen tudi variabilni del, ki je odvisen od: (en odgovor ne prejema ne v vsaki vrsti) da ne plače vem b.o. 1 2 6 8 9 a) vaše uspešnosti 18,6 33,4 46,3 1,3 0,5 b) uspešnosti delovne skupine 10,9 40,7 46,3 1,5 0,7 c) uspešnosti organizacije 14,9 36,6 46,3 1,6 0,7 VREDNOTE-10.indd 503 18. 11. 2016 10:28:39 504 D33 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen/a 50,7 2 - izvenzakonska skupnost 17,2 3 - živi ločeno (je poročen/a, a živi ločeno / ne živi s soprogo/m, s katerim je poročen/a) 0,3 4 - razvezan/a (ločen/a) 3,7 5 - vdovec, vdova 9,8 6 - samski/a, nikoli nisem bil/a poročen/a ali živel/a v izvenzakonski skupnosti 17,5 7 - odklonil/a odgovor 0,7 9 - brez odgovora 0,1 D34 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 14,8 2 - obrobje velikega mesta 4,8 3 - manjše mesto 22,1 4 - podeželski kraj, vas 54,9 5 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 3,5 9 - brez odgovora 0,1 D34a Kako veliko je vaše stanovanje brez odprtih teras, balkonov, garaž, kleti, podstrešja in drugih nebivalnih prostorov – neto površina? Povprečje: 100,28 m2 888 - ne vem 0,1 999 - brez odgovora 6,5 D35 Ali imate v vašem gospodinjstvu dostop do interneta? 1 - da 86,1 2 - ne, vendar načrtujemo dostop v roku 6 mesecev 0,7 3 - razmišljamo, da bi si uredili dostop 0,5 4 - ne 12,1 8 - ne vem, nisem slišal za internet 0,7 9 - brez odgovora 0,1 D36 Večina ljudi sebe vidi tudi kot pripadnike nekega družbenega razreda. Kateri družbeni skupini - sloju ali razredu - se vam zdi, da pripadate? 1 - spodnji razred 1,2 2 - delavski razred 28,6 3 - spodnji srednji razred 12,9 4 - srednji razred 46,1 5 - zgornji srednji razred 6,6 6 - zgornji razred 0,2 8 - ne vem 4,2 9 - brez odgovora 0,2 VREDNOTE-10.indd 504 18. 11. 2016 10:28:39 505 S9 Prosimo navedite, kateri so viri preživljanja v vašem gospodinjstvu: (en odgovor v vsaki vrsti) da ne ne vem b. o. 1 2 8 9 a) moja plača iz delovnega razmerja / samozaposleni 49,2 50,3 0,3 0,3 b) moja pokojnina 34,1 65,7 0,2 0,0 c) moji socialni dodatki (RZZS, socialna pomoč) 4,7 95,2 0,1 0,0 d) partnerjeva plača iz delovnega razmerja / samozaposlitve 37,8 61,9 0,2 0,2 e) partnerjeva pokojnina 22,5 77,0 0,3 0,2 f) partnerjevi socialni dodatki (RZZS, socialna pomoč) 1,8 97,8 0,4 0,1 g) otroški dodatek 20,2 78,8 0,9 0,1 h) plača otroka / otrok iz delovnega razmerja 9,9 89,8 0,3 0,0 i) delo prek študentskega servisa 9,0 90,8 0,2 0,0 j) plača staršev in / ali sorodnikov 16,4 83,5 0,2 0,0 k) štipendije otrok 7,3 92,4 0,3 0,0 l) oddajanje nepremičnin, gozda, zemlje v najem 3,7 95,6 0,5 0,2 m) prodaja hrane, ki jo pridelamo, in drugih izdelkov 5,5 93,9 0,3 0,3 n) različne oblike občasnega dela 9,6 89,9 0,3 0,2 o) Ostalo (navedite) 4,8 95,0 0,3 0,0 Drugo: podatki so v datoteki! S10 Kaj vas najbolj izčrpava v življenju? 1 - problemi v službi 16,6 2 - problemi v družini 6,0 3 - nerešen stanovanjski problem 3,8 4 - slabo osebno zdravstveno stanje 19,3 5 - drugo (navedite) 18,6 8 - ne vem 31,0 9 - brez odgovora 4,7 Drugo: podatki so v datoteki! D37 Zanima nas, ali bi bili vi v prihodnje, če bi se za to pokazala možnost, pripravljeni sodelovati v takšni anketi prek spleta (interneta)? 1 - bil/a bi pripravljen/a sodelovati 41,2 2 - ne bi bil/a pripravljen/a sodelovati pri takšni anketi prek spleta 58,7 9 - brez odgovora 0,1 VREDNOTE-10.indd 505 18. 11. 2016 10:28:39 506 D38 Zanima nas tudi, ali bi bili pripravljeni sodelovati v 20 minut dolgi internetni anketi v enem letu vsake dva meseca. Za sodelovanje bi se vam oddolžili z 10 evri za vsako izpolnjeno anketo. 1 - bil/a bi pripravljen/a sodelovati 33,9 2 - ne bi bil/a pripravljen/a sodelovati pri takšni anketi prek spleta 58,3 3 - nimam dostopa do interneta 7,7 9 - brez odgovora 0,1 Odgovarjajo tisti, ki nimajo dostopa do interneta (D38=3); n=82; D39 Kaj pa v primeru, če bi vam mi zagotovili tudi dostop do interneta in poravnali vse stroške v zvezi s tem? 1 - v tem primeru bil/a bi pripravljen/a sodelovati 4,9 2 - vseeno ne bi bil/a pripravljen/a sodelovati pri takšni anketi prek spleta 93,9 9 - brez odgovora 1,2 D40a Obstaja možnost, da bomo v naslednjih mesecih organizirali pogovorne skupine na tematiko iz te raziskave. Udeležba bi bila tudi plačana. Zanima nas, ali bi bili vi pripravljeni sodelovati v taki pogovorni skupini? 1 - bil/a bi pripravljen/a sodelovati 22,9 2 - ne bi bil/a pripravljen/a sodelovati pri takšni anketi prek spleta 77,0 9 - brez odgovora 0,1 Odgovarjajo tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati (D40a=1); n=245. D40b Ali bi nam bili pripravljeni zaupati tudi vaš elektronski naslov oz. telefonsko številko, da vas bomo lahko obvestili glede možnega sodelovanja v pogovorni skupini. 1 - da 91,0 2 - ne 8,6 9 - brez odgovora 0,4 VREDNOTE-10.indd 506 18. 11. 2016 10:28:39 507 1.10 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2016/2: Evropska družboslovna raziskava (ESS, 2016) Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek: V tem poglavju so predstavljeni vprašalnik in rezultati osme meritve Evropske družboslovne raziskave. Prikazi predhodnih meritev so predstavljeni v knjigah Vrednote v prehodu II.–IV.; meritve v obdobju 2010–2014 pa so prikazane v prvem delu knjige VP X. Medčasovne in mednarodne primerjave rezultatov raziskave ESS so do vključno leta 2010 prikazane v knjigi Vrednote v prehodu V., primerjave iz kasnejših meritev, do vključno raziskave ESS 2016 pa bodo predvidoma prikazane v knjigi VP XI. Raziskava in naročnik: Evropska družboslovna raziskava (ESS, 2016), nacionalni raziskovalni program, ARRS Raziskavo izvaja: CJMMK, IDV FDV – raziskava je v teku. Osnovna vsebina projekta: • ESS, blok A-C: medijska vključenost; zaupanje v institucije; indikatorji političnega angažiranja; politične vrednote; moralne in družbene vrednote; indikatorji socialnega kapitala; osebno zadovoljstvo in počutje; indikatorji družbene izključenosti; indikatorji nacionalne, etnične in religijske identitete respondenta; blaginja, zdravje in varnost; VREDNOTE-10.indd 507 18. 11. 2016 10:28:39 508 • ESS, blok D: podnebne spremembe in energija, varčnost in odnos do porabe energije, odnos do varovanja okolja; • ESS, blok E: družbena blaginja – odnos do zagotavljanja socialnega varstva, obsega upravičencev socialno-varstvenih prejemkov, odnos do izvajanja varstva ter odvisnost posameznikov od socialnega varstva v prihodnosti; temeljni dohodek; • ESS, blok HF: raziskava vrednot po – Schwartzov model Vprašalnik, vzorec, izvedba: Raziskava poteka na reprezentativnem vzorcu (N = 2026) prebivalcev Republike Slovenije, starejših od 15 let. Čas izvedbe: Raziskava poteka v času september-december 2016; pri izvedbi raziskave sodeluje 53 anketarjev v 300 anketnih okoliših po Sloveniji. Datoteka: Datoteka SJM 2016/2 bo po zaključku terenske faze dostopna na domači strani CJM in bo deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM16/2), IDV FDV VREDNOTE-10.indd 508 18. 11. 2016 10:28:39 DRUGI DEL VREDNOTNE ORIENTACIJE SLOVENCEV – IN NJIHOVO SPREMINJANJE VREDNOTE-10.indd 509 18. 11. 2016 10:28:39 VREDNOTE-10.indd 510 18. 11. 2016 10:28:39 511 2.1 VREDNOTENJE SOCIALIZMA IN KAPITALIZMA MED SLOVENCI – 1991/2011* Veljko Rus, Niko Toš Povzetek Prispevek na osnovi analize rezultatov raziskav SJM (1995–2011) pokaže, kakšno je – in kako se oblikuje – vrednotenje socializma (S) in kapitalizma (K) med Slovenci v obdobju ob in po družbenem obratu, vse do danes. V središču opazovanja so spremembe v vrednotah, ki so sistemski obrat omogočile in mu sledile. Strnitev posamičnih analiz pokaže, da je v temelju vrednotnega opredeljevanja zavzemanje za ohranitev solidarnosti in prvin socialne države. Osnovni pojmi: socializem; kapitalizem; S/K kot ekonomski oz. moralni sistem Naraščajoča kriza kapitalizma (K) je ponovno zbudila zanimanje za socializem (S) in za primerjavo med njima. Številne družboslovce zanima predvsem to, ali bo kapitalizem deležen podobne implozije, kot jo je doživel socializem (Barnes, Simon 1998), ali pa se bo obdržal zaradi svoje pregovorne prilagodljivosti. Še posebej nas zanima omenjeno razmerje med K in S zaradi tega, ker je slovenska populacija na svoji koži občutila naravo enega in drugega sistema in je zaradi tega kompetentna ocenjevalka obeh režimov. S teoretičnega vidika pa nas zanima predvsem, ali se bo med obema zgodil 'efekt fuzije', ali pa 'efekt kontrasta' (Ger-mani 1965). Efekt fuzije je bolj verjeten, kadar sta oba sistema (ali pa vsaj eden od njiju) manj izdelana, efekt kontrasta pa je bolj verjeten, kadar gre za soočenje izdelanih in v družbi zakoreninjenih sistemov. V tem prispevku obravnavamo pozitivna oziroma negativna stališča respondentov do S in do K ter njihovo vrednotenje ekonomskih, socialnih in moralnih značilnosti teh dveh režimov. * Prispevek je drugi del delno dopolnjenega referata: Vrednotne orientacije v Sloveniji v prelomu tisočletja - sociološki preseki, ki sta ga avtorja pripravila za posvet na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 16. decembra 2011. VREDNOTE-10.indd 511 18. 11. 2016 10:28:39 512 1. Vrednotenje pojmov socializem/kapitalizem Razmerje med K in S smo merili na ideativni in ne na empirični ravni. Dalje, K in S smo merili kot vrednostna sindroma, se pravi na ravni vrednostne orientacije prebivalstva in ne na ravni danega političnega režima. Takšno izbiro nam ne nare-kuje samo ekonomija raziskave, ampak predvsem visoka verjetnost, da bo K prav tako kot S doživel podobno implozijo, kot jo je pred desetletjem doživel S, saj je znano, da je glavni povzročitelj implozij anomija oziroma razkroj dominantnega vrednostnega sistema. 1.1 Vrednotenje K in S: rezultati meritev 1995–2011 (2013). V tabelah 1 in 2 navajamo rezultate meritev vrednotenja K in S. Respondenti so odgovarjali na vprašanje: Kakšen je vaš odnos do socializma/kapitalizma?. Mer-jenje je potekalo na osnovi petstopenjske Lickertove lestvice, pri čemer vrednost 1 označuje zelo negativen odnos, vrednost 5 pa zelo pozitiven odnos. Tabela 1: Odnos do pojma socializem (1) zelo (5) zelo negativen negativen niti – niti pozitiven pozitiven SJM953 3,8 23,7 41,6 27,9 3,0 SJM961 8,5 25,2 43,9 18,8 2,9 SJM982 2,9 24,1 42,9 26,1 3,8 SJM994 3,7 23,7 44,7 23,7 3,9 SJM001 3,4 20,5 35,0 31,1 3,9 SJM012 3,3 20,7 37,7 29,0 2,7 SJM021 4,1 16,7 36,5 28,5 4,4 SJM033+4 4,8 18,3 38,9 27,9 4,5 SJM051 3,3 16,0 38,3 27,2 4,3 SJM062 3,5 15,2 37,9 29,8 5,4 SJM072 2,8 19,6 40,2 25,9 3,9 SJM092 3,1 17,6 37,6 32,1 4,9 SJM0112 1,7 14,0 35,3 40,1 3,9 SJM12 1,8 14,1 29,5 41,1 5,2 SJM13 2,0 15,8 33,3 33,7 7,4 (Vir: SJM 1995-2013) Iz tabele 1 je razvidno, da ima večina vprašanih v celotnem obdobju petnajstih let do socializma pozitiven odnos (izjema je edino SJM 1996). Če upoštevamo, da gre za tranzicijsko razdobje prehoda iz državno partijskega socializma v liberalni tržni kapitalizem oziroma za prehod iz socializma v kapitalizem, potem je več kot nenavadno, da ostaja odnos respondentov do socializma bolj ali manj nespremenjen. Še bolj presenetljivo pa je, da v času odmiranja socialističnega režima pozitiven odnos do socializma rahlo narašča. VREDNOTE-10.indd 512 18. 11. 2016 10:28:39 513 Tabela 2: Odnos do pojma kapitalizem (1) zelo (5) zelo negativen negativen niti – niti pozitiven pozitiven SJM953 8,4 29,1 37,9 21,3 3,3 SJM961 10,2 23,2 50,4 13,9 1,8 SJM982 7,2 27,5 47,5 15,2 2,4 SJM994 4,3 23,7 52,4 17,7 1,4 SJM001 5,1 27,7 38,2 17,2 2,4 SJM012 6,6 27,0 39,7 14,8 1,1 SJM021 10,4 25,6 38,5 12,7 1,5 SJM033+4 8,7 27,9 39,9 13,2 1,7 SJM051 9,7 25,9 33,5 12,8 1,1 SJM062 7,5 27,6 36,2 13,5 1,6 SJM072 9,3 27,0 38,4 12,0 1,4 SJM092 13,4 30,0 35,7 10,3 1,3 SJM0112 7,1 32,6 38,2 11,8 1,4 SJM12 11,3 36,0 30,6 11,9 0,3 SJM13 9,5 34,1 35,6 9,3 0,3 Vir: SJM 1995-2013) Stališča respondentov do S in K, prikazana v tabelah 1 in 2, nam nudita zrcalno sliko. V vsem obdobju od 1995 do 2013 prevladuje pozitivno vrednotenje S in negativno vrednotenje K. V celotnem osemindvajsetletnem obdobju torej prevladuje delež respondentov, ki imajo negativen odnos do kapitalizma. V tem obdobju se je razmerje med pozitivnim in negativnim vrednotenjem S in K izrazito spremenilo. Pri vrednotenju S se to pokaže v izrazitem povečanju deleža pozitivnih ocen in zmanjševanju deleža negativnih ocen. V vrednotenju K pa se pokaže v postopnem upadanju deleža pozitivnih ocen (1995: 24,6%; 2013: 9,6%) ob bolj ali manj konstantnem, a visokem deležu negativnih ocen (1995: 37,5%; 2013: 43,6%). Prevladujoč negativni odnos respondentov do K in pozitivni do S pomeni prav-zaprav trajno prisoten konflikt med vrednostno usmerjenostjo civilne družbe, ki je pro-socialistična in institucionalno strukturo, ki je kapitalistična. Takšen konflikt seveda ni nujno negativen. Če se vzdržuje in razrešuje znotraj obstoječih institucionalnih struktur, daje le-tem legitimnost in razvojne pospeške. Če pa se tovrstni konflikti dogajajo zunaj institucionalnih struktur, generirajo blokado družbe ( societe bloque; Crosier 1963) in entropijo institucionalizirane prakse. Takšna razmerja med državo in civilno družbo so značilna predvsem za manj razvite demokracije. V njih entitete civilne družbe bolj pogosto delujejo izven in proti institucionaliziranim strukturam države (Clastres 1977; Hendriks 2006). Podatki iz obeh tabel nam povedo, da je S kot vrednostni sistem ves čas tranzicije močno prisoten in ne glede na zelo različne faze razvoja povsem dominanten. Kar zadeva Slovenijo, lahko potemtakem rečemo, da socializem kot vrednotni sindrom ne oživlja, ampak sploh ni oslabel. VREDNOTE-10.indd 513 18. 11. 2016 10:28:39 514 Podobne rezultate so dobili tudi nemški raziskovalci, ki so analizirali razmere v deželah bivše Vzhodne Nemčije. Ker so menili, da gre za očiten paradoks med dejavno podporo prebivalstva pri rušenju starega sistema, niso mogli racionalno pojasniti kako je mogoče, da dejavna podpora pri rušenju režima ne sovpada z negativnim odnosom do socializma. Dodatne antropološke analize,ki so temeljile na globinskih intervjujih respondentov, pa so privedle do naslednjih ugotovitev (Straughen, Brooke 2009): - neodvisen in stabilen pozitiven odnos do socializma se ne nanaša na real-socialistično prakso bivšega režima, ampak na idealni tip socializma, ki se v praksi ni uresničil; - številni respondenti doživljajo socializem kot del svoje osebne zgodovine zato je ne morejo v celoti razvrednotiti; - številnim respondentom je tranzicija prinesla več slabega kot dobrega, zato je razumljivo, da imajo do kapitalizma bolj negativen odnos kot do socializma. Zdi se, da se podobna kontaminacija med ideali in stvarnostjo pojavlja tudi v drugih postsocialističnih državah, kjer obstaja velik razkorak med institucionalizirano normativno strukturo in empiričnimi procesi upravljanja. Omenjena kontaminacija je dokaj verjetno tudi vzrok za relativno visok delež neopredeljenih respondentov do K in S. Neopredeljenost je namreč pogosto posledica nezadostne informiranosti respondentov ali pomanjkanje osebnega izkustva, kar pa v našem primeru ne pride v poštev. Poleg omenjenih virov relativno visoke neopredeljenosti respondentov do socializma in kapitalizma bi morali upoštevati tudi mednarodne statusne spremembe, ki ne vplivajo samo na mednarodne poslovne in politične odnose v post-socialističnih državah, ampak tudi na statusne spremembe med socialnimi skupinami znotraj teh držav. Te se dogajajo tako rekoč nevidno in potekajo vzporedno s tranzicijskimi procesi. Gre za vse bolj obsežno kolonizacijo post socialističnih gospodarstev, ki se postopoma širi tudi na druga področja družbenega dogajanja. Vse bolj očitno je, da so ti vzporedni procesi kolonizacije po svoji naravi ireverzibilni in imajo zaradi tega za številne družboslovce večjo težo kot tranzicijski procesi prehoda iz socializma v kapitalizem. 1.2 Socio-demografska analiza stališč do S in K (SJM 2011) Zgoraj obravnavana stališča respondentov do K in S smo skušali vsaj deloma pojasniti z izbranimi socio-demografskimi spremenljivkami. To seveda pomeni, da te spremenljivke obravnavamo kot pogojno neodvisne prediktorje, stališča respondentov pa kot odvisne spremenljivke. Prvi prediktor v naši analizi je spol. Razmerja med spoloma respondentov in njihovimi stališči do K in do S nam posredujeta tabeli 3a in 3b. Iz tabel je razvidno, VREDNOTE-10.indd 514 18. 11. 2016 10:28:39 515 da imajo moški bolj pogosto negativen pa tudi bolj pogosto pozitiven odnos do kapitalizma. Podobno velja tudi za odnose spolov do socializma s tem, da razlike med njima skopnijo, ko gre za negativen odnos do socializma. Na podlagi teh ugotovitev lahko domnevamo, da imajo moški bolj artikulirana, bolj diferencirana stališča do kapitalizma, ker so bolj vključeni v družbeno dogajanje. Sicer pa za oba spola velja, da imata bolj pogosto pozitiven kot negativen odnos do socializma in bolj pogosto negativen kot pozitiven odnos do kapitalizma. Tabela 3a: Starost, spol in vrednotenje kapitalizma kapitalizem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven starost do 30 let 34,3 51,2 19,3 31 do 45 let 35,5 48,8 15,7 46 do 60 let 48,7 38,1 13,2 61 let in več 54,6 33,7 11,6 spol moški 46,2 36,4 17,3 ženski 41,4 46,4 12,1 SKUPAJ 43,5 42,0 14,5 Tabela 3b: Starost, spol in vrednotenje socializma socializem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven starost do 30 let 14,5 42,8 42,8 31 do 45 let 18,5 45,3 36,2 46 do 60 let 16,2 36,0 47,8 61 let in več 16,4 27,3 56,4 spol moški 17,2 32,6 50,2 ženski 15,9 40,7 43,4 SKUPAJ 16,5 37,2 46,3 V tabelah 3a in 3b je prikazan tudi vpliv starosti na vrednotenja kapitalizma in socializma. Iz podatkov je razvidno, da se s starostjo povečuje delež respondentov, ki imajo negativen odnos do kapitalizma in zmanjšuje delež tistih, ki imajo do kapitalizma pozitiven odnos. Gre potemtakem za linearno negativno razmerje med starostjo in odnosom do kapitalizma. Na odnos do socializma ima starost le pozitiven vpliv, ne pa tudi negativnega. Pri vseh starostnih kategorijah ugotavljamo približno enako nizek delež negativnih stališč do socializma. Če upoštevamo, da so mlajše generacije doživele po letu 1990 intenzivno antikomunistično indoktri-nacijo, je očitno, da le-ta ni imela na njihova stališča pomembnih učinkov. Odnose med izobrazbo respondentov ter njihovimi stališči do kapitalizma in socializma nam posredujeta tabeli 4a in 4b. Osnovna ugotovitev, ki jo lahko VREDNOTE-10.indd 515 18. 11. 2016 10:28:40 516 povzamemo iz teh dveh ugotovitev je, da odnosi med izobrazbo in stališči niso linearni. Bolj konkretno: skupine z najnižjo in najvišjo izobrazbo odstopajo od trendov, ki prevladujejo pri skupinah z osnovno in srednjo izobrazbo: negativna stališča do kapitalizma so toliko bolj pogosta, kolikor je višja izobrazba, vendar pa to ne velja več za najvišjo izobrazbeno skupino. Ta izobrazbena skupina prav tako ne izstopa z večjim deležem pozitivnih stališč do kapitalizma, pač pa izstopa z največjim deležem tistih, ki nimajo niti pozitivnega niti negativnega stališča do kapitalizma, ki so torej neopredeljeni. Lahko rečemo, da višja izobrazba respondentov sovpada tudi z njihovo višjo odprtostjo in manjšo ekskluzivnostjo do kapitalističnega režima? Tabela 4a: Izobrazba in stališča do kapitalizma kapitalizem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven izobrazba brez izobrazbe 52,0 36,0 12,0 osnovna 45,5 38,6 15,9 srednja tehnična 48,6 38,2 13,1 srednja splošna 40,8 42,1 17,1 višja, visoka 34,4 50,2 15,4 Tabela 4b: Izobrazba in stališča do socializma socializem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven izobrazba brez izobrazbe 15,1 36,4 48,5 osnovna 20,0 33,8 46,1 srednja tehnična 14,5 37,1 48,4 srednja splošna 23,1 33,3 43,6 višja, visoka 15,9 39,6 44,5 V vrednotenju socializma se pri najvišji izobrazbeni skupini ponovi prej dobljena slika: medtem, ko je negativni odnos do socializma pogostejši pri višji izobrazbeni skupini, to ne velja več za najvišjo. Delež negativnih stališč do socializma je manjši kot pri večini drugih izobrazbenih skupin. Nasprotno pa velja za skupino s splošno srednjo izobrazbo: ta skupina izstopa z neobičajno visokim deležem negativnih stališč do socializma ( kljub temu pa tudi v tej skupini prevladujejo pozitivna stališča nad negativnimi). Najvišja izobrazbena skupina pa tudi v zvezi s socializmom izstopa z največjim deležem neopredeljenih. Ali to pomeni, da je najvišja izobrazbena skupina najbolj naklonjena tretji poti ? Te domneve ne moremo potrditi, lahko pa domnevamo, da je najvišja izobrazbena skupina manj kritična tako do kapitalizma kot tudi do socializma, kar je po našem mnenju po-VREDNOTE-10.indd 516 18. 11. 2016 10:28:40 517 gojeno po eni strani z višjo profesionalno etiko in višjo stopnjo kozmopolitizma, po drugi pa z večjo zmožnostjo obvladovanja sprememb ter posledično tudi z manjšo resistenco do le-teh. Tabeli 5a in 5b posredujeta stališča do K in S, prikazana po (samopripisanih) socialnih slojih. Osnovni trendi so podobni kot pri izobrazbenih skupinah, kar je dokaj verjetno pogojeno s tem, da si večina respondentov pripisuje socialni status glede na izobrazbo, ki jo ima. Negativna stališča do kapitalizma so manj pogosta pri spodnjem in pri zgornjem sloju, najbolj pogosta pa pri delavskem in srednjem sloju. To pa ne velja za pozitivna stališča: ta so do kapitalizma tem bolj pogosta, čim višji je sloj respondentov. Takšne rezultate smo seveda pričakovali. Bolj pa presenečajo podatki o odnosu posameznih slojev do socializma. Najbolj bode v oči to, da je največji delež negativnih stališč do socializma prisoten v spodnjem sloju, največji delež pozitivih stališč pa pri zgornjem. Razlike med stališč sicer niso velike, vendar dovolj sistematične, da jih ne bi smeli pripisati naključjem. Domnevamo, da je nadpovprečno pozitivno stališče do socializma pri gornjem sloju posledica vse večje krize kapitalizma, nadpovprečno negativen odnos spodnjega sloja do socializma pa posledica njegove socialne in politične izključenosti , ki se odraza v splošno negativnem odnosu do sleherne družbene ureditve. Tabela 5a: Samopripisani socialni sloj in stališča do kapitalizma kapitalizem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven družbeni zgornji 34,5 46,7 18,7 sloj srednji 44,7 42,8 12,4 delavski 49,3 35,5 15,2 spodnji 41,6 50,0 8,4 Tabela 5b: Samopripisani socialni sloj in stališča do socializma socializem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven družbeni zgornji 19,0 35,3 45,7 sloj srednji 15,1 39,4 45,6 delavski 15,8 34,7 49,5 spodnji 23,8 33,3 42,9 V tabelah 6a in 6b posredujemo podatke o vplivu ideoloških samoopredelitev respondentov na osnovi t. i. levo/desne samouvrstitve. Rezultati so pričakovani in v celoti konsistentni: levičarji imajo pogosteje negativna stališča do kapitalizma kot desničarji in pogosteje pozitivna stališča do socializma kot desnica. Poleg te splošne ugotovitve sta pomembni tudi naslednji dve, bolj specifični: VREDNOTE-10.indd 517 18. 11. 2016 10:28:40 518 - Kljub temu, da je med desničarji večji delež tistih, ki imajo negativen odnos do socializma, pa je med njimi še vedno več takih, ki imajo do socializma pozitiven odnos, kot tistih, ki imajo do socializma negativen odnos; - Polarizacija respondentov na levičarje in desničarje je bolj izrazita, ko gre za odnos do socializma, kot tedaj, ko gre za kapitalizem; to še posebej velja za delež negativnih stališč do kapitalizma. Na podlagi zgornjih treh ugotovitev je večinska opredelitev respondentov za socializem tako izrazita, da velja tudi za slovensko desnico. V demokratični državi bi morala ta opredelitev priti do veljave tudi v obstoječem političnem režimu Slovenije, bodisi v programih političnih strank, bodisi v ustavnih določilih, v katerih je slovenska država opredeljena kot socialna in ne kot socialistična. Tabela 6a: Ideološka opredelitev levo-desno in stališča do kapitalizma kapitalizem zelo negativen, negativen nevtralen zelo pozitiven, pozitiven levo - desno levo 10,5 35,5 42,5 10,5 1,0 sredina 7,3 34,9 41,9 14,4 1,5 desno 5,9 31,6 42,6 16,9 2,9 Tabela 6b: Ideološka opredelitev levo-desno in stališča do socializma socializem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven levo – levo 10,5 33,5 56,0 desno sredina 16,5 45,6 37,9 desno 29,3 29,3 41,4 V tabelah 7a in 7b povzemamo podatke, ki se nanašajo na stališča (ne-rednih), obiskovalcev verskih obredov do kapitalizma in socializma. Stališča do kapitalizma so med rednimi obiskovalci verskih obredov dokaj podobna stališčem tistih, ki verske obrede obiskujejo le občasno ali pa sploh ne. To pomeni, da je tudi med rednimi obiskovalci verskih obredov občutno več tistih, ki imajo negativna stališča do kapitalizma, kot tistih, ki imajo do njega pozitivna stališča. Podobno ugotovitev lahko povzamemo tudi glede stališč rednih obiskovalcev verskih obredov do socializma: tistih, ki ocenjujejo socializem pozitivno, je občutno več kot tistih, ki ga ocenjujejo negativno. Očitno je, da odnos do K oziroma do S ne povzroča več pomembnih delitev med (ne)verniki, kar pa nas napeljuje na domnevo, da zanje K ali S ni več ideološka ali politična dilema. VREDNOTE-10.indd 518 18. 11. 2016 10:28:40 519 Tabela 7a: Ne-(obiskovanje) verskih obredov in stališča do kapitalizma kapitalizem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven obiskovanje redno 43,7 40,3 16,1 verskih ob praznikih 42,7 41,8 15,6 obredov (skoraj) nikoli 43,9 43,5 12,6 Tabela 7b: Ne-(obiskovanje) verskih obredov in stališča do socializma socializem zelo negativen, zelo pozitiven, negativen nevtralen pozitiven obiskovanje redno 25,9 35,7 38,4 verskih ob praznikih 16,5 40,9 42,6 obredov (skoraj) nikoli 11,6 35,8 52,6 Poleg analize vpliva posamične socio-demografske spremenljivke na stališča respondentov do kapitalizma in socializma, nas je zanimal tudi vpliv vseh prej obravnavanih spremenljivk na stališča respondentov. V ta namen smo izvedli dve multipli regresiji, v katerih imajo socio-demografske spremenljivke status prediktorjev, stališča do kapitalizma oziroma do socializma pa status odvisnih spremenljivk. V tabeli 8 so navedeni prediktorji, ki statistično pomembno vplivajo na stališča respondentov do kapitalizma in do socializma. Tabela 8: Statistično pomembni prediktorji za stališča do kapitalizma socializma levo-desno levo-desno izobrazba starost družbeni sloj religija spol --- Pokaže se, da so pomembni prediktorji za stališča do kapitalizma različni od tistih, ki so pomembni za stališča do socializma. Skupna jim je le ideološka opredelitev za levico oziroma za desnico. Glede na ta rezultat lahko rečemo, da pogoste trditve o tem, da so odnosi med levico in desnico v slovenskem politič- nem prostoru zamegljeni, nimajo ustrezne empirične podlage. Zamegljeni so le verbalno, z dihotomijo kontinuiteta – diskontinuiteta. Prediktorji, ki so za stališča do kapitalizma in socializma različni, na prvi pogled ne omogočajo kvalitativne interpretacije. Količinsko pa lahko ugotovimo, da so številnejši, toda šibkejši za stališča do kapitalizma kot do socializma. Domnevamo, da so prediktorji stališč do kapitalizma bolj realni, prediktorji stališč do socializma pa bolj idealni, kar je VREDNOTE-10.indd 519 18. 11. 2016 10:28:40 520 verjetno posledica tega, da gre za razliko v sami K in S: za stališča do realnega kapitalizma in za stališča do idealnega socializma. 1.3 Preizkus povezanosti v vrednotenjih K in S: klasifikacija Kakšne so možnosti za uveljavljanje tretje poti, lahko ugotovimo tudi s preizkusom povezanosti med odgovori respondentov, ki kažejo njihovo vrednotenje kapitalizma in socializma. Če namreč tretjo pot najbolj preprosto opredelimo kot tisto, ki hkrati zanika ali pa prevzema tako državni socializem kot tudi tržni liberalizem (Rus 2009), potem lahko s preizkusom povezanosti vrednotenj ugotovimo, kolikšen delež respondentov se opredeljuje bodisi na pozitiven, bodisi na negativen način za tretjo pot. Razmerja med stališči do K in S posredujemo v tabeli 9. Tabela 9: Razmerja med stališči do kapitalizma in socializma – SJM 2011 socializem zelo pozitiven + zelo negativen + kapitalizem pozitiven nevtralen negativen SKUPAJ zelo pozitiven + pozitiven 8,0 3,3 3,3 14,6 nevtralen 15,0 20,8 6,1 41,9 zelo negativen + negativen 23,7 12,3 7,6 43,6 SKUPAJ 46,7 36,4 17,0 100,0 (Vir: SJM 2011) Iz te tabele je razvidno, da se z omenjenim preizkusom oblikuje najmanj naslednjih pet vrst skupinskih stališč, prikazanih v spodnji klasifikaciji: a) Inkluzivna skupina (zgoraj levo), za katero je značilno pozitivno stališče tako do kapitalizma kot tudi do socializma; delež te skupine sicer ni velik (8%), vendar pa je glede na druge skupine nadpovprečen. b) Ekskluzivna skupina (spodaj desno), za katero je značilen negativni odnos tako do kapitalizma kot tudi do socializma; delež te skupine je zelo podoben deležu inkluzivne skupine. c) Dve skupini opredeljujemo kot radikalni (spodaj levo in zgoraj desno). Kot radikalni jih opredeljujemo zaradi tega, ker sta do enega režima opredeljeni pozitivno in hkrati negativno do drugega. Posebno pozornost vzbujata ti dve skupini zaradi izrazite asimetrije, saj zavzema prosocialistična in hkrati an-tikapitalistična skupina največji delež, antisocialistična in prokapitalistična pa najmanjši delež v primerjavi z drugimi skupinami. VREDNOTE-10.indd 520 18. 11. 2016 10:28:40 521 d) Velik delež zavzema tudi nevtralna skupina (20,8), za katero je značilno, da ima neopredeljen odnos do obeh režimov in predstavlja jedro tako ime-novane 'molčeče večine'. e) Za štiri preostale skupine je značilno, da imajo do enega od režimov pozitivno stališče, hkrati pa nimajo negativnega ali pozitivnega stališča do drugega; zavzemajo se za en režim, hkrati pa so tolerantni do drugega. Njihova skupna značilnost je toleranca do drugih, zato smo jih označili kot tolerantne skupine. In končno, sem uvrščamo še dve skupini, ki izražata toleranten odnos do K oz. S in hkrati negativen odnos do S oz. K, kar jih uvršča bližje K oz. S. Na podlagi obravnavane definicije in klasifikacije mnenjskih skupin lahko izpelje-mo anticipacijo njihovega vedenja, ob domnevi, da je ravnanje posamezne skupine inherentno njihovim stališčem oziroma prepričanjem. Inkluzivna in ekskluzivna skupina bosta verjetno nagnjeni k pozitivnim in negativnim prizadevanjem pri uresničevanju tretje poti, se pravi h kombiniranju ali k blokiranju elementov kapitalizma in socializma. Radikalni skupini bosta zelo verjetno delovali konfliktno in na ta način postali center dinamičnih sprememb, ki pa bodo potekale v smeri socializacije in ne v neoliberalni smeri. Nasproten trend je mogoč le v primeru močnega zunanjega intervencionizma, ki smo mu priča sedaj. Preostale skupine verjetno ne bodo igrale aktivne vloge, ampak bodo predstavljale mobilizacijski bazen, iz katerega bodo črpale aktivne skupine podporo pri uresničevanju svojih projektov. 1.4 Časovne spremembe v vrednotenju kapitalizma in socializma Prikaz meritev odnosa do K in S na treh časovnih točkah ilustrira tabela 10. Najprej je očitno, da so stališča respondentov ob prvi meritvi (1995) razpršena; med njimi prevlada nevtralna opredelitev do S in K (20,0%), sledi pa radikalna Pro S opredelitev (14,5%). V preseku 1999 je nevtralnost opredeljevanja še bol izražena (29,3%), vse preostale opredelitve pa so bolj ali manj enakomerno zastopane (od 5,3% do 12,1%). Tudi v tem preseku se pokaže visoka razpršenost in nizka stopnja artikuliranosti vrednotenj S in K. VREDNOTE-10.indd 521 18. 11. 2016 10:28:40 522 Tabela 10 : Povezave med vrednotenjem kapitalizma/socializma – merjeno na treh časovnih točkah: 1995, 1999 in 2011 (lestvica od 1 do 5 meri: 1, 2 = zelo negativen, negativen odnos, 0 = nevtralen odnos, 4, 5 = zelo pozitiven, pozitiven odnos; vrednosti so seštete, 1 + 2 = - / 3 = 0 / 4+5 = +) S K 1995 1999 2011 Skupine + - 14,5 10,2 23,7 radikalna + 0 13,4 12,1 15,0 PRO S tolerantna 0 - 9,6 9,3 12,3 - + 9,7 7,5 3,3 radikalna 0 + 8,2 6,4 3,3 PRO K tolerantna - 0 8,1 11,3 6,1 + + 9,5 5,3 8,0 inkluzivna - - 6,9 8,6 7,6 ekskluzivna 0 0 20,0 29,3 20,8 nevtralna (Vir: SJM 1995, 1999 in 2011) Analiza vrednotenj S in K za leto 2011 pokaže bistvena odstopanja od obeh predhodnih meritev: upade delež neopredeljenih in se hkrati močno okrepi radikalna skupina Pro S. Tudi v tem preseku se jasno potrdi prej prikazanih pet skupin. Medčasovne primerjave rezultatov treh meritev vrednotenj S in K pokažejo predvsem: 1) nihanje v deležih nevtralno opredeljenih do S in K; 2) postopno povečevanje deleža radikalno Pro S opredeljenih od prve meritve (1995: 14,5%) do zadnje meritve (2011: 23,7%); 3) značilno zmanjšanje deleža radikalno Pro K opredeljenih; torej zmanjšanje skupine, ki pozitivno vrednoti K in negativno S (1995: 9,7%; 1999: 7,5%; 2011: 3,3%); 4) če k radikalno opredeljenim (Pro S, Pro K) dodamo še skupine, ki se tendenč- no oz. 'mehkeje' opredeljujejo za S oz. za K, lahko v medčasovni primerjavi ugotovimo, da se skupina Pro S izrazito poveča (1995: 37,5%; 1999: 31,6%; 2011: 51,0%) in da se hkrati Pro K skupina izrazito zmanjša (1995: 35,0%; 1999: 23,2%; 2011: 12,7%). Gornja primerjalna analiza treh meritev očitno nakazuje naraščanje deleža pozitivnih opredelitev za socializem in značilno upadanje deleža pozitivnih opredelitev za kapitalizem. Hkrati pokaže meritev iz leta 1999, da je v vrednotenju S in K nastal zastoj oz. obrat, ki se kaže v zadržanem vrednotenju Pro S. In vendar je očitno, da dvajset let po osamosvojitvi, sistemskem prehodu in iz-teku tranzicijskih procesov prevlada pro-socialistična opredelitev respondentov. Takšno stanje v opredeljevanju do obeh režimov (S, K) bi le stežka pojasnjevali z VREDNOTE-10.indd 522 18. 11. 2016 10:28:40 523 oživitvijo vrednotnih usedlin iz starega (predhodnega) socialističnega obdobja. Prejkoslej gre za aktualna, na izkustvu utemeljena stališča in izražanje vredno-stnih orientacij za naprej. 2. Pojmovanje socializma in kapitalizma Na pozitiven ali negativen odnos respondentov do S in K ne vplivajo samo socialne okoliščine, ampak tudi pojmovne opredelitve teh dveh režimov. Negativen ali pozitiven odnos do teh dveh režimov ni nujno odvisen samo od akumuliranega izkustva respondentov, ampak tudi od apriornih pojmovanj teh dveh režimov. Ta so danes vse bolj različna, zlasti kar zadeva socializem, ki se v različnih krogih pojavlja v hibridnih oblikah, kot državni komunizem, kot liberalni socializem, kot Tretja pot, kot funkcionalni socializem in celo kot korporativni socializem (Pierson 2005) itd. 2.1 Prikaz rezultatov meritev (SJM 2011); klasifikacija pojmov V grafih 1 in 2 navajamo apriorni nabor vrednot tako za socializem kot tudi za kapitalizem.1 Očitno je, da gre za pojme zelo različnega reda, kar dopušča njihovo različno klasifikacijo. Lahko jih členimo na: (1) societalne in sistemske, (2) personalne in funkcionalne, ali pa na (3) moralne in materialne. Za interpretacijo smo izbrali slednjo dihotomijo, torej delitev na moralne in materialne značilnosti. V grafu 1 je prikazan rang pojmov oz. lastnosti, ki so značilne za kapitalizem. V rang so razvrščeni glede na delež respondentov, ki za posamezno značilnost menijo, da ustreza vrednostnemu sindromu K. Po tem kriteriju so v najvišje range uvrščene štiri ekonomske oziroma materialne značilnosti K (dobiček, stavka, napredek in učinkovitost). To pomeni, da je za respondente kapitalizem predvsem ekonomski režim. V ospredju ni zavračanje kapitalizma kot nemoralnega sistema, ampak sprejemanje kapitalizma kot ekonomskega sistema. Posredno zavračanje kapitalizma kot nemoralnega ali kot imoralnega sindroma najdemo šele v spodnji polovici ranga, saj le tretjina respondentov meni, da lahko kapitalizmu prisodimo človečnost in pravičnost, kot njegovi značilnosti. 1. Izbor pojmov temelji na predhodnih raziskavah. V opazovanje so vključeni naslednji pojmi: dobiček, stavka, napredek, učinkovitost, svoboda, korupcija, neenakost, sebičnost, blagostanje, pomanjkanje, človečnost in pravičnost. VREDNOTE-10.indd 523 18. 11. 2016 10:28:40 524 Graf 1: Značilnosti kapitalistične družbe V grafu 2 so v rang uvrščene značilnosti glede na to, kako pogosto jih respondenti pripisujejo socializmu (S). Na vrhu ranga so metaekonomske oziroma moralne značilnosti (človečnost, svoboda in pravičnost), na dnu ranga pa moralno negativne značilnosti (korupcija, neenakost in sebičnost). Ekonomske značilnosti so uvr- ščene v sredino ranga (blagostanje, napredek in učinkovitost), kar pomeni, da jim respondenti ne pripisujejo največje teže, vendar jih tudi ne uvrščajo na dno ranga. VREDNOTE-10.indd 524 18. 11. 2016 10:28:40 525 Graf 2: Značilnosti socialistične družbe Če poskušamo povzeti sporočila respondentov iz obeh grafov, lahko rečemo, da kapitalizem in socializem dojemajo kot različna, vendar ne tudi kot medsebojno izključujoča se režima. Dojemajo ju kot komplementarna sistema, od katerih naj bi imel K predvsem ekonomske, S pa predvsem metaekonomske oziroma moralne lastnosti. Tretja pot s takšno funkcionalno 'delitvijo dela' seveda še ni tlakovana, je pa ustvarjen dovolj širok prostor za njeno trasiranje. 2.2 Časovne spremembe v razumevanju kapitalizma in socializma V grafu 3 navajamo časovne spremembe v prevladujočih pojmovanjih kapitalizma in socializma. Prikazani so rezultati raziskav v treh časovnih točkah: v letu 1991, 1999 in 2011.2 2. Gre za raziskave SJM v letih 1991, 1999 in 2011, opravljenih na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev Slovenije in ob uporabi enotne operacionalizacije. VREDNOTE-10.indd 525 18. 11. 2016 10:28:40 526 Graf 3: Značilnosti kapitalizma/socializma – medletne primerjave 1991/1999/2011 Iz grafa 3 je razvidno, da je v časovnem razdobju 1991–2011 naraščal delež respondentov, ki socializmu pripisujejo tako pozitivne moralne kot tudi ekonomske lastnosti. V kasnejših meritvah respondenti bolj pogosto pripisujejo socializmu lastnosti kot so svoboda, pravičnost in človečnost, pa tudi ekonomske (materialne) lastnosti kot so blagostanje, dobiček, napredek in učinkovitost. Stališča respondentov do kapitalizma se pretežno premikajo v smeri negativnega vrednotenja. Tako se zmanjšuje delež respondentov, ki pripisujejo kapitalizmu ekonomske odlike, kot sta učinkovitost in napredek, vendar se hkrati zmanjšuje delež respondentov, ki pripisujejo kapitalizmu (ne-)moralne lastnosti, kot sta neenakost in sebičnost. VREDNOTE-10.indd 526 18. 11. 2016 10:28:40 527 Če skušamo bolj celovito povzeti zgornje ugotovitve, lahko rečemo, da Slovenci kapitalizmu sicer priznavajo zmožnost samokorigiranja, socializmu pa, da je socialno bolj pravičen in celo ekonomsko bolj vitalen sistem. To zadnje je najmanj pričakovan in hkrati najbolj značilen rezultat primerjalne analize. Opozarja namreč na to, da slovenska populacija vse manj pojmuje socializem kot utopični projekt vse bolj kot zaželeno smer razvoja. 3. Sklep V prispevku poizkušamo pokazati, kako je potekalo vrednotno opredeljevanje prebivalcev Slovenije ob družbenih in sistemskih spremembah v obdobju zadnjih petindvajset let. V središču opazovanja je sistemski obrat in spremembe v vrednotah, ki so ga omogočile in mu sledile. Strnitev vseh posamičnih opazovanj in analiz pokaže, da je v temelju opredeljevanja zavzemanje za ohranitev solidarnosti in prvin socialne države. To se še posebej izrazi tudi skozi zavzemanje za dohodkovno izenačevanje in ohranjanje solidarnosti kot temelja za reguliranje medosebnih in medskupinskih odnosov ter odnosov med posamezniki, skupinami in sistemom. Na osnovi povzetka obsežnih mednarodnih primerjalnih študij in delnih lastnih analiz smo pokazali, da se na vrednotnem atlasu sveta oz. v evropskem vrednotnem in kulturnem prostoru (na razsežju 'racionalno-tradicionalno' in 'materialno- -postmaterialno') Slovenija umešča nekako v sredino tega vrednotnega prostora. Slovenija se v ta prostor uvršča bliže zahodnoevropskim kot vzhodnoevropskim (postkomunističnim) državam. Vse opravljene analize pokažejo, da med Slovenci v odnosu do institucionalnega sistema, z izjemo začetnega obdobja, prevlada in tendenčno narašča nezaupanje in skrajna kritičnost. Visoko nezaupanje v institucije sistema spremlja izjemno visoko nezaupanje na medosebni ravni. V slovenski družbi se torej srečujemo z nizko stopnjo sistemske in socialne integracije ter posledično z visoko ranljivostjo družbe na strese, ki prihajajo iz okolja. Naraščajoča brezposelnost in vse večja neenakost, ki ju obravnavamo v prvem delu tega prispevka, zelo verjetno vplivata na to, da ima (relativna) večina respondentov negativen odnos do kapitalizma in pozitiven do socializma. Po drugi strani pa ugotavljamo, da respondenti teh dveh ne pojmujejo kot dsebojno izključujoča se režima. VREDNOTE-10.indd 527 18. 11. 2016 10:28:40 528 Viri in literatura Almond G., Verba S. (1963), The Civil Culture: Political Attitudes and Democracy in Five Nations, Princeton University Press, Princeton. Barnes S. H., Simon J. (1998), The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Rotterdam. Barnes S. H., Kaase M., et al. (1979), Political Action: Mass Participation in Five Western Democracies, Sage, Beverly Hills, Calif. Bruszt L. (1998), The Politics of Patience: Support of Capitalism, v: Barnes S., Samuel H., Simon J., The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 165–194. Clastres P. (1977), Society Against State, Basil Blackwell, Oxford. Crosier M. (1964), Societé bloqué, Seuil, Paris. McDonought P. (1998), Identities, Ideologies, and Interests: Democratization and the Culture of Mass Politics in Spain and Eastern Europe, v: Barnes S., Samuel H., Simon J., The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 229–254. Fuchs D., Roller E. (1998), Cultural Conditions of the Transition to Liberal Democracy in Central and Eastern Europe, v: Barnes S., Samuel H., Simon J., The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 35–78. Germany G. (1965), Les effets de la mobilité sociale sur la société, Sociologie du Travail 4. Halman L., Siebear I., Van Zundert M. (2012), Atlas of European Values, Trends and Traditions at the Turn of the Century, Tilburg University. Hendriks C. (2006), Integrated Deliberation. Reconcilling Civil Society; Dual Role in Deliberative Democracy, Political Studies, Oct. 2006, Vol. 54/3, 78–96. Inglehart R. (1997), Modernization and Postmodernization, Princeton University Press, New Jersey. Inglehart R.. et. all (2004), Human, Believes and Values. A cross-cultural Sourcebook based and the 1999-2002 values surveys, Giglo XI. editors, Buenos Aires. Klinar, P. (1989), Ljudje hočejo nov sistem neznanega imena. Okrogla miza: Slovensko javno mnenje 1989, Delo, Sobotna priloga, 145 (24. jun.). Klinar P. (1992), Slovenska nacionalna zavest v času osamosvajanja, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv I, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 19-33. Listhaug U., Ringdal E. (2006), Slovenian Values in European Context, v: Ramet S. P., Fink-Hafner D. (eds.), Democratic transition in Slovenia : value transformation, education, and media, A&M University Press, College Station: Texas, 55–71. Malnar B. (2006), Vrednote in reforme, v: Toš N. (ur.), Pogledi na reforme, Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana, 41-48. Malnar B. (2011), Socialno-ekonomska stališča v obdobju zadnjih desetletij ali katera je vodilna vrednota v Sloveniji – analiza podatkov raziskave Slovensko javno mnenje, v: Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe, Slovensko sociološko srečanje 2011, Celje, 17.-19. 11. 2011, Zbornik povzetkov, Slovensko sociološko društvo, Ljubljana. Mlinar Z. (1989), Razvojne težnje: pluralizem in povezovanje z razvitim svetom, v: Toš N. (ur.), Slovenski utrip, FSPN, Ljubljana, 1-9. Müller K. H., Toš N. (2006), Towards New Frontiers in Comparative Survey Research, v: Toš N., Müller K. H. (eds.), Three Roads to Comparative Research: Analytical, VREDNOTE-10.indd 528 18. 11. 2016 10:28:40 529 Visual, and Morphological, Edition Echoraum, Wien, 459-505. Pierson C. (2005), Lost property. What the Third Way lacks, Journal of Political Ideologies, June 2005, 10 (2), 145-163. Roter Z. (1994), Sociološki preseki skozi slovensko družbo, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv II, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 1-4. Rus V. (1992), Lastninski in blaginjski sindrom pri Slovencih, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv I, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 47-67. Rus V. (1992), Med antikomunizmom in postsocializmom, Fakulteta za družbene vede, Teorija in praksa, Ljubljana. Rus V. (1992), Social policy between negative and positive equality : chapter 12, v: Ferge Z., Kolberg, J. E. (eds.), Social policy in a changing Europe, Public policy and social welfare 10, Campus Verlag, Frankfurt/M; Westview Press, Boulder, 189–200. Rus V. (1997), Vračanje v kapitalizem ali v tržno ekonomijo?, Teorija in praksa 34, št. 1, 5-14. Rus V. (2003), Sociološki vidiki prehoda iz moderne v postmoderno državo, Teorija in praksa 40, št. 1, 5-16. Rus V., Toš, N. (2005), Vrednote Slovencev in Evropejcev. Analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja, Dokumenti SJM; 13, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 461. Rus V. (2009), Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom, Zbirka Beseda 9, Sophia, Ljubljana. Straughen Brooke J. (2009), Cultural Memory and Structural Change. Explaining Support for Socialism in a post-socialist Society, Theory Society 38, 485-525. Toš, N. (1988), Za prehod v humani socializem, Naši razgledi 37 (13), 408-409. Toš, N. (ur.) (1997-2011), Vrednote v prehodu I-V, Dokumenti SJM, FDV IDV, Ljubljana. Toš, N., Mohler P., Ph., Malnar B. (eds.) (1999): Modern societies and values: A compa-rative analysis based on ISSP project, FSS, Mannheim; University of Ljubljana; ZUMA, Ljubljana. Toš, N., Müller K. H. (2005), Political Faces of Slovenia, Political Orientations and Values at the End of the Century, Edition Echoraum, Wien. Toš, N. (2008), Zaupanje Slovencev in Slovenk v institucije sistema, v: Drčar-Murko M., Flajšman B., Štrajn D., Vezjak B. (ur.), Pet minut demokracije. Podoba Slovenije po letu 2004, Liberalna akademija, Ljubljana, 69-95. Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe, Slovensko sociološko srečanje 2011, Celje, 17.-19. 11. 2011, Slovensko sociološko društvo, Ljubljana. Wessels B., Klingemann H. D. (1998), Transformation and the Prerequisites of Democratic Opposition in Central and Eastern Europe, v: Barnes S., H. and Simon, J. (eds.), The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 1–34. VREDNOTE-10.indd 529 18. 11. 2016 10:28:40 VREDNOTE-10.indd 530 18. 11. 2016 10:28:40 531 2.2 PRESEKI SKOZI VREDNOTNE ORIENTACIJE SLOVENCEV IN NJIHOVO SPREMINJANJE Niko Toš Povzetek V sestavku Preseki skozi vrednotne orientacije Slovencev in njihovo spreminjanje avtor povzame prikaze in analize temeljnih vrednotnih orientacij Slovencev in njihovo spreminjanje v zadnjih dveh desetletjih. Tako zajame: navidezne ali dejanske premike k srednjemu sloju; zavzemanje za dohodkovno enakost in socialno državo, vrednotenje družine, dela, prostega časa, vere in politike; izražanje tolerance ali diskriminacije; odnos do migrantov; zaupanje v institucije sistema; izražanje zadovoljstva z razmerami itd. Osnovni pojmi: vrednote enakost, svoboda, varnost; socialna država; toleranca, diskriminacija. V obdobju 2010–2016 je bilo v okvirih programa SJM izvedenih deset obsežnih družboslovnih anket SJM, ki so vključevale sedem tematskih raziskav iz okvira ISSP, štiri raziskave ESS, četrto ponovitev raziskave Razumevanje preteklosti, večkratno ponovitev nacionalne raziskave vrednot (SJM) in vrsto drugih. In prav pri vseh teh raziskavah je bil v središču zanimanja vrednotni svet ljudi, njihove vrednotne orientacije. V tem sestavku bomo poskušali opozoriti na značilna razkritja, potrditve ali zanikanja, ki jih te raziskave nakazujejo. Značilna razkritja o vrednotah in njihovem spreminjanju sovpadajo s spremembami v življenjskih razmerah ljudi, v njihovih materialnih danostih ter v strukturi in potekih demokratične institucionalizacije, skratka, s spremembami v družbenem okolju. In tudi v tem obdobju se znova potrdi soodvisnost dinamike vrednotnih orientacij z dinamiko spreminjanja družbenoekonomskega in kulturnopolitičnega okolja. In čas (2010–2016), ki ga doživljamo, je čas krize. Krizo praviloma napovedujejo spremembe vrednot ali pa ji sledijo. O tem govorijo številne analize, tudi opravljene na rezultatih raziskav SJM v zadnjih letih (Malnar 2011; Rus, Toš 2013, VREDNOTE-10.indd 531 18. 11. 2016 10:28:41 532 Hafner - Fink, Uhan 2016, Ule 2016, Jogan, Broder 2016, Antić - Gaber 2016, Štebe 201, Kurdija, Korošec 2016 itd.), ki na primerih značilnih (izbranih) vrednotnih orientacij nakazujejo njihovo spreminjanje. V prikazovanju se bomo omejili ne nekaj izbranih presekov: (1) Premiki k srednjemu sloju – spremembe v socialni strukturi ali samoprevara. Opazovanje samoumestitev v družbene sloje pokaže težnjo k srednjemu sloju. V izhodišču (SJM 1992) po družbenem obratu delež samoumeščenih »delavcev« še presega samoumeščeni srednji sloj; od tu dalje delež »srednjega sloja« narašča in (pretežno) ostaja na oz. nad ravnjo polovice opazovanih vzorcev. Delež samouvr- ščenih delavcev v preseku SJM 1992–2016 upada in ostaja pod ravnjo ene tretjine samouvrščenih (SJM 2016: 28,6 %). Deleža višjega in spodnjega sloja pa ostajata vseskozi na nizki ravni (npr. SJM 2016: 8 %). Srednji sloj tako pomeni osrednjo socialno kategorijo, ki naj bi (kot pretežen del volilnega telesa) pomembno določala demokratično institucionalizacijo ter delovala kot nosilec družbenega, kulturnega, gospodarskega in tehnološkega razvoja in ustvarjalnosti; bila naj bi nosilka libertarnih vrednot itd. Ob tem opažamo protislovne poteke. Po eni strani naraščanje deleža samouvrščenih v srednji sloj in hkrati potiskanje srednjega sloja strukturno navzdol, v prostor socialne negotovosti, izgube občutka socialnoekonomske varnosti, v njegovo siromašenje. To seveda zmanjšuje njegovo družbenokulturno vlogo in njegov pomen nosilca demokratičnega razvoja. Samoprepoznavanje slojne »sredinskosti« torej ni strukturno utemeljeno in je protislovno. Več o tem kasneje. (2) Visoko vrednotenje enakosti. Zavzemanje za dohodkovno enakost je tudi v tem obdobju osrednja in prevladujoča vrednotna orientacija. Izraža se v težnji po zmanjševanju dohodkovnih razlik (Ule 2016), v odklanjanju vseh vidikov neenakosti pri dostopu do izobraževanja in zdravstvenih storitev na podlagi plačila, v zavzemanju za solidarnostni pokojninski sistem, v poudarjanju odgovornosti države za zagotavljanje znosnih razmer preživetja brezposelnih in socialno ogro- ženih ter njihovega dostopa do človeku primernih bivalnih razmer, v poudarjanju odgovornosti države za zagotovitev delovnih mest vsem delovno sposobnim in delavoljnim posameznikom itd. Zavzemanje za (dohodkovno) enakost je torej središčnica vrednotnega opredeljevanja v polju socialnoekonomskih razmerij; močno je poudarjena družbena (socialna) vloga države. V daljši retrospektivi zaznamo protislovnost v izražanju oz. zavzemanju za enakost, ki se v preseku 1980–1990, torej v času pred sistemskim prehodom, kaže v postopnem povečevanju pripravljenosti za neegalitarno reguliranje dohodkov. Neegalitarno težnjo tedaj izražajo predvsem pripadniki srednjega sloja, po prehodu (1990) pa beležimo izrazito – lahko bi rekli popolno – prevlado težnje za dohodkovno izenačevanje. In to je v nasprotju z bistvom novega tržnosocialnega (kapitalističnega) sistema. VREDNOTE-10.indd 532 18. 11. 2016 10:28:41 533 V zavzemanju za dohodkovno enakost oz. za zmanjševanje razlik v dohodkih se Slovenija v mednarodni primerjavi uvrsti v vrh ranga držav, skupaj z Avstrijo, Romunijo in Nemčijo (ESS, 2008) oz. z Avstrijo, Poljsko, Estonijo (ESS, 2014); takšna vrednotna uvrstitev Slovenije ustreza njeni umestitvi na lestvici na temelju Ginijevega koeficienta dohodkovne neenakosti. Ob najnižji izkazani (dohodkovni) neenakosti Slovenci najbolj poudarjamo potrebo po zagotavljanju dohodkovne enakosti. (3) Razumevanje socialne vloge države – in varnost kot vrednota. Kot že rečeno, med Slovenci prevladuje razumevanje, da je država predvsem regulator socialnih nesorazmerij: država naj skrbi za zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi, za zagotavljanje dostopa do delovnih mest, za standard upokojencev in nadomestila za brezposelne, za zagotavljanje zdravstvene oskrbe, za delovanje izobraževalnega sistema itd. Država je torej porok varnosti, razumljene predvsem kot socialne varnosti (z vidika človekovih pravic), hkrati pa tudi porok kulturne varnosti (z vidika zagotavljanja nacionalne identitete), mednarodne varnosti (z vidika zagotavljanja suverenosti ob vstopanju v meddržavna in mednarodna razmerja) itd. In tako razumljena vrednota varnost ima v hierarhiji vrednot osrednje mesto. Varnost, skupaj s svobodo in enakostjo, pomeni temelj vrednotnega sistema Slovencev – in tudi Evropejcev nasploh, v katerega so umeščene druge pomembne, osrednje vrednote, kot so družina, delo, pravice človeka posameznika, individu-alne libertarne vrednote itd. Seveda pa te vrednote v spreminjajočih se razmerah v družbeni strukturi in okolju spreminjajo svoje umestitve. Tako je npr. ob prvi meritvi (SJM 1992) poleg družine najvišje uvrščena vrednota delo; po dvajsetih letih (SJM 2015) pa se delo umešča bistveno nižje, pomen pa pridobita vrednoti prosti čas in prijatelji. Nastane vtis, kot da gre pri tem za premike, proč iz polja materialne nuje, k prevladovanju postmaterialnih vrednot. Ali gre za dejanske trende v smeri postmaterializma ali zgolj za površno napačno sklepanje? Ali gre v bistvu za neskladje med samorazumevanjem in dejanskim položajem velikih skupin posameznikov, za nekakšno strukturno prevaro? Delo je namreč postalo težko dostopna dobrina, tako negotovo, prekarno in nezadostno z vidika preživetja, da izgublja pomen osrednje vrednote predvsem pri kategorijah mladih, ki jim postaja vse bolj nedosegljivo, pri kategorijah starejših, za katere postaja vse bolj negotovo, nedostopno itd. Razlaga, ki bi te premike pojasnjevala s postmodernim konceptom vrednotnega spreminjanja, ni sprejemljiva. Spremenjeno vrednotenje dela prej kot to izraža spremembe v pogojih dostopa do dela, v pomenu dela kot osnove in pogoja za preživetje posameznika in za njegovo družbenoekonomsko uvrščanje itd. (4) Vrednotenje vere, cerkve (in politike). Niz raziskav, še posebej pa podatki iz Svetovne raziskave vrednot (SJM 1995–2011), prej ko slej potrjujejo, da se vera in politika kot vrednotni kategoriji umeščata najnižje in vse nižje. Nizko vrednotenje VREDNOTE-10.indd 533 18. 11. 2016 10:28:41 534 vere v tem kontekstu le dodatno ponazarja stanje in potek spreminjanja verovanj ljudi, njihove zavezanosti verskim postulatom ter njihovi udeležbi pri verskih oz. cerkvenih aktivnostih. To stanje in procese v Sloveniji, kot tudi v vsem zahodno-evropskem prostoru, označuje proces sekularizacije. Nizka umeščenost vere ne ponazarja le stanja v izražanju osebne vernosti, ampak tudi odnos do cerkve. To se v celoti prekriva s podatki o izražanju nezaupanja v cerkev kot institucijo (tudi v SJM 2015). In v obeh pogledih so uvrstitve bolj ali manj konstantno nizke – v Sloveniji in v večini evropskih držav. Izjema so vzhodnoevropske države z orto-doksno kulturnoreligijsko tradicijo. Za Slovenijo je v zadnjem obdobju značilen še izrazit negativen »vpliv iz okolja«, namreč, razkritje poskusa tajkunizacije slovenske RKC. Cerkev je s svojimi ekonomskimi vzvodi neposredno posegala po (certifikatnem) premoženju velikega števila ljudi, ki jih je v celoti razlastila. V poteku družbenega obrata je tako cerkev najprej z denacionalizacijo pridobila lastnost konservativnega kapitalista in veleposestnika, nato pa je s prevzemom »certifikatne« lastnine kot finančna korporacija vstopila na delničarsko tržišče in z njega pregnala (razlastila) vse male delničarje. Res je, da je RKC pri tem le sledila splošnemu valu plenilskega kapitalizma, zapostavljala pa je svojo pastoralno vlogo. In vendar to pomembno sodoloča nizko umestitev cerkve na lestvici zaupanja v institucije. (5) Vrednotenje politike – zaupanje v institucije demokratičnega sistema. Do podobnih ugotovitev nas vodi tudi pogled na nizko, najnižjo umestitev politike na lestvici zaupanja v institucije. Politiko namreč označuje najnižji pozitiven in izrazit negativen vrednotni odziv. Nizka umestitev politike sovpada z najnižjim zaupanjem v politike in vse institucije političnega sistema. To velja tako za Dr- žavni zbor, za vlado, za pravosodje (Štebe 2016) ter vse druge nosilce državne in upravne oblasti itd. V tem vrednotnem izseku opazimo v medčasovnih primerjavah izrazit – lahko bi rekli strukturni – premik (upad) v izražanju nezaupanja v politične institucije. Upad zaupanja sovpada z iztekom mandata 2004–2008 in se ponovno izrazi v sredini mandata 2008–2012, kar sproži razpad koalicijske vlade in razpis predčasnih volitev. Vse odtlej se zaupanje v politične institucije ni povrnilo na prvotno raven. Meritve zaupanja v institucije demokratičnega sistema (parlament, vlada, sodi- šča, politične stranke itd.) so v Sloveniji v začetnem obdobju (po 1991) pokazale evropsko primerljiva povprečja. Slovenija se je približevala tradicionalnim demokratičnim državam. V dvajsetletnem obdobju zaznamo tendence upadanja in ponovno naraščanje zaupanja ob prelomu stoletja, nato pa izrazito postopno upadanje zaupanja (Toš 2008), ki obstane na najnižji ravni ob zadnjih meritvah (SJM 2011–2015). Pokaže se, da sta parlament in vlada v Sloveniji subjekta popolnega nezaupanja. Primerjava meritev zaupanja v desetletnem razponu pokaže, da se v Sloveniji parlament leta 2002 z oceno (4,04) ( ) med 19 evropskimi državami VREDNOTE-10.indd 534 18. 11. 2016 10:28:41 535 uvrsti sicer nizko v skupino (od 4,0 do 5,0) skupaj s Portugalsko, Italijo, Španijo, Bolgarijo, vendar značilno višje od Poljske, Češke itd. Ob drugi meritvi (2012) pa se Slovenija z oceno 2,96 uvrsti še bistveno nižje, skupaj s Portugalsko, na dno ranga zaupanja. Le še politiki so ocenjeni nižje (2,30) in se skupaj z italijanskimi (1,95), španskimi (1,90) in portugalskimi (1,76) uvrstijo nasploh najnižje med vsemi opazovanimi institucijami. Razmerje med državljani in sistemom, med volivci in parlamentom ter izvršno oblastjo je izpraznjeno. Med njimi prevlada popolno nezaupanje. Če je težnja k enakosti – ta je med prebivalci Slovenije prevladujoča v opredeljevanju socialnoekonomskih razmerij – v središču in je izvor vrednotnega opredeljevanja, lahko to ugotovitev pritegnemo k pojasnjevanju izražanja nezaupanja v institucionalni sistem. To temeljno nezaupanje namreč pomembno sodoloča vse druge vidike vrednotenja demokratičnega institucionalnega sistema – in tudi vse druge medčloveške odnose. Razkroj institucionalnega zaupanja lahko pomembno sodoloča tudi vrednotenje in kakovost razmerij v medčloveških odnosih, torej zaupanje med ljudmi. In seveda – tudi obratno. Več kot dvajsetletni razvoj demokratične institucionalizacije slovenske države in preoblikovanje njene družbenosti torej usodno sodoločata temeljni demokratični primanjkljaj. To se še posebej jasno izrazi v zadnjem desetletju. Ob tem naj dodamo, da samostojna slovenska država – po petindvajsetih letih svojega razvoja – dosega najnižjo legitimiteto svojega delovanja. Meritve SJM sicer pokažejo, da bi, tako kot pred petindvajsetimi leti na plebiscitu, velika večina podprla samostojnost države, se odločila za njeno pluralno parlamentarno zasnovo (65 %) ter za njen vstop v evropske povezave (60 %). Vse te odločitve v preteklosti se še vedno zdijo nesporne in so vseskozi določale raven javnomnenjske podpore in legitimiteto sistema. Ob tem pa se med ljudmi utrjuje dvom o kapitalistični tržni lastniški zasnovi sistema. Nista torej sporna osamosvojitev Slovenija in njeno evropsko vključevanje – sporna sta smer spreminjanja njenih družbenih temeljev in ponikanje prvin socialne države. To se pokaže v vse izrazitejšem pozitivnem vrednotenju socializma in zavračanju kapitalizma. (6) Vsi različni, enako …: toleranca – diskriminacija. Z raziskavo WVS smo v SJM uvedli opazovanje diskriminacijskih teženj s pomočjo sklopa vprašanj, koga ne bi imeli za soseda, in v raziskavi ESS z vprašanji o dopustnosti priseljevanja migrantov različnih nacionalnih in socialnih izvorov v Slovenijo. Prve meritve v 90. letih in kasneje so nakazale prebujen osamosvojitveni nacionalizem, ki se je kazal v odklanjanju oz. značilni brezbrižnosti do izbrisanih ter netoleranci do marginalnih skupin in etničnih manjšin. Določena stopnja nacionalne orientacije oz. zavzetosti je sicer nujen pogoj za obstoj nacionalne državne skupnosti (Ule 2016), če pa ta prestopa meje sobivanja v demokratični skupnosti in se izrazi v pretiranem poudarjanju večvrednosti lastnega naroda, je podlaga za oblikovanje VREDNOTE-10.indd 535 18. 11. 2016 10:28:41 536 antidemokratičnih orientacij in tendenc ekstremno desnih politik. Analiza na podlagi rezultatov SJM 1994–2013 pokaže, da je bil začetni, vzvreti nekritični nacionalizem Slovencev izrazit, se je pa sčasoma umiril. To ponazarja opredeljevanje do trditve: »sem raje slovenski državljan kot državljan katerekoli druge države«, ki se je v časovnem preseku 2004–2013 skoraj prepolovilo (Ule 2016). Po prehodu v novo stoletje se je torej nekritični nacionalizem umiril, netoleran-tnost do marginalnih skupin in etničnih manjšin pa se je zmanjšala. Mednarodne primerjalne analize (WVS, razvrščanje držav na podlagi rezultatov meritev 1992–2008) so pokazale, da se Slovenija na lestvici toleranca – diskriminacija uvršča med pretežno zahodnoevropske (skupaj z Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo), torej bolj tolerantne, in ne med vzhodnoevropske (baltiške, Poljska, Romunija, Bolgarija) države, ki so znatno bolj diskriminatorno usmerjene. To velja za oba časovna preseka (1992, 2008). Seveda pa so se medtem razmere v evropskem prostoru in še posebej v Evropi bližnjih azijskih, arabskih in afriških deželah močno spremenile. Najprej, notranje meje EU so se medtem odprle in sledili so tokovi množičnih migracij iz vzhodnoevropskih držav (Poljska, Slovaška, Romunija, Bolgarija) v razvitejše zahodnoevropske države (Velika Britanija, skandinavske države, Nemčija, Francija, Italija …). In ti migracijski tokovi so sprožali odbojne, netolerantne, diskriminatorne pobude in akcije skrajne politične desnice za omejevanje migracijskih tokov in zapiranje (schengenske) meje, kar se je nujno odrazilo v javnem mnenju in vplivalo na spreminjanje stališč. Seveda najprej na Zahodu, v deželah množičnega priseljevanja, nato pa, s postopnim sprožanjem begunskih tokov, tudi v vsem evropskem prostoru in še posebej v vzhodnoevropskem, torej v deželah, ki jih bližnja zgodovina označuje kot begunske, aktualne razmere pa tudi kot emigracijske dežele (Poljska, Madžarska, Češka, Romunija). In kje se znotraj teh tokov znajdemo Slovenci, kako vrednotimo te pojave? Meritve v okviru ESS za obdobje 2002–2014 kažejo med Slovenci naraščajočo toleranco in hkrati upadanje odklonilnega odnosa do priseljevanja – vendar različno, glede na kulturne, rasne in socialnoekonomske izvore oz. značilnosti potencialnih imigracij. Med Slovenci v tem časovnem preseku v opredeljevanju do migracij močno prevladajo (še posebej ob meritvi 2014) tolerantna nad odklonilnimi stališči. Je pa to seveda zaključek na podlagi meritev pred sprožitvijo najmnožičnejšega begunskega vala v Evropo, leta 2015.1 Meddržavne primerjave v istem časovnem preseku (ESS 2015) pokažejo, da se Slovenija (s še vedno prisotno prevladujočo toleranco do migrantov) med 19 državami v treh razsežjih2 vselej uvrsti nekako 1. Pogled na predhodne podatke ESS 2016, ki še poteka, pokaže, da se tudi pogledi Slovencev premikajo v smeri nižje tolerance in prevladovanja odklonilnih opredelitev. 2. Odnos do migrantov iz podobnega narodnostnega okolja, iz različnih narodnostnih okolij in iz zunajevropskih držav. VREDNOTE-10.indd 536 18. 11. 2016 10:28:41 537 v sredino med (naj-)bolj tolerantne in (naj-)manj tolerantne oz. najbolj odklonilne. Daleč najbolj tolerantni do imigracij (v vseh treh presekih) so Švedi, Nemci, Norvežani, Švicarji, Italijani … Daleč najbolj odklonilni pa Madžari, Portugalci, Čehi, Izraelci. Slovenci smo, skupaj z Belgijci, Francozi, Nizozemci …, nekako v sredini razpona. Najbolj diskriminatorni do skupin tujerodnih migrantov so Izraelci, ki so hkrati visoko tolerantni do istorodnih imigrantov (torej do Judov); po svojem odklonilnem odnosu do imigrantov se visoko uvrščajo tudi Madžari. Glede imigrantov/beguncev, ki so in bodo problem Evrope v prihodnjih letih, lahko rečemo, da je ta izsek vrednostnega sveta Evropejcev žal zelo razbrazdan, členovit in protisloven. Med pripadniki narodov, ki imajo največ lastnih begunskih izkušenj (Madžari, Čehi, Izraelci …), se pokaže najizrazitejši odpor do imigracij nasploh. Nesposobnost kritične refleksije lastnega nacionalnega položaja se kot tendenca k avtoritarnosti uveljavlja v skrajno desnih političnih gibanjih, pa tudi v opuščanju norm demokratične institucionalizacije sodobnih evropskih držav (Madžarska, Poljska). (7) Slovenci smo nezadovoljni z razmerami … In ni res, da med Slovenci v zadnjem času prevlada nezadovoljstvo do vsega in vsakogar. Navkljub nakazanim neugodnim premikom v razredni strukturi slovenske družbe, visokemu deležu brezposelnih in zaprtosti zaposlovalnega tržišča, navkljub premiku v smeri preka-rizacije in naraščanju negotovih oblik zaposlovanja, kljub zastojem v prebivalstveni reprodukciji, težkemu dostopu mladih do stanovanj in njihovem izseljevanju v tujino, dohodkovni stagnaciji, zaposlenim materam pred skladišči Rdečega križa in Karitasa, kljub skoraj 300.000 prebivalci z dohodki pod pragom revščine in hkrati ob ekscesih grabežljivega kapitalizma, odtujevanju nacionalnega premo- ženja, nesmiselni in krivični denacionalizaciji, itd. itd., pri Slovencih v intimnem krogu doživljanja, kot posameznikov, v družinskem okolju izražanje zadovoljstva in osebne srečnosti ostaja na visoki ravni oz. celo narašča.3 Enak pozitiven trend razkrijejo tudi meritve zadovoljstva z materialnimi razmerami v družini (1995: 41,5 % zadovoljnih; 2015: 69,0 % zadovoljnih. Do enakih ugotovitev nas privede tudi prikaz meritev osebne srečnosti. Delež srečnih v 20-letnem obdobju naraste s slabih dveh tretjin na raven štirih petin (SJM 1994: 63,7 %; SJM 2015: 79,2 %). S povpraševanjem o osebnem zadovoljstvu in sreči vstopamo v prostor socialne psihologije. Zdi se, da gre zgolj za površinske zaznave, raziskave in analize pa pokažejo na globlji pomen uporabe teh kazalcev. Zadovoljnejši, zadovoljni so srečnejši, bolj zdravi, lažje vzpostavljajo medsebojne odnose, živijo dlje, so bolj produktivni itd. (Korošec 2010, Kurdija, Korošec 2016, Diener 2000, Judge 3. Delež zadovoljnih po SJM 1992–2012 (10-stopenjska lestvica; seštevek 7–10) naraste s 46 % leta 1992 na 62,8 % leta 2012. SJM 2002–2015 (meritev z 11-stopenjsko lestvico; seštevek 6–10) ta pozitiven trend potrdi, delež zadovoljnih leta 2002: 65,1 %; leta 2015: 76,5 %. VREDNOTE-10.indd 537 18. 11. 2016 10:28:41 538 2002 itd.). Raziskovanje zadovoljstva pa presega individualno, družinsko polje in posega v družbeni, institucionalni prostor. Tu pa se pokaže vsa protislovnost v izražanju zadovoljstva: osebno zadovoljni in srečni so hkrati visoko nezadovoljni s stanjem delovanja družbenih ustanov, kar se izraža predvsem v nezadovoljstvu na področju politike. Slovenci nismo ponosni na delovanje demokracije; delež neponosnih je v preseku od 1994 (69,7 %) močno narastel do leta 2013 (88,7 %). V izražanju zadovoljstva z demokracijo sicer opažamo poleg splošnega negativnega trenda še izrazite obrate navzgor in navzdol. Tako npr. med letoma 2010 in 2011 (delež nezadovoljnih SJM 2010: 67,6 %; SJM 2011: 49,6 %) in podobno v preseku 2013–2015 (delež nezadovoljnih SJM 2013: 68,8 %; SJM 2015: 44,1 %). Tu pa gre zgolj za učinke trenutnih sprememb političnega ozračja, ki pa osnovnega trenda in njegovega bistva ne spremenijo. Dodajmo še, da je področje gospodarstva izpostavljeno izrazito kritičnim in naraščajoče kritičnim ocenam, da pa so razmere na področju šolstva in zdravstva zmernejše, bolj zadržane, in to kljub prevladujoči kritični (medijski) javni obravnavi razmer na teh področjih. Dejstvo, da se zadovoljstvo ljudi z razmerami v osebnem, družinskem okolju in v javnem, družbenem institucionalnem okolju izražajo tako protislovno, je vredno nadaljnje poglobljene analize. Viri in literatura Antić Gaber M. (2016), Javno mnenje in vrednotne enakosti spolov ali o rahljanju moške dominacije v politiki, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 129–147. Bernik I. (2004), Slovensko javno mnenje, povej, kdo srečen v deželi je tej!, v: Malnar B., Bernik I. (ur.), S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. Ob 70-letnici prof. Nika Toša, FDV IDV, CJMMK, Dokumenti SJM 11, Ljubljana, 175–193. Dragoš S. (2016), Socialna država in solidarnost, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 148–173. Hafner - Fink M., Uhan S. (2016), Vrednote, ekonomska rast in družbeni razvoj, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 232–250. Jogan M, Broder Ž. (2016), Samostojna Slovenija in kolektivni zgodovinski spomin, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 90–111. Klanjšek R, Flere S. (2016), Vrednote »protestantske etike« v sodobni primerjalni perspektivi, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 215–231. Klinar P. (1992), Slovenska nacionalna zavest v času osamosvajanja, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv I, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 19–33. Klinar P. (1994), O medetničnih odnosih v Sloveniji po osamosvojitvi, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv II, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 5–29. VREDNOTE-10.indd 538 18. 11. 2016 10:28:41 539 Kurdija S., Korošec V., (2016), Pomen in uporabnost kazalnika zadovoljstvo z življenjem, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 64–89. Malešič, M. (2016), Varnostna prizadevanje Evropske unije: pogled javnosti, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 198–214. Markič B. (1992), Zaznave Slovencev o političnem sistemu, Toš N. (ur.), Slovenski izziv I, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 85–95. Roter Z. (1992), Premišljevanje o (katoliški) Sloveniji. Teorija in praksa 29 (7-8), 627–636. Rus V., Toš N. (2005), Vrednote Slovencev in Evropejcev. Analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja, Dokumenti SJM; 13, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 461. Štebe J. (2016), Razumevanje nizke stopnje zaupanja v pravosodje v Sloveniji v primerjalni perspektivi, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 174–197. Toš N., Miheljak V. (2002), Transition in Slovenia. Towards Democratization and the At-tainment of Sovereignity, v: Toš N, Miheljak V. (eds.), Slovenia Between Continuity and Change 1990-1997, Ed. Sigma, Berlin, 13–41. Toš N. (2010), Longitudinalni projekt slovenskega družboslovja, SJM 1966–2010; v: Toš N., Müller K., Primerjalno družboslovje, Dokumenti SJM 17, Ljubljana, 119–160. Toš N., Müller K. H., ured. (2011), Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 444. Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe, Slovensko sociološko srečanje 2011, Celje, 17. –19. 11. 2011, Slovensko sociološko društvo, Ljubljana. Ule M. (2016), Identitetni izzivi v času tranzicije; ambivalentnost v sodobni socialni/ nacionalni identiteti Slovenije in Slovenk, v: Posebna številka Teorije in prakse, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, str. 112–128. Wessels B., Klingemann H. D. (1998), Transformation and the Prerequisites of Democratic Opposition in Central and Eastern Europe, v: Barnes S., H. and Simon, J. (eds.), The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 1–34. VREDNOTE-10.indd 539 18. 11. 2016 10:28:41 VREDNOTE-10.indd 540 18. 11. 2016 10:28:41 TRETJI DEL PETDESET LET RAZISKAV SLOVENSKO JAVNO MNENJE SJM 1968–2016 Dokumenti VREDNOTE-10.indd 541 18. 11. 2016 10:28:41 VREDNOTE-10.indd 542 18. 11. 2016 10:28:41 543 3.1 SOCIOLOŠKO EMPIRIČNO RAZISKOVANJE V SLOVENIJI Beležke raziskovalca – udeleženca (1956–2016) Niko Toš Povzetek V sestavku so prikazani izvor, vplivi in umestitev empiričnega sociološkega raziskovanja v slovenskem oz. jugoslovanskem družboslovju v 60. letih in kasneje. Nakazan je vpliv, ki sta ga na ta razvoj imela kritična teorija o družbi ter pozi-tivistična metodološko-empirična usmeritev v nemškem družboslovju, predvsem skozi t. i. frankfurtsko in kölnsko sociološko šolo. Prikazan je tudi potek institucionalizacije družboslovja, še posebej sociologije, ter sistemski vplivi na razvoj in zastoje v njem. V sestavku je ilustrativni prikaz razvoja raziskovalne dejavnosti na FSPN, posebej na primeru Centra za raziskovanje javnega mnenja kot njene raziskovalne infrastrukture. Osnovni pojmi: empirično družboslovje, sociološko raziskovanje, kritična teorija o družbi, frankfurtska šola, Center za raziskovanje javnega mnenja Morda je pretirano osebno, da zapis o preteklem razvoju sociologije na Slovenskem, v Jugoslaviji ter beležke o pojavu in pomenu empiričnega družboslovnega raziskovanja (EDR) oprem na svoje spomine in doživetja. In vendar bom to storil. Tema teh beležk, EDR v Sloveniji, pa je seveda vredna poglobljene (raziskovalne) obdelave. 1. Moje prvo srečanje z neko empirično družboslovno raziskavo (EDR) se je zgodilo leta 1956, potem ko sem kot študent 3. letnika Pravne fakultete v Ljubljani pri profesorju Goričarju1 že opravil izpit iz sociologije. Na fakulteti sem se v tem 1. Jože Goričar (1907–1985), profesor sociologije na Pravni fakulteti UL, nestor slovenske sociologije, akademik, avtor najbolj razširjenega učbenika sociologije, spodbujal je empirično raziskovanje v Sloveniji. VREDNOTE-10.indd 543 18. 11. 2016 10:28:41 544 času srečeval s kolegom in vrstnikom Z. Mlinarjem2, sam pa sem bil kot študent že zaposlen kot pripravnik in »pravnik« v pravosodnem sistemu. Tedaj sem dobil v roke drobno knjižico v nemščini »Arbeitslose von Marienthal«3. To je bilo prvo sociološko raziskovalno poročilo, ki sem ga z zanimanjem bral. Pripovedovalo je o socialnih posledicah razpada velike tovarne v majhnem kraju na obrobju Dunaja v času velike svetovne gospodarske krize. Tovarna, edina zaposlovalka prebivalcev iz Marienthala, je propadla. Vsi prebivalci kraja so postali brezposelni in nezaposljivi. Ostali so brez socialnih in ekonomskih temeljev preživetja. Raziskavo in akcijsko delovanje skupine mladih dunajskih akademikov različnih strok, vse od psihologije, medicine pa do matematike, je spodbudil takrat vodilni avstrijski socialni demokrat O. Bauer. Proučevali so učinke dolgotrajne brezposelnosti in izgube perspektive zaposlitve – in ob tem socialni razkroj v družbenem okolju in družinah. Z različnimi razvojnimi programi, svetovanji in z akcijskim delovanjem so mladi raziskovalci poskušali ljudem pomagati iz hude stiske. Pojavov, podobnih marienthalskim, v tistem času, v 50. letih, v Sloveniji sicer nismo poznali, doživljali pa smo vrsto drugih s podobno hudimi socialnimi posledicami: praznjenje in razkroj vasi in pospešeno industrializacijo, nacionalizacijo majhne zasebne obrti, trgovine, gostinstva ter agrarne reforme ter tudi različne oblike ideoloških pritiskov, omejevanj osebne svobode in še kaj. Vse to je prispevalo k temu, da sem na dan diplome, konec leta 1958, pravo in pravosodje dokončno zapustil in postopoma prešel na področje, kjer je empirična družboslovna raziskava postala podlaga in osnovno orodje mojega poklicnega raziskovalnega delovanja nadaljnjih skoraj šestdeset let. In moj prehod v družboslovje sovpada z začetki empiričnega raziskovanja pri nas v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji. Šele kasneje sem ugotovil, da so se raziskovalci iz Marienthala, še posebej P. Lazarsfeld4, uvrstili med pionirje in vzornike v razvoju sodobnega empiričnega družboslovja, marienthalska raziskava pa med »klasične« sociološke empirične študije z izrazitim akcijskim učinkom. 2. Zdravko Mlinar (1933), profesor prostorske sociologije na FDV UL, sodi v skupino začetnikov slovenske sodobne sociologije, član SAZU, raziskovalec v polju druž- benega razvoja, globalizacije in prostorske sociologije; izvedel vrsto empiričnih raziskav 3. Arbeitslose von Marienthal, avtorji: M. Jahoda, H. Zeisler, P. Lazarsfeld; poročilo, 1933. 4. Paul Lazarsfeld (1901–1976), osrednja osebnost ameriške sociologije preteklega stoletja, pionir na področju metodologije EDR, aplikativnih raziskav množičnih medijev in politike. VREDNOTE-10.indd 544 18. 11. 2016 10:28:41 545 2. Druga beležka je prav tako »dunajska«. Že mnogo let se srečujem in sodelujem s K. H. Müllerjem z Dunaja5. Skupaj sva zasnovala več raziskav in uredila več knjig. V eni zadnjih, ki govori o primerjalnem družboslovju6, je v predgovoru opisal svoje videnje stanja empiričnega družboslovja v Sloveniji. Na kratko povzeto pravi, da je, gledano iz avstrijskega zornega kota, presenetljivo, s kako obsežnim in izjemno bogatim podatkovnim skladom razpolaga slovensko empirično primerjalno družboslovje. Zdi se, kot da za tem stoji obsežna raziskovalna infrastruktura, v resnici pa gre le za majhno skupino raziskovalcev znotraj FDV, ki je v petih desetletjih v okviru programa Slovensko javno mnenje (SJM) vztrajno razvijala longitudinalno empirično raziskovanje slovenske družbe. Po osamosvojitvi (1991) se je skupini SJM uspelo vključiti v vse osrednje mednarodne empirične družboslovne programe, kot so ISSP, EVS, WVS, ESS itd.7 Müller pravi, da je Slovenija edina tranzicijska dežela, ki ima na voljo visoko razvit podatkovni sklad, ki zajema vse ključne stopnje razvoja iz republike nekdanje Jugoslavije, prek osamosvojitve, razvoja samostojne državnosti in njene demokratične preobrazbe – do njene vključitve v Evropsko unijo. Po njegovi oceni se Slovenija s petdesetletnim delovanjem Centra za raziskovanje javnega mnenja vključuje kot referenčna točka v primerjalne analize družboslovcev iz Evrope in sveta. In dodaja, da je, gledano z avstrijskega vidika, Slovenija na področju empiričnega raziskovanja uveljavljena kot evropski primer »best practice«. Podobne ocene o stanju EDR v Sloveniji in vloge CJM pri tem izreka vrsta drugih uglednih evropskih družboslovcev8. Med prvim doživljajem in drugo beležko je skoraj šest desetletij, celotno obdobje razvoja jugoslovanske in slovenske sociologije in empiričnega družboslovnega raziskovanja. 3. Iz še neizpisane zgodovine in ocen razvoja sociologije na Slovenskem in iz le redkih prikazov9 lahko povzamemo, da je šlo v času do sredine petdesetih let v 5. K. H. Müller (1953), avstrijski sociolog in metodolog, pobudnik in vodja empiričnih projektov; predstojnik sociološko-politološkega oddelka IHS in kasneje programski vodja WISDOM, Dunaj. 6. N. Toš, K. H. Müller, ured., Primerjalno družboslovje, Dokumenti SJM, Ljubljana 2011, 444 strani. 7. ISSP – International Social Survey Programme; EVS – European Values Study; WVS – World Values Survey; ESS – European Social Survey; opisi raziskav so v: Toš, N., K. H. Müller, Primerjalno družboslovje. 8. Npr. H. D. Klingemann (1937), vodilni raziskovalec v WZB, Berlin, profesor FU Berlin, akademik, podpornik EDR v Vzhodni in Srednji Evropi, in drugi udeleženci posvetovanja o pomenu družboslovne infrastrukture IDV FDV, Ljubljana 2014. 9. Jogan, M., 1995, Sociologija na Slovenskem: Od konca 19. do konca 20. stoletja; Zbornik ob 30-letnici Slovenskega sociološkega društva, Ljubljana, str. 51–58. Adam, F., Makarovič M., 2002, Sociology – Slovenia; v: Three Social science disciplines in Central and Eastern Europe: handbook and economics, political science and sociology (1989-2001), Open Access Repository, Berlin. VREDNOTE-10.indd 545 18. 11. 2016 10:28:41 546 bistvu za predempirično fazo njenega razvoja. Sociologija se je tedaj in pred tem pojavljala kot dopolnilna akademska veda, kot teoretsko, filozofsko, celo teološko in marksistično (dogmatsko) razmišljanje in poučevanje. To ilustrira tudi dejstvo, da so bili pomembni avtorji iz predvojnega obdobja filozofi in katoliški teologi10, v povojnem času pa (dogmatski) marksisti11. V drugi polovici petdesetih let se zgodba o sociologiji obnovi. Na univerzah v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani se snuje in vzpostavlja koncept obče sociologije na marksističnih teoretskih izhodiščih, vendar z odprtim pogledom v dosežke moderne (meščanske) sociologije. Ti programi se s svojimi nosilci najprej uveljavijo na pravnih fakultetah12, nato pa na filozofskih, konec petdesetih let v okvirih novoustanovljenih socioloških kateder in oddelkov. Seveda so morale nastati določene družbene in politične spremembe in predpostavke, da je bilo odpiranje akademskega prostora moderni sociologiji mogoče. Oddelkom za sociologijo na beograjski in zagrebški univerzi so sledili tudi družboslovni oziroma sociološki raziskovalni inštituti. Le v Ljubljani zasnovo študija sociologije pripravijo na Inštitutu za sociologijo. S tem je bil vsaj v izhodišču odprt prostor za razvoj sociologije kot družboslovne vede, oprte na empirično družboslovno raziskovanje kot njene temeljne spoznavne podlage. Obdobje pred tem lahko označimo kot predempirično, ko pa je sociologija pridobila svoje institucionalne okvire, še posebej z ustanovitvijo inštitutov, se je sprožil val raziskovanj. In tako v začetku šestdesetih beležimo prve empirične družboslovne raziskave v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji13. 4. Vse od ustanovnih očetov sociologije v XIX. stoletju je bilo – in je – jasno, da je sociologija možna zgolj kot empirična veda14. Širše uveljavljanje empiričnega raziskovanja beležimo v evropskem prostoru v času pred drugo svetovno vojno. O tem priča tudi marienthalska študija. Po drugi svetovni vojni se, na podlagi 10. Npr. Aleš Ušeničnik (1868–1952), teolog, filozof, nekdanji rektor UL, akademik, in drugi. 11. Boris Ziherl (1910–1976), profesor filozofije FF UL, akademik, prvi direktor Inštituta za sociologijo in filozofijo na UL. 12. Na beograjski Pravni fakulteti Radomir Lukić, na zagrebški Oleg Mandić, na lju-bljanski Jože Goričar itd. – vsi profesorji sociologije iz prve polovice petdesetih let. 13. Npr. »Omladina na putu bratstva« – raziskava Rudija Supeka in skupine med brigadirji na avtocesti Ljubljana–Beograd; konec petdesetih let, IDN, Beograd; poročilo o raziskavi je bilo objavljeno leta 1963. Raziskavo »Bralci Ljubljanskega dnevnika«, 1961, je zasnovala skupina: S. Saksida, M. Jezernik, N. Toš, T. Bratina, ISU, Ljubljana. 14. S tem ne podcenjujem pomena drugih spoznavnih virov sociologije, kot so filozofija, literatura, zdrav človeški razum itd. VREDNOTE-10.indd 546 18. 11. 2016 10:28:41 547 izkušenj pred- in medvojnega časa v ZDA15, empirična raziskava vrača in širi v evropski prostor. EDR v tem času v Evropi deluje kot medij osvobajanja in utrje-vanja nove demokratične politične kulture16. Oblikujejo se omrežja in ustanove za sistematično zbiranje podatkov o izpovedih, pričevanjih, vrednotenjih ljudi, ki zadevajo družbeno resničnost; ustanavljajo se raziskovalni inštituti za EDR v akademskem okolju in še posebej mnogoteri centri in inštituti za raziskovanje političnega javnega mnenja in vrednot. V tem času poteka intenziven prenos ameriške empirične raziskovalne izkušnje; na številnih evropskih univerzah se ustanavljajo študiji sociologije; metodološko raziskovalno usposabljanje postane pomembna sestavina študijskih programov. Empirično sociološko raziskovanje v tem času je izrazito problemsko zasnovano. Ne sledi predvsem teoriji in ne služi zgolj potrjevanju hipotez, temveč zajema segmente družbene resničnosti, ki jih opisuje, analizira ter poskuša prispevati k reševanju družbenih problemov. Ob takšnem vzponu EDR nastajajo razhajanja in spori med družboslovci glede pomena vrednotnih izhodišč in dometa uporabljenih metod in orodij. Npr. v nemškem družboslovnem prostoru se to izrazi kot spor glede metod oz. spopad glede vrednot (Positivismusstreit). Ob sicer skupnem spo-znanju o pomenu teorije in empiričnega pristopa prakso empiričnega raziskovanja kritično zavrača predvsem krog družboslovcev, zbranih okoli t. i. frankfurtske sociološke šole17, ki iz pretežno marksističnih izhodišč razvijajo kritično teorijo o družbi. Na drugi strani tega spora so zbrani empirično usmerjeni družboslovni raziskovalci, morda preveč pragmatično-empirični, katerih središče predstavlja t. i. kölnska sociološka šola18. Seveda vprašanje razmerja med teorijo in empirijo ni moglo biti enoznačno rešeno. Obe gledanji in prizadevanji sta (bili) v evropskem družboslovnem in kulturnem prostoru celo sočasno, široko podprti. 15. Predvsem na osnovi prispevka evropskih družboslovcev, beguncev pred nacizmom, ki so bistveno prispevali k razvoju pred- in medvojnega družboslovnega raziskovanja v ZDA; o tem glej študije: Srubar, Ilija, 1987: Exil, Wissenschaft, Identitet: Die Emigration deutscher Sozialwissenschaftler, 1933-1945, Suhrkampf. Glej tudi: Liste emigrierter deutschesprachiger Sozialwissenschaftler, Wikipedija. 16. V ZR Nemčiji se je empirično raziskovanje uveljavilo tudi v okvirih programov denacifikacije in demokratizacije zahodnonemške družbe. 17. M. Horkheimer, H. Marcuse, T. Adorno in skupina, pretežno filozofi, ki na Heglu, Marxu in Freudu gradijo t. i. kritično teorijo o družbi; po vrnitvi iz emigracije se uveljavijo kot vodilna družboslovna šola z močnim vplivom na družbena gibanja v Evropi v 60. letih. 18. Kölnska sociološka šola se oblikuje okoli R. Königa (1906–1992), profesorja sociologije na univerzi v Kölnu; skrbi za prenos metodološkoraziskovalnega izkustva ameriške sociologije v nemški prostor; vpliva na razvoj raziskovalne infrastrukture; R. König zasnuje obsežen metodološki priročnik. VREDNOTE-10.indd 547 18. 11. 2016 10:28:41 548 Kritična teorija družbe s svojimi najvidnejšimi predstavniki (T. Adorno, H. Markuze itd.) ni vplivala le na razvoj teoretične obravnave družbe, temveč se je izrazila v izhodiščih radikalnih civilnodružbenih gibanj v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih. V okviru prizadevanj kölnskega sociološkega kroga pa so nastale in se razvijale infrastrukturne predpostavke za profesionalizirano EDR19. 5. Razvoj sociologije in empiričnega raziskovanja v ZR Nemčiji je pomembno vplival na razvoj jugoslovanske oziroma slovenske sociologije – le z nekaj leti zamude. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let so bili, poleg kateder in oddelkov znotraj univerz ali kot samostojni, ustanovljeni: Inštitut za družbene vede v Beogradu (IDN), Inštitut za družboslovno raziskovanje v Zagrebu (IDIS) in Inštitut za sociologijo in filozofijo v Ljubljani (ISF); sočasno je potekalo ustanavljanje visokih šol za politične vede, domnevno kot »sistemsko bližnjih«, iz katerih so se kmalu razvili v univerze integrirani akademski programi kot fakultete za politične vede. Posebnost v razvoju Visoke šole za politične vede v Ljubljani (1961) je bila, da se je kmalu po ustanovitvi razvila v matično aka-demsko ustanovo za področje sociologije, političnih ved in komunikologije in v teh disciplinarnih okvirih izoblikovala svoj raziskovalni program. V sredini šestdesetih let so bili v Beogradu (IDN), v Zagrebu (IDIS) in v Ljubljani (VŠPV) ustanovljeni tudi programi in centri za raziskovanje javnega mnenja kot enote z izrazito empiričnoraziskovalnimi cilji. Sočasno je bila v prostor jugoslovanske in slovenske sociologije prenesena ameriška metodološka izkušnja. Objavljeni so bili pomembni metodološki priročniki20; sprožale so se akademske razprave in raziskave iz izhodišč kritične teorije o družbi, kar se je izrazilo v t. i. korčulski šoli in reviji Praxis. V središče kritične obravnave so med jugoslovanske družboslovce vidno vstopali tudi družboslovci iz Zahodne Evrope, še posebej iz frankfurtskega kroga; kritična razprava je zadevala socializem nasploh in še posebej jugoslovanski primer; v prostor EDR so v istem času vstopali zahodnoevropski in še posebej ameriški sociologi s svojimi raziskovalnimi spodbudami in projekti. 6. Značilno za jugoslovansko oz. slovensko družboslovje v sredini šestdesetih oziroma začetku sedemdesetih let je ne le njegova institucionalizacija, temveč vključevanje vse večjega števila diplomiranih sociologinj in sociologov v pedagoške in raziskovalne programe, torej njegova profesionalizacija. Značilni so tudi specializacija, oblikovanje novih disciplinarnih izhodišč in nastajanje posebnih 19. Ustanovijo: ZUMA Mannheim, osrednji center za koordinacijo in metodološki razvoj EDR; IZ Bonn, osrednji družboslovni in informacijski center, ZA Köln, osrednji arhiv družboslovnih podatkov; ustanovljen je bil tudi Inštitut za mednarodno primerjalno raziskovanje v Kölnu itd. 20. Supek, Rudi, 1960, Ispitivanja javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 467 str. Milič, V., 1965, Sociološki metod, Nolid, Beograd, 767 str., 2. izdaja. Pomemben vpliv so imeli Königovi metodološki spisi, še posebej zbornik König, R., 1962, Handbuch der Empirische Socialforshung, Enke Verlag, Stuttgart, I., II. Band. VREDNOTE-10.indd 548 18. 11. 2016 10:28:41 549 sociologij ter hkrati interdisciplinarno povezovanje. Zgrajeni so infrastrukturni temelji za sistematično empirično raziskovanje družbe; meje sistema se odpirajo mednarodnemu povezovanju, pojavi se torej internacionalizacija. In končno, njegova izrazita težnja k avtonomiji v odnosu do politike. Vendar je tako široko zasnovano družboslovno »gibanje« vladajoča politika zadrževala, preprečevala in v sredini sedemdesetih let celo onemogočala21. Empirični raziskovalni programi v Beogradu in Zagrebu so bolj ali manj zastali, prekinjena je bila razprava v okviru korčulske šole in ukinjena je bila revija Praxis; mednarodno primerjalno raziskovanje oziroma vstopanje tujih raziskovalcev v jugoslovanski družbeni in družboslovni prostor je bilo onemogočano oziroma celo preprečeno itd. Poteki vznikanja, razvoja, zaustavljanja in zatona teoretično-sociološke obravnave in empiričnega družboslovnega raziskovanja so v treh ključnih univerzitetnih središčih podobni. Šlo je za enake sistemskopolitične vplive. Le v Ljubljani, v okviru FSPN in ISU, so se empirični raziskovalni programi, sicer izpostavljeni politični kritiki in pritiskom, vendar v zoženem obsegu, ohranili. Sociološko raziskovanje, tako v teoretičnem kot empiričnem pogledu, pa v vseh središčih ponovno zaživi v osemdesetih letih, v obdobju pred razpadom sistema.22 7. Ko sem vprašan, sam sebe predstavim kot sociologa – empiričnega raziskovalca, polje mojega delovanja pa kot empirično raziskovanje družbe. Že od vsega začetka akademske kariere sem pripovedoval, predaval o metodah družboslovnega raziskovanja, pripravljal ustrezne učne pripomočke in študente uvajal v empirično družboslovno raziskovanje. To sem začel leta 1962 in počel vseskozi. Ob tem sem se prednostno ukvarjal s postavitvijo predpogojev in uresničevanjem programa empiričnega družboslovnega raziskovanja, znanega kot Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM)23 in njegovo temeljno raziskavo Slovensko javno mnenje (SJM). Ta program je zasnovala in v njem vseskozi (1966–1994) delovala povezana skupina družboslovcev različnih profilov24. Sam sem se pri tem opiral na raziskovalne izkušnje, pridobljene na Inštitutu za sociologijo 21. O tem več v: Pogovor z Nikom Tošem …, Teorija in praksa, Raziskovanje družbe z družboslovno anketo, Ljubljana, 2016, str. 9–41. 22. Npr. razprave o socioloških razsežjih krize jugoslovanske družbe; posvetovanja Jugoslovanskega združenja za sociologijo, Ljubljana, 1982, in Portorož, 1983 in 1985, idr. 23. Center za raziskovanje javnega mnenja je bil ustanovljen decembra 1966 kot prva raziskovalna enota VŠPV; prvi osnutek programa za raziskovanje javnega mnenja sem pripravil leta 1962; programska izhodišča in pravila Centra so objavljena v knjigi N. Toš ured.: Vrednote v prehodu IV, Dokumenti SJM, FDV, str. 743–763. 24. Skupino SJM so sestavljali: Peter Klinar (1934–1994), profesor obče sociologije, Zdravko Mlinar (1933), profesor prostorske sociologije, Zdenko Roter (1926), profesor sociologije religije, Boštjan Markič (1934–1994), profesor politologije, Cveto Trampuž (1935–1995), profesor matematike in informatike, in Niko Toš (1934), profesor metodologije družboslovnega raziskovanja. VREDNOTE-10.indd 549 18. 11. 2016 10:28:41 550 Univerze v Ljubljani (ISU)25. Stane Saksida26 kot pomembne začetne empirične raziskave27 na ISU navaja: »Bralci Nedeljskega dnevnika« (1961), aplikativna medijska raziskava je bila izvedena po naročilu uredništva Nedeljskega dnevnika; najpomembnejša pa je bila raziskava »Množična komunikacijska sredstva v Sloveniji« (MKS, 1962)28. Z raziskavo MKS je bil izoblikovan kulturno-medijski in sociološko-strukturni raziskovalni program izjemnih razsežnosti29, ki je imel daljnosežni vpliv na nadaljnji razvoj EDR v Sloveniji – in ne zgolj v njej. Ob osnovni kulturno-medijski raziskavi je sočasno potekala aplikativna medijska raziskava poslušanosti radijskih programov, t. i. »dnevni radijski vprašalnik«. To je bil prvi poizkus radiometrije, ki je odtlej (kot tevemetrija) tudi v Sloveniji široko uveljavljena raziskovalna praksa30. Temeljni koncept raziskave MKS je dopuščal in spodbujal alternativne raziskovalne analitične pristope in vstope v izjemno bogato podatkovno gradivo, ki je opisovalo stanje kulturnih in medijskih praks v slovenskem družbenem in političnem prostoru v začetku šestdesetih let. Raziskava MKS je tako prispevala k odpiranju novih tematskih in disciplinarnih pristopov, in to ne le na področju sociologije množičnih komunikacij31, temveč širše v polju sociologije kulture in celo politične sociologije (politična participacija, politična kultura)32. Izkušnjo pri gradnji in operacionalizaciji raziskave ter postavitvi njenega vzorčnega temelja smo kasneje s pridom uporabili pri gradnji koncepta raziskave Slovensko javno mnenje (1966) in drugih raziskavah; vključeval pa sem jo tudi v metodološki pouk kot raziskovalno delavnico za študente itd. Večletno delo pri raziskavi MKS so raziskovalci na ISU nadgrajevali z razisko-vanjem vrednot (Vrednote v razvoju), s postopno izgradnjo in operacionalizacijo 25. Na ISU je vse od ustanovitve delovala metodološko raziskovalna skupina, edina tovrstna v Jugoslaviji; bil sem član te skupine do konca 1962. 26. Stane Saksida (1930), psiholog, filozof, v tistem času vodilni raziskovalec in kasneje direktor ISU. 27. Pri teh raziskavah sem sodeloval in se učil raziskovalne obrti. 28. Pri postavitvi projekta in njegovi operacionalizaciji smo se opirali na najaktualnej- še metodološke in raziskovalne vire iz evropske in ameriške raziskovalne prakse. V tistem času je na ISU delovala bogata sociološka knjižnica. Člani raziskovalne skupine MKS 1962 so bili: Stane Saksida, Marko Peršič, Mišo Jezernik, Ana Barbič, Tine Bratina, Franci Prajs, Žiga Knap, Andreja Tauber … in Niko Toš. 29. Na osnovi obsežnega standardiziranega vprašalnika je bilo v raziskavo vključenih 12.000 vzorčno izbranih polnoletnih prebivalcev Slovenije. 30. Konec šestdesetih let je bil pri RTV Slovenija ustanovljen samostojni raziskovalni center; danes to vlogo opravljajo zasebni raziskovalni instituti. 31. Npr. Barbič, A., 1969, Vloga sredstev množičnega komuniciranja v življenju posameznika, ISU, Ljubljana, 146 str. 32. Verba, S., Nie, N., Barbič, A. in drugi, 1973, The modes of participation … in: Comparative Political Studies II., 235–250. VREDNOTE-10.indd 550 18. 11. 2016 10:28:41 551 modela socialne stratifikacije in z izvedbo obsežne tovrstne raziskave, z vključitvijo v slovenski družbenorazvojni projekt »Slovenija 2000«33, v začetku osemdesetih let pa so se osredotočil na raziskovanje socialne strukture in raziskavo Kvaliteta življenja ter na druga raziskovalna področja in teme (npr. prosti čas, družina, mladina idr.). ISU je, posebej v začetnem obdobju, igral pomembno vlogo v razvoju sociologije in EDR v Sloveniji in Jugoslaviji in mu v sredini osemdesetih let dal nov zagon. 8. Postopoma, iz sporadičnih študentskih raziskav v okviru metodoloških semi-narjev, smo ob enakih okoliščinah in spodbudah, deloma tudi z raziskovalci, ki so prešli iz ISU, zasnovali in razvili program EDR na VPŠV. V okviru prizadevanj za raziskovalno utemeljitev družboslovnih študijev in za institucionalizacijo raziskovalnega programa je bil na VPŠV kot prvi ustanovljen Center za raziskovanje javnega mnenja, 1966. Program CJM je bil zasnovan kot longitudinalna družboslovna empirična raziskava, ki od leta 1968 vse do danes poteka kot Slovensko javno mnenje (SJM). V naslednjih letih so nastali programi in bili ustanovljeni raziskovalni centri še za področja sociologije religije in cerkve, ki danes deluje kot Center za proučevanje kulture in religije, za področje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij, ki danes deluje kot Center za prostorsko sociologijo, za področje proučevanja raziskovalne dejavnosti, ki danes deluje kot Center za proučevanje znanosti, ter za področje evalvacijskih in strateških raziskav, družbene blaginje, proučevanje organizacij in človeških virov, metodologije in informatike itd34. Podobno je potekal razvoj raziskovalnih programov in organizacijskih oblik tudi na področjih političnih ved, komunikologije, mednarodnih odnosov, obramboslovja ter še dodatno na področjih socialne psihologije, socialne antropologije, upravnopravnih ved znotraj FDV. Še posebej pa velja omeniti postavitev in razvoj teoretičnoraziskovalne sociološke šole v okvirih Oddelka za sociologijo na FF35; sociološko utemeljevanje študija socialnega dela na Fakulteti za socialno delo 33. Projekt »Slovenija 2000« je nastal na pobudo S. Kavčiča, predsednika Izvršnega sveta RS, in vključeval širok krog raziskovalcev družboslovnih in znanstvenih področij. 34. Nastajanje novih centrov kaže programsko in disciplinarno širino raziskovalnega programa RI FSPN, ki se razvije v osrednji družboslovni raziskovalni inštitut, ne le v Sloveniji, Jugoslaviji, temveč v vsej Srednji Evropi. V publikaciji ob 50-letnici FDV, 2011, je zabeleženo delovanje devetnajstih raziskovalnih centrov. Temu razvoju sem tudi sam »botroval« kot dolgoletni predstojnik CJM, predstojnik inštituta, kot dekan in prodekan fakultete v obdobju od 1966 do 2002. 35. K postavitvi družbenokritične teoretične sociološke šole na FF sta v minulih desetletjih brez dvoma bistveno prispevala Rastko Močnik in Rudi Rizman. Rastko Močnik (1944) je bil profesor za sociologijo kulture, teoretske sociologije, raziskoval je teorijo diskurza, ideologij, vse do epistemološke problematike; izjemno plodovit kritičen družboslovec in aktivist. VREDNOTE-10.indd 551 18. 11. 2016 10:28:41 552 UL; postavitev in uveljavitev programa ruralne sociologije na agronomskem oddelku BF36 itd. Ustanovitev Centra za raziskovanje javnega mnenja kot prvega in osrednjega na področju sistematičnega družboslovnega empiričnega raziskovanja je izrazila te- žnjo akademskega kolektiva takratne Visoke šole za politične vede, za znanstveno utemeljitev njenega nadaljnjega razvoja in vključitev v univerzitetno okolje. S tem je bila potrjena usmeritev h kritični empirični obravnavi pojavov v družbeni resničnosti. Kljub niansam in razlikam v posameznih sektorjih raziskovanja in posameznih obdobjih, kljub političnim kritikam in oviram je raziskovanje vse bolj zavračalo ideološko in opuščalo sistemsko normativno raven in se vse bolj specializirano in poglobljeno usmerjalo k problemom vsakodnevnega življenja ljudi in njihovih skupnosti. Krepila se je metodološka in informacijska osnova družboslovnega empiričnega raziskovanja; raziskovanje pa je vse bolj očitno – in v sredini 90. let dokončno – vstopilo v mednarodni prostor. Vse to še dodatno potrdi in okrepi združitev raziskovalcev in raziskovalnih programov ISU s profesorji in raziskovalci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo oziroma njegovega Raziskovalnega inštituta v Fakulteto za družbene vede in Inštituta za družbene vede. Že na začetku empiričnega raziskovanja v Sloveniji se je pokazalo, da je mogoče spajanje marksističnih teoretičnih pristopov z metodami modernega sociološkega raziskovanja. Sociologi smo zavrnili pozicijo legitimiranja obstoječega sistema, sicer značilno za nekatere druge družboslovne discipline37, in uveljavili družbenokritična izhodišča (kritična teorija o družbi) empiričnega raziskovanja družbe. Takšno razumevanje vloge sociologije oziroma empiričnega družboslovnega raziskovanja prevladujoče označuje tri desetletja (1960–1990) razvoja in raziskovalnega delovanja ISU in FSPN. Dodam naj še, da je bila večina raziskav v tem obdobju problemsko spodbujenih, ob upoštevanju in pritegnitvi ustreznih teoretskih znanj (pristopov), da so potekale v slovenskem empiričnem okolju, da so bile jugoslovansko zgledne in pomembne in mednarodno povezane. Pokazalo se je tudi, da izvajanje obsežnih in sistematičnih empiričnih raziskav ni mogoče Rudi Rizman (1944) je bil profesor za teoretsko sociologijo in politologijo, uspešen mentor, profesor in predavatelj na vrsti najuglednejših svetovnih univerz in ambasa-dor slovenskega kritičnega družboslovja v Evropi in ZDA, , raziskovalno se ukvarja predvsem s sociološkimi vidiki globalizacijskih procesov, z etnonacionalizmi itd. A. Lešnik, K. Vidmar-Horvat (2010), Včeraj in danes, jubilejni zbornik socioloških razprav ob 50-letnici Oddelka za sociologijo, 1960–2010, FF UL, Ljubljana 463 str. A. Lešnik (2011), Prispevek za zgodovino študija sociologije na FF UL, Anthropos, 3/4, str. 299–307. 36. A. Barbič (2014), Ruralna sociologija v spoznavanju in spodbujanju razvoja kme-tijstva in podeželja v Sloveniji; v: Acta agriculture, UL BTF, str. 331–348. 37. To deloma velja za politologijo, pravnosistemske vede idr. VREDNOTE-10.indd 552 18. 11. 2016 10:28:41 553 brez ustreznega akademskega institucionalnega okolja in okvira ter da je mogoče le ob vključevanju profesionalnih raziskovalcev in raziskovalk različnih družboslovnih profilov in znotraj akademskih raziskovalnih ustanov. Razvoj EDR-dejavnosti v opisanih institucionalnih okvirih doseže konec 90. let svoj vrh, od katerega se v kasnejšem razvoju odmika, zaostaja, v nekaterih pogledih pa ga tudi preseže. Pokaže se, da nekateri zavorni mehanizmi, ki so delovali v sistemskih razmerah do konca osemdesetih let, v obdobju po tem, torej v večstrankarskih sistemskih okvirih, učinkujejo na družboslovno (empirično) raziskovanje podobno. Tudi v tem času prihaja do poskusov vsiljevanja ideoloških predpostavk in omejevanja avtonomije raziskovalcev, pa tudi do prilaščanj in privatizacije v polju družboslovnega izobraževanja in še posebej na področju družboslovnega empiričnega raziskovanja. Razlogi za to so ideološko-politične narave. 9. In kako se v razvoj empiričnega družboslovnega raziskovanja umeščata Center za raziskovanje javnega mnenja in njegov raziskovalni program Slovensko javno mnenje? Longitudinalnega programa SJM in vrste drugih pomembnih temeljnih in aplikativnih raziskav, ki so tekle ob njem, nikoli nisem dojemal kot osebne raziskave, čeprav sem jih vodil in se jim v celoti posvečal38. To je bil skupinsko oblikovan in usmerjan raziskovalni empirični program, v okviru katerega je vseskozi potekalo sistematično zbiranje podatkov o izpovedih, izjavah in stanjih na tematskih področjih vsakokratne slovenske družbene resničnosti. Raziskave SJM tako vsebujejo primerjalne podatke v časovnih presekih, po obdobjih, v časovnih vrstah ter s tem omogočajo odkrivanje sprememb v resničnosti ter sprememb v položajih in pogledih ljudi znotraj nje. Z gradnjo longitudinalne zasnove CJM pa smo bili sistemsko omejeni, tako so raziskave do razpada SFR Jugoslavije in slovenske osamosvojitve (1991) med seboj primerljive, saj pomenijo zaokroženo celoto. Raziskave v tem obdobju smo deloma snovali brez tujih zgledov, še posebej, ko smo raziskovali poglede na ključne postavke specifičnega, jugoslovanskega samoupravnega sistema in njegove razvojne probleme39. Po sistemskem prehodu (1991) pa program SJM označuje popolno vključitev v programe mednarodnega primerjalnega raziskovanja. Podrobno je ta vključitev vpisana v knjigi Primerjalno družboslovje40. Raziskovalni program SJM se po letu 1990 tako povsem prenovi in tematsko razširi, naraščata tudi pogostost in število raziskav. Z vključitvijo v mednarodne primerjalne programe smo se zavezali tudi k njihovi tematski 38. To še posebej velja za program SJM, ki sem ga zamislil in vodil skoraj pet desetletij (1966–2014). 39. Prikaz in klasifikacija raziskav 1968–2000 sta podana v prispevku: Toš, N., Malnar, B.: Projekt slovensko javno mnenje; primer infrastrukturne podatkovne baze slovenske sociologije; v: Zbornik ob 30-letnici Slovenskega sociološkega društva, Ljubljana, str. 59–70. 40. Podrobno je ta vključitev opisana v: Toš, N., Müller, K. H., 2011: Primerjalno druž- boslovje, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana, 444 str. VREDNOTE-10.indd 553 18. 11. 2016 10:28:41 554 in časovni sleditvi. V presečišču problemske zasnove raziskav v tem času so družbene vrednote, in to ne le v okviru mednarodnih raziskav vrednot (WVS, EVS)41, temveč tudi v vseh drugih mednarodnih primerjalnih programih (ISSP, ESS)42. Ob tem pa izstopajo nove osrednje, v predhodnem obdobju le načenjane teme, kot so: odnos do demokratičnega institucionalnega sistema, razumevanje demokracije, razumevanje vloge države in njenega družbenega bistva (socialna država), zaupanje v institucije43, vrednotenje družbene neenakosti, pogledi na družino, spolne vloge, še posebej položaj ženske44, vprašanja v zvezi z ekološko zavestjo45, pogledi na medetnične odnose in vrednotenje lastne nacije (nacionalne identitete), pogledi na sodobne migracije (odnos do migrantov), položaj posameznikov in skupin v socialnih omrežjih, vprašanja o politični participaciji in razumevanju državljanstva, odnos do globalizacije in evropske identitete, religioznost in procesi sekularizacije46, volilni procesi, participacija in razumevanje državljanstva, pojavi družbene diskriminacije in odnos do marginalnih skupin, družbeni vidiki zdravja, pomen prostega časa, razumevanje dela itd. Paleta v raziskave vključenih tem in problemov podatkovno pokriva široko področje posebnih sociologij, politoloških obravnav, socialne psihologije in posega celo v prostor socialne ekonomije in socialne medicine47. Teme raziskav navajam tako, kot so se postopoma in ponavljajoče se umeščale v letne raziskovalne načrte SJM, v okviru obvez iz mednarodnih primerjalnih programov. Naj povem, da smo se raziskovalci iz Slovenije ob tem aktivno vključevali v izbire tem, njihove operacionalizacije in ponavljajoče se umeščanje v programe mednarodnih raziskav. V tem procesu smo bili snovalci in ne zgolj sledilci. 10. Izvajanje izjemno obsežnega raziskovalnega programa je terjalo ustrezno metodološko usposobljenost vseh sodelujočih, razvite infrastrukturne in logi-stične podlage ter dobro operativno usposobljenost vseh izvajalcev. In to smo v CJM dosegli. 41. Rus, V., Toš, N., 2005, Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana, 461 str. 42. Toš, N., Mohler, P., Malnar, B., 1999, Modern Society and Values, ZUMA Mannheim, FDV, Ljubljana, 387 str. 43. Kaase, M., Newton, K., Toš, N., 1995, Zaupanje v vlado, Liberalna akademija, FDV, Ljubljana, 362 str. 44. Jogan M., 2001, Seksizem v vsakodnevnem življenju, Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana; tudi: Družbena (ne)enakost spolov v slovenski postsocialistični zavesti, Ljubljana, Teorija in praksa 50, 1/2013, str. 5–38. 45. Toš, N. ured., 1992, Ekološke sondaže, FDV, Ljubljana, 159 str. 46. Toš, N. ured., 1999, Podobe o cerkvi in religiji, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana, 232 str. 47. Toš, N., Malnar, B., 2002, Družbeni vidiki zdravja, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana, 239 str. VREDNOTE-10.indd 554 18. 11. 2016 10:28:42 555 Prav program CJM je s svojimi empiričnimi projekti od vsega začetka pomembno vplival na širitev metodološkega in informatičnega znanja in pouka, torej na raziskovalno usposabljanje družboslovcev. Vplival je tudi na postavitev prvega računalniškega centra (1970) na neki družboslovni fakulteti, na vključevanje matematikov in postavitev in razvoj informatičnega študija ter njegovega disci-plinarnega utemeljevanja48. Ko sta obseg zbranih podatkov in število datotek presegla možnosti obvladovanja v skupini CJM, smo po nemškem zgledu v okviru Inštituta za družbene vede FDV ustanovili Arhiv družboslovnih podatkov (ADP, 1997), ki ga še danes v največji meri z raziskavami »zalaga« prav CJM s svojimi mednarodnimi projekti. 11. Poleg longitudinalne in mednarodno primerjalne zasnovane raziskave SJM smo v CJM skozi desetletja delovanja zasnovali in izvedli vrsto izvirnih tematsko aktualnih, temeljnih in aplikativnih empiričnih raziskav. Tako smo na primer že pred sprožitvijo prve raziskave SJM, leta 1967, izvedli prvo reprezentativno raziskavo političnega javnega mnenja »Stališča o arabsko-izraelski vojni«49; leta 1970 smo z raziskavo »o odnosu jugoslovanske javnosti do proizvodov Iskre«50 odprli smer tržnega raziskovanja, leto kasneje smo izvedli obsežno raziskavo s področja sociologije prostora in prometa z naslovom »Stališča o razvoju cestnega omrežja«51; raziskava je sprožila ostre politične odzive itd. Izvedli smo vrsto raziskav o razvojnih problemih lokalnih skupnosti, npr. v Ljubljani, Mariboru itd. Ob tem velja izpostaviti raziskave, ki jih je v okvirih programa prostorske sociologije v sodelovanju s študenti v Velenju, Novi Gorici in na Obalnem področju izvedel Z. Mlinar. Po pomenu v celotnem raziskovalnem korpusu CJM pa izstopata še dve raziskavi zunaj longitudinalnega programa SJM. Prva je bila raziskava socioloških razsežnosti vključenosti Slovencev v tokove mednarodnih migracij »Slovenci v Nemčiji« (1972–1982). Prav v to raziskavo, ki je posegla v takrat žgoč družbeni problem Slovenije in Jugoslavije, smo vključili širok nabor pristopov in metod52, raziskavo pa utemeljili na teoriji oziroma modelu socialne stratifikacije. Druga, brez dvoma 48. Za tak razvoj je pomemben prihod matematika in računalničarja Cveta Trampuža in nekoliko pozneje Anuške Ferligoj, ki sta s svojim pedagoškim in raziskovalnim delovanjem postavila EDR na visoko mednarodno primerljivo raven. 49. Stališča Slovencev o arabsko-izraelski vojni. Gre za prvo problemsko definirano raziskavo političnega javnega mnenja v Sloveniji, leta 1967; raziskovalno poročilo N. Toš, Mnenja občanov o arabsko-izraelski vojni, CJMMK, VŠPV, 67 str. 50. Jugoslovansko javno mnenje o proizvodih Iskre, poročilo v dokumentaciji CJMMK. 51. Stališča o razvoju cestnega omrežja, N. Toš, ured., 1970, VŠPV CJMMK, raziskovalno poročilo, 158 str. 52. Toš, N., 2014, Sociološko raziskovanje mednarodnih migracij – projekt Slovenci v Nemčiji; v: Toš, N. ured., 2014: Vrednote v prehodu IX, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana, str. 9–207. VREDNOTE-10.indd 555 18. 11. 2016 10:28:42 556 najpomembnejša raziskava CJM, ki je potekala vzporedno s programom SJM, pa je zadevala socialno strukturo jugoslovanske družbe, ki je pod naslovom »Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe«53 potekala v letih 1985–89. To je bila prva in zadnja vsejugoslovanska empirična družboslovna raziskava, zasnovana na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev vseh republik in pokrajin. V bistvu je šlo za poskus medkulturne, meddružbene primerjalne raziskave socialne strukture. Zaradi bližnjega razpada SFRJ je raziskava ostala analitično in publicistično pretežno neizkoriščena 54. Pomembno je, da so o raziskovalnem programu SJM, kot je potekal petdeset let, ostale popolne sledi. V prizadevanju za ohranitev izvirnih raziskovalnih dokumentov in datotek vseh izvedenih empiričnih družboslovnih raziskav zavzema CJM/ SJM v slovenskem, nekdanjem jugoslovanskem in v širšem evropskem prostoru izjemno mesto. Prav vse, od prve do zadnje raziskave in vse izvirne datoteke, so dokumentirane in dostopne v ADP FDV. In prav vse so dokumentirane in opisane tudi v zbirki knjig Vrednote v prehodu55. To dvojno dokumentiranje celotnega obsega podatkovnih fondov empiričnih raziskav v okviru programa CJM 1966–2016 izraža raziskovalčevo odgovornost do družboslovne javnosti, odpira možnost metodološke kritike ter zagotavlja dostop družboslovnim raziskovalcem do izvirnih podatkov. Kamnik, 10. 10. 2016 53. Toš, N., 2014, Raziskava socialne strukture jugoslovanske družbe: zasnova projekt in izvedba, v: Toš, N. ured., 2014: Vrednote v prehodu IX, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana, str. 309–577. 54. Edino celovitejšo analizo je izvedel M. Hafner Fink, 1994, Sociološka razsežja razpada Jugoslavije, Znanstvena knjižnica FDV 9, Ljubljana, 221 str. 55. N. Toš, Vrednote v prehodu I–X, Dokumenti CJM, FDV 1997–2016, Ljubljana. VREDNOTE-10.indd 556 18. 11. 2016 10:28:42 557 3.2 PROGRAM SJM 1968–2016 Poskus vsebinske, metodske in časovne uvrstitve raziskav SJM Špela Zajšek Povzetek V prispevku so prikazani vsebinske in metodske značilnosti ter časovni poteki raziskav, ki tvorijo empirični podatkovni fond programa SJM v petdesetletnem obdobju delovanja. Nakazana je tematska oziroma vsebinska širitev raziskave SJM iz začetnega (SJM68) obdobja do konca osemdesetih let (in sistemskega prehoda), prikazane so značilnosti razvoja programa SJM po vključitvi v mednarodne primerjalne družboslovne raziskave (po prehodu, SJM91) ter vsebinska in metodološka rast raziskave SJM vse do 2016. V prispevku so navedene in vsebinsko označene vključitve programa SJM v naslednje mednarodne programe: ISSP, EVS/WVS, CSES, ESS in druge; nakazan je nadaljnji tematski razvoj raziskave SJM v nacionalnih okvirih. Osnovni pojmi: slovensko javno mnenje, reprezentativni vzorec, longitudinalno raziskovanje, mednarodno primerjalno raziskovanje, vrednote itd. 1. CJM/SJM, ustanovitev S sklepom Visoke šole za politične vede v Ljubljani je bil decembra 1966 ustanovljen Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM) kot prva raziskovalna enota današnje FDV. Istega leta sta bila sprožena priprava in vsebinsko snovanje raziskave javnega mnenja; ideja za raziskovanje sicer sega v začetek šestdesetih let. Postavitev programa raziskovanja javnega mnenja je potekala več let. Za njegovo uresničitev so bile potrebne nekatere strokovne in politične predpostavke. Med prve lahko štejemo metodološko znanje in izkušnje, pridobljene pri prvi slovenski družboslovni empirični raziskavi MKS, 1962; pomemben je bil izid prvega metodološkega priročnika (Supek 1962). Potrebno pa je bilo tudi sproščanje političnega ozračja, ki bi raziskovanje javnega mnenja dopuščalo (Toš 2016). Po VREDNOTE-10.indd 557 18. 11. 2016 10:28:42 558 enoletni vsebinski, metodološki in izvedbeni pripravi je bila na pomlad 1968 izvedena prva terenska raziskava (TR) pod naslovom Slovensko javno mnenje (SJM), z oznako SJM68, (Toš et all., 1997). 2. Vsebinska in metodološka zasnova raziskave SJM68 Je bila opredeljena v programskem dokumentu (Program CJM 1968, Vrednote v prehodu IV; Toš 2009), ki je raziskavi določil vsebinske in metodološke okvire: raziskovanje javnega mnenja o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih; raziskovanje volilnih procesov in obnašanj; raziskovanje oblikovanja in izražanja javnega mnenja; proučevanje institucionalnih vplivov na izražanje javnega mnenja. Zasnova je predvidevala tudi široko reprezentativno raziskavo med polnoletnimi prebivalci Slovenije, izbor respondentov na podlagi naključnega, reprezentativnega vzorca med polnoletnimi prebivalci Slovenije; uporabo družboslovne ankete (standardizirani vprašalnik). Raziskava SJM je posegla v prostor participacije v sistemu oblasti in samoupravljanja (na krajevni, republiški in zvezni ravni), v podjetjih in v družbenopolitičnih organizacijah; zajela je informiranost, udeležbo in stališča do delovanja v teh organizacijah. Poleg tega je posegla v razumevanje lastninskih osnov produkcijske sfere, v ustavno omejevanje zasebne lastnine, v vrednotenje socialnih razlik, v razumevanje položaja Jugoslavije v svetu, v vprašanje narodne obrambe in na vrsto drugih področij. Tako oblikovana prva raziskava SJM se je skozi nadaljnji tok vsebinsko razvijala in širila v polje prostorskega razvoja in razvojnih vrednot (SJM69), ugotavljanje zaupanja v politične organizacije in politike, v opazovanje odnosa do jugoslovanskega federalizma in mednacionalnih odnosov, še posebej z vidika nacionalne kulturne in ekonomske avtonomije, itd. Postopoma se je program SJM razširil še s tematskimi bloki: sociologije religije (vernost, cerkvenost, odnos do Cerkve, sekularizacija), sociologije množičnih komunikacij (bralske navade, razširjenost medijev ipd.), socialne ekologije (ekološka zavest, ogroženost, zaznava motenj v okolju), problematike družbenih dejavnosti (odnos do izobraževanja in izobraževalnega sistema, samoocena zdravja, odnos do zdravstva, do socialne politike). Širil se je v polje obrambe in mednarodne varnosti (razumevanje družbene vloge vojske, odnos do vojaškega poklica, odnos do policije, občutek varnosti itd.). Uvedene so bile raziskave na področju sociologije športa (razširjenost športnih aktivnosti, rekreacija in šport), raziskave v polju sociologije kulture (umetniške in kulturne dejavnosti, odnos in obiskovanje gledališča, glasbenih prireditev, umetniških razstav, muzejev) itd. V programu SJM so bile, glede na družbeno aktualnost, vključevane pomembne razvojne teme: razvoj elektroenergetskih sistemov, cestnih omrežij, mednarodne migracije, zaostrovanje družbenoekonomske krize, zaostrovanje medrepubliških odnosov in poskusov centralizacije oblasti, odnos do civilnodružbenih gibanj, VREDNOTE-10.indd 558 18. 11. 2016 10:28:42 559 pogledi na politični pluralizem itd. Za večino nakazanih tematskih blokov so bila v programu SJM razvita operacionalna orodja za longitudinalno opazovanje in analizo teh pojavov (Toš, Malnar, 1995). V nadaljevanju zapisa je to prikazano na izbranih tematskih primerih. 3. Obsegi programa SJM V petdesetih letih svojega delovanja je bil zapolnjen s 83 terenskimi raziskavami SJM (TR SJM, Preglednico 1). V te raziskave je bilo, v okviru reprezentativnih vzorcev, naključno izbranih in zajetih 125.041 prebivalcev Slovenije – anketirancev.1 Terenske raziskave SJM so vseskozi potekale na podlagi standardiziranih pisnih vprašalnikov v živem stiku z respondenti (osebni intervju, PAPI). Po letu 2010 je pisni vprašalnik v osebnem stiku zamenjal računalniško programirani vprašalnik in vnašalnik (CAPI). S tem so se bistveno spremenile razmere organizacije in poteka TR, še posebej vse oblike nadzora. Vsebine standardiziranih vprašalnikov SJM68 – SJM2016, podrobno, za vsako vprašanje posebej, so klasificirane in prikazane v posebnem dokumentu (Švara, 2016), ki omogoča raziskovalcem vstop v podatkovno gradivo SJM (glej poglavje 3.3). Preglednica 1 PREGLED RAZISKAV SJM 1968–2016 Raziskave so uvrščene skladno s časovnim zaporedjem in glede na uvrstitev v knjige VP I.–IV in VP X. (glej prilogo, poglavje 3.5) 4. Vzorčna zasnova raziskav SJM68–90 Je oprta na izkušnje MKS 1962 (Blejec, M. 1969), je določala model večstopenjskega reprezentativnega izbora, ki je prvotno zajel n = 2500 respondentov, izbranih v 100 anketnih okoliših (100 x 25); analiza vzorčnih učinkov je narekovala povečano razpršenost v prebivalstvenem prostoru in dopuščala zmanjševanje števila respondentov. Pri raziskavi SJM70 je bil predvideni vzorec zmanjšan na n = 2100 respondentov. Ta vzorec je bil, pod vplivom vključitev SJM v mednarodne primerjalne programe in vsled povečanih potreb po empiričnem raziskovanja, razdeljen na dva vzorca v polovičnem obsegu2, n = 1050. Po vključitvi SJM v ESS so bile vzorčne predpostavke prilagojene: povečana razpršenost vzorca in povečan numerus. V osnovi je v vsem obdobju raziskovanja SJM vendarle obveljal Blejčev vzorčni model. 1. Podobno visoko število respondentov je bilo v Sloveniji zajetih le še s programom Politbarometer, ki je kot longitudinalna telefonska raziskava CJM potekala v letih 1995–2014 (glej Kurdija, 2011). 2. Z izjemo posameznih raziskav: SJM92 – MEDIA, SJM94/3, ko je vzorčenje potekalo na prvotnih predpostavkah. VREDNOTE-10.indd 559 18. 11. 2016 10:28:42 560 5. Terenske raziskave Načrtovanje, poteki in nadzor terenskih raziskav SJM so bili vseskozi predmet posebne skrbi raziskovalcev. V obdobju pred vpeljavo elektronskega registra prebivalstva je priprava vzorčnih seznamov potekala ob podpori matičnih služb in Statističnega urada RS; z uvedbo registra je programirani izbor potekal ob podpori programerjev slednjega in drugih republiških upravnih organov – vse do danes. V izvedbo (TR) so bile vključene velike skupine izbranih in izšolanih terenskih raziskovalcev – anketarjev. Njihov izbor, šolanje in nadzor (neposredno na terenu; po zaključeni terenski fazi; nadzor na osnovi kontrole datotek) so (bili) vseskozi predmet posebne strokovne obravnave. Izoblikovane datoteke so raziskovalci uporabili za tekoče analize in predstavitve, neposredno po zaključku kontrolne faze pa so bile položene v podatkovni arhiv CJM oziroma od leta 1997 v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP). Z vključitvijo CJM v mednarodne raziskovalne programe so vse slovenske datoteke iz teh vključitev dostopne v osrednjih mednarodnih oziroma nacionalnih družboslovnih podatkovnih centrih. Dosledno je veljalo načelo javne dostopnosti vseh rezultatov raziskav. Kopičenje empiričnih datotek, v okviru programa SJM, je neposredno privedlo do ustanovitve ADP, FDV. 6. Longitudinalna oziroma mednarodnoprimerjalna osnova SJM Program SJM je že v začetku imel značilnosti longitudinalne, torej medčasovne primerjalne raziskave; to velja za obdobje SJM68–SJM91. Z vključitvijo v mednarodne programe (SJM91) raziskovalne datoteke SJM odpirajo možnosti za mednarodne oz. medkulturne primerjalne analize. Spoznavnemu pomenu primerjalnega raziskovanja in vstopa v mednarodni primerjalni prostor je posvečena vrsta prispevkov v knjigi Primerjalno družboslovje (Toš, N. ured. 2011). Med pomembnejše obravnave te tematike sodijo: Mlinar, Splichal, 2011; Malnar, 2011; Mueller, Toš, 2011, itd. V obdobju SJM68–90 vsaka posamezna terenska raziskava SJM oz. vprašalnik pomeni zaokroženo celoto, hkrati pa izhodišče za longitudinalni raziskovalni projekt. Vključevanje novih tematik nakaže smer širitve programa. Tako je na primer religiološka tematika (vernost, cerkvenost …) v raziskavah SJM prisotna že od začetka (SJM68) in vseskozi, v posameznih presekih pa se razširi v samostojne projekte (kot npr. Religion, ISSP 1991, 1998, 2009; V/S evropska religiološka raziskava, SJM97; Toš ured., 1999); podobno se v program SJM vključuje ekološka problematika (npr. ekološka ogroženost ipd.), ki se prav tako razvije v samostojne ekosociološke projekte (varčevanje z energijo, SJM84, ekološka osveščenost, SJM87; ekosociološka raziskava, SJM97; ISSP Environment, SJM93, SJM00, SJM11; ESS Podnebne spremembe in energija, SJM16, itd.; Toš ured., 1993). To VREDNOTE-10.indd 560 18. 11. 2016 10:28:42 561 ponazarjajo tudi primeri raziskav na področju zdravja in zdravstva, športa in obrambe, vojske ter nacionalne in mednarodne varnosti. Kako se vidiki o zdravju in zdravstvu umeščajo v program SJM, pokaže preglednica 2. Posameznim vidikom, vključenim v SJM81–82, sledi vrsta obsežnejših raziskav v 90. letih (Toš, Malnar, 2002) ter raziskave v okvirih mednarodnih projektov ESS 2004 in ISSP 2011. Preglednica 2 Pregled vključitve raziskave o zdravju in zdravstvu v program SJM (1981 - 2016): 10. SJM81/82 30. SJM94/1 47. SJM99/2 75. SJM11/1 18. SJM89/2 40. SJM96/2 54. SJM01/3 V preglednici 3 je pokazana pogostost vključitve vidika »šport in rekreacija«. V sodelovanju z raziskovalci s področja sociologije športa je nastal obsežen in eden najdaljših medčasovnih nizov podatkov o športno-rekreacijskih aktivnostih Slovencev. Na tej podlagi so bile izvedene številne analize ter izpisana poročila in knjige. Preglednica 3 Pregled vključitve raziskave o športu v program SJM (1973 - 2016): 6. SJM73 18. SJM89/2 44. SJM98/1 67. SJM06/1 7. SJM75/76 26. SJM 92 47. SJM99/2 70. SJM08/2 9. SJM80 39. SJM96/1 50. SJM00/1 11. SJM83 40. SJM96/2 54. SJM01/3 13. SJM86 43. SJM97/3 63. SJM04/2 Preglednica 4 pokaže, kako je časovno potekalo vključevanje problematike vojske, obrambe, nacionalne in mednarodne varnosti v program SJM. Obrambni vidiki so bili vključevani v raziskave SJM v času pred konstituiranjem raziskovalnega programa obramboslovcev. V obdobju po letu 1990 obsežna longitudinalna raziskava vidikov nacionalne in mednarodne varnosti poteka v interesu raziskovalcev z obramboslovnega področja (Malešič, 2011). Preglednica 4 Pregled vključitve raziskave o nacionalni in mednarodni varnosti v program SJM (1990-2016): 21. SJM90/3 65. SJM05/2 34. SJM94/5 69. SJM07/1+2 46. SJM99/1 73. SJM09/2 60. SJM03/3 81. SJM15 VREDNOTE-10.indd 561 18. 11. 2016 10:28:42 562 Nabor tem v okviru longitudinalnega koncepta je daleč širši in zajema še vrsto področij, npr. raziskovanje vrednot, vključenost (participacije) in odnos do institucionalnega sistema, posebej vidiki samoupravljanja v podjetjih in lokalne demokracije, področje množičnih medijev, vključenost Slovenije v mednarodne migracije itd. Ti tematski vidiki se v veliki meri (kot aktualni) potrdijo tudi v okvirih mednarodnih raziskovalnih konceptov. V obdobju SJM91 in kasneje, z vstopom v mednarodne programe, je longitudinalna zasnova že v njihovi predpostavki. V tem obdobju se tematska pestrost raziskav poveča, prav tako tudi povezanost med njimi ter s posebnimi sociološkimi in politološkimi disciplinarnimi področji. 7. Terenske raziskave in tematski projekti v okviru programa SJM. Iz Preglednice 1 lahko razberemo, da je bilo v obdobju SJM68–SJM90 opravljenih 19 raziskav v 23 letih. Iz letnega zaporedja so izpadla leta 1971, 1974, 1975, 1977 in 1979, leto 1970 pa je bilo zapolnjeno s tematsko raziskavo, ki je izstopala iz koncepta SJM (Stališča do cestnega omrežja, ki pa je sicer sprožila burne politične reakcije). Okoliščine, ki so vplivale na izpad raziskav v navedenih letih, so bile politične, o tem N. Toš (2016). Res je, da v obdobju osemdesetih let beležimo še dva izpada (1981, 1985), ki pa nista bila predvsem politično pogojena. Konec osemdesetih in s prehodom v devetdeseta leta, še posebej po vključitvi SJM v mednarodne raziskovalne programe (in posledično zmanjšanje vzorcev), beležimo velik porast skupnega števila raziskav v posameznih letih, tudi do štiri raziskave na leto. Center se je tako leta 1988 odzival na krizne razmere v družbi in na zainteresiranost civilnodružbenih gibanj in državnih organov za raziskovanje javnega mnenja. To se pokaže že leta 1988, ko sta bili izvedeni dve terenski raziskavi (TR), prav tako 1989, leta 1990 so bile izvedene tri TR, leta 1991 dve, leta 1992 štiri, leta 1993 dve, leta 1994 celo pet TR itd.; v zaključnih letih število terenskih raziskav upade in ostaja na ravni ena do dve na leto. V okvirih 83 TR v petdesetletnem obdobju je bilo tako izvedenih 41 letnih problemskih raziskav SJM in 42 dodatnih tematskih raziskav v povezavi z mednarodnimi programi; v tem obsegu je bilo izvedenih mnogo več oz. najmanj 60 tematskih raziskovalnih projektov in dodatno še vrsta posamičnih mednarodnih raziskav (na primer S/V Evropska religiološka raziskava, Euromodul, S/V evropska raziskava procesov demokratizacije, A/S raziskava vrednot itd.). Poleg tega se v tem obdobju kot samostojne raziskave, ob mednarodnih, pojavljajo tematizacije: razumevanje preteklosti, raziskave nacionalne in mednarodne varnosti, raziskave o športu in športnih aktivnostih. Vse to kaže, da je v okviru programa SJM91–2016 skupaj potekalo raziskovanje v okviru velikega števila tematskih projektov. VREDNOTE-10.indd 562 18. 11. 2016 10:28:42 563 8. Program SJM in njegove vključitve v mednarodne programe. Mednarodna družboslovna raziskava, ISSP. Prvi so se v program ISSP, leta 1986/87, poskušali vključiti raziskovalci ISU, pa jim to ni uspelo. Drugi neuspeli poizkus je bil leta 1989, ko je skupina SJM dobila odgovor, da z raziskavo v Sloveniji ne izpolnjuje zahteve po nacionalni reprezentativnosti. Odgovorili so, da raziskava SJM »ne zastopa nacije«. Po osamosvojitvi je bila skupina SJM vključena v program ISSP z raziskavo Religion (SJM91, ISSP Religion). Odtlej in še posebej od programske konference ISSP, v Portorožu leta 1995, je skupina SJM polnopravno vključena in sodeluje v izpolnjevanju programa ISSP vse do danes. Za izbor tem ISSP je značilno, da so spoznavno (disciplinarno) in družbeno pomembne. Teme segajo v polje demokratizacijskih procesov v sodobnem svetu (vloge države, razumevanje državljanstva, nacionalne identitete), dalje v temeljne družbene odnose in procese (okolje, socialna omrežja, zdravje, prosti čas in šport), v polje raziskovanja vrednot (vernost, razumevanje enakosti, vrednote v družini, položaj žensk) itd. Preglednica 5 Pregled vključitve tematskih blokov ISSP v program SJM (1991-2016): Religija (Religion): 23. SJM91/2 (I); 44. SJM98/1 (II); 72. SJM09/1 (III) Družbena neenakost (Social Inequality): 25. SJM92/2 (II); 44. SJM98/1 (III); 72. SJM09/1 (IV) Okolje (Environment): 29. SJM93/2 (I); 51. SJM00/2 (II); 75. SJM11/1 (III) Družina in spreminjajoče se spolne vloge (Family): 29. SJM93/2 (II); 59. SJM03/2 (III); 77. SJM12/1 (IV) Nacionalna identiteta (National Identity): 33. SJM94/4 (I); 59. SJM03/2 (II); 79. SJM13 (III) Razumevanje vloge države (Role of Government): 38. SJM95/4 (III); 68. SJM06/2 (IV) Stališča do dela (Work Orientations): 43. SJM97/3 (II); 64. SJM05/1 (III) Socialna omrežja in sistemi opore (Social Network): 51. SJM00/2 (II) Državljanstvo (Citizenship): 61. SJM03/4 (I); 79. SJM13 (II) Prosti čas in šport (Leisure and Sport): 68. SJM06/2 (I) Zdravje in zdravstvo (Health): 75. SJM11/1 Iz Preglednice 5 je mogoče razbrati tematsko tehtnost in pestrost vključenih tem ter ponavljanje tem skozi čas. Raziskava ISSP tako poleg široke mednarodne primerljivosti odpira možnost za mednarodno – medčasovno analizo spreminjanja vrednot. Podroben opis zasnove, časovnega poteka in mednarodnih okvirov raziskave ISSP je podan v knjigi Primerjalno družboslovje, M. Hafner - Fink, 2011. VREDNOTE-10.indd 563 18. 11. 2016 10:28:42 564 Svetovna/Evropska raziskava vrednot. Vključitev programa SJM v program Evropske/Svetovne raziskave vrednot je prikazana v preglednici 6. Program raziskovanja vrednot, ki je prvotno nastal in se razvijal kot Evropska raziskava vrednot, je bil konec osemdesetih let razširjen v mednarodni prostor kot Svetovna raziskava vrednot. Obe raziskavi sta se – sicer na skupnih predpostavkah in operacionalizaciji – razvijali na videz neodvisno, po dobrih dveh desetletjih pa sta se strnili v enotno mednarodno raziskavo vrednot, ki bo kot TR vstopila empirično polje leta 2017. Tematska zasnova raziskave vključuje vsa značilna polja oblikovanja in izražanja vrednot: družino, vse vrste medčloveških odnosov, položaj človeka pri delu, solidarnost in vprašanje odnosa do neenakosti, razumevanje demokracije in odnos do političnih institucij, odnos do politike itd. Podrobno tematsko strukturo raziskav E/WVS lahko razberemo iz problemske zasnove vprašalnikov (na primer SJM92/1); izpeljava analiz na podlagi rezultatov te raziskave ponazarja študija Vrednote Slovencev in Evropejcev (Rus, Toš, 2005). Preglednica 6 Pregled vključitve Evropske / Svetovne raziskave vrednot v program SJM (1992-2016): Oznaka raziskave, leto raziskave: 24. SJM92/1 – Svetovna raziskava vrednot, WVS 1990 36. SJM95/2 – Svetovna raziskava vrednot, WVS 1995 48. SJM99/3 – Evropska raziskava vrednot, EVS 1999 66. SJM05/3+4 – Svetovna raziskava vrednot, WVS 2005 70. SJM08/1 – Evropska raziskava vrednot, EVS 2008 76. SJM11/2 – Svetovna raziskava vrednot, WVS 2011 Mednarodna primerjalna raziskava volilnih sistemov – CSES. Tematska in metodološka zasnova raziskave sta opisani v knjigi Primerjalno družboslovje (Štebe, 2011). Raziskava, ki posega v prostor razumevanja demokracije in volilnih potekov, v raziskovalnem programu SJM intenzivira opazovanje političnih in volilnih opredeljevanj ter razumevanja demokracije; razčlenjeno zajema odnos do političnih strank v posamezni vključeni deželi nasploh in v situaciji pred volitvami in ob njih (naklonjenost strankam, odnos do strankarskih programov, levo-desna usmerjenost strank, naklonjenost konkretnim političnim voditeljem, itd.). Program CSEC predvideva TR po vsakokratnih parlamentarnih volitvah. Iz Preglednice 7 je razvidna pogostost vključitve CSES v program SJM. VREDNOTE-10.indd 564 18. 11. 2016 10:28:42 565 Preglednica 7 Pregled vključitve Primerjalne raziskave volilnih sistemov (CSES) v program SJM (1995-2016): 36. SJM95/2 – CSES 1995 65. SJM05/2 – CSES 2005 77. SJM12/1 – CSES 2012 39. SJM96/1 – CSES 1996 73. SJM09/2 – CSES 2009 Evropska družboslovna raziskava – ESS. Za vse prikazane mednarodne programe velja, da se je skupina SJM vanje vključila naknadno, ko so že potekale. Za program ESS pa velja, da je skupina SJM oziroma njen nosilec sodeloval pri oblikovanju zamisli in pripravi izhodiščnega projekta raziskave, kar je potekalo v okviru posebne delovne skupine Evropske znanstvene fundacije. Raziskovalci SJM so torej v izhodišču ustvarjalno delovali pri nastanku in še vedno delujejo pri razvoju raziskave s tem, da je raziskovalka iz skupine SJM pomembna udeleženka v upravljanju celotnega programa (članica osrednjega tima). Vsebinska in metodološka zasnova raziskave je opisana v knjigi Primerjalno družboslovje (Malnar, Kurdija, 2011). Preglednica 8 prikazuje pogostost (vsaki dve leti) in tematsko pestrost raziskave ESS v obdobju 2002–2016. Vsebinska zasnova raziskave vključuje tri temeljne problemske bloke (A, B, C), ki se v nespremenjeni obliki del trajnega programa, ter pregled dodatnih, variabilnih blokov (D, E), ki se spreminjajo od vala do vala, v nadaljnjem razvoju raziskave pa se bodo ponavljali. V temelju raziskave je obsežen socialnodemografski blok, ki odpira možnost poglobljenih tematskih analiz, pa tudi samostojne socialno strukturne, slojne, razredne analize; v vsaki raziskavi je dodan vrednotni blok v okviru t. i. Schwartzevega modela. VREDNOTE-10.indd 565 18. 11. 2016 10:28:42 566 Preglednica 8 Pregled vključitve raziskave ESS in tematskih blokov v program SJM (2002-2016): OZNAKA RAZISKAVE, LETO SPREMENLJIVI TEMATSKI BLOK 57. SJM02/2 – ESS 2002 D. Odnos do priseljencev, imigrantov E. Državljanstvo, vključenost in demokracija 63. SJM04/2 – ESS 2004 D. Mnenja o zdravstvu in socialnem varstvu E. Ekonomska morala v Evropi G. Družina, delo in blaginja 67. SJM06/1 – ESS 2006 D. Načrtovanje življenjske poti E. Osebna in družbena blaginja 71. SJM08/2 – ESS 2008 D. Odnos do blaginje E. Izkušnje in odnos do staranja 74. SJM10 – ESS 2010 D. Zaupanje v kazensko sodstvo E. Delo, družina in blaginja 78. SJM12 – ESS 2012 D. Demokracija E. Osebna in družbena blaginja 80. SJM14 – ESS 2014 D. Odnos do priseljencev, imigrantov E. Neenakost in zdravje 83. SJM16/2 – ESS 2016 D. Podnebne spremembe in energija E. Družbena blaginja V Preglednici 8 navedene variabilne teme programa ESS sovpadajo s tematskimi zasnovami programov ISSP in WVS. Prav to ponuja izjemne možnosti za poglobljeno in kompleksno raziskavo sestave in spreminjanja vrednot v sodobnih družbah. Viri Blejec, M. (1970), Načrti in analiza vzorcev za ankete »Slovensko javno mnenje« SJM68, SJM69 in SJM70: Slovensko javno mnenje 69: Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Davis, J. A., Smith, T. W. (1992), The NORC General Social Survey, Sage Publications, Califonia. Hafner-Fink, M. (2011), Program Slovensko javno mnenje v okviru mednarodnega družboslovnega anketnega programa ISSP, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 187-211. Malešič, M., et.al. (2011), Mednarodna razsežnost raziskovanja na obramboslovnem področju, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 265-284. VREDNOTE-10.indd 566 18. 11. 2016 10:28:42 567 Malnar, B., Bernik, I., ured. (2004), S Slovenkami in Slovenci na štiri oči, Dokumenti SJM 11, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. Malnar, B., Kurdija, S. (2011), Evropska družboslovna raziskava – poskus kvalitativnega preskoka v primerjalnem raziskovanju, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 163-184. Mlinar, Z., Splichal, S. (2011), Primerjalno raziskovanje in razvojni proces, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 35-50. Müller, K. H., Toš, N. (2011), K novim mejam v primerjalnem anketnem raziskovanju, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 71-115. Pogovor z Nikom Tošem, sociologom, ki so ga vodili I. Bernik, V. Miheljak in M. Hafner Fink, Teorija in praksa, letnik LIII, posebna številka, raziskovanje z družboslovno anketo, Ljubljana, 2016, str. 9-41. Rus, V., Toš, N. (2005), Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM 13, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. Supek, R. (1962), Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed Zagreb. Štebe, J. (2011), Ali je CSES raziskovalni program slovenske nacionalne raziskave volitev?, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 235-242. Švara, S. (2016), Pregled vprašanj anket Slovensko javno mnenje (SJM) od 1968 do 2016, mesta vprašanj v vprašalnikih in pregled ponavljanja vprašanj, domača stran CJMMK, e-dokumenti. Toš, N. (1987), Slovensko javno mnenje 1987, Beležka o javnem mnenju, smislu njegovega raziskovanja in rezultatih, aktualne teme, Delavska enotnost, Ljubljana. Toš, N., ured. (1993), Ekološke sondaže, Dokumenti SJM, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. Toš, N., Malnar, B. (1995), Projekt Slovensko javno mnenje – Primer infrastrukturne podatkovne baze slovenske sociologije, Teorija in praksa, letnik XXXII, številka 9/10 Toš, N., ured. (1997), Vrednote v prehodu I, Dokumenti SJM 5, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. Toš, N., et all. (1999), Podobe o cerkvi in religiji, Dokumenti SJM 7, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. Toš, N., Malnar, B., ured. (2002), Družbeni vidiki zdravja, Dokumenti SJM 8, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. Toš, N., ured. (2009), Vrednote v prehodu IV, Dokumenti SJM 16, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. Toš, N., Müller, K. H. ured. (2011), Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana. VREDNOTE-10.indd 567 18. 11. 2016 10:28:42 Toš, N. (2011), Longitudinalni projekt slovenskega empiričnega družboslovja: SJM 1966–2010, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 119-160. Toš, N. (2011), Primerjalno raziskovanje vrednot: Evropska raziskava vrednot, Svetovna raziskava vrednot, v: Toš, N., Müller, K. H. ured., Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 225-233. Toš, N., ured. (2012), Vrednote v prehodu V., Dokumenti SJM 19, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Edition Echoraum, Ljubljana, Dunaj. VREDNOTE-10.indd 568 18. 11. 2016 10:28:42 569 3.3 Pregled vsebin in mest vprašanj v vprašalnikih SJM 1968–2016 in pregled ponavljanja vprašanj Sergio Švara* A. Uvodna pojasnila A1. Ob sestavljanju in dopolnjevanju pregleda vsebin sem si zastavil naslednje cilje: Prvi in osnovni cilj: V enem dokumentu prikazati raziskovalcem, novinarjem, študentom, dijakom in vsem, ki vas zanimajo vsebine terenskih anket SJM, celoto vseh dosedanjih vsebin teh anket, ki jih je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja (CJMMK) na Fakulteti za družbene vede (FDV) na reprezentativnih vzorcih prebivalcev Slovenije v času od leta 1968 do 2016. Tu so zbrana vsa dosedanja vprašanja in v njih vključene spremenljivke (variable), ki jih morda potrebujete pri svojem delu in jih s pomočjo pregleda lahko relativno hitro najdete. V okviru prvega cilja najprej prikazujem (v poglavju B) abecedno zaporedje vseh doslej zajetih vsebin (pojmov, kategorij), na katere se nanašajo posamezna vprašanja, nato pa, v poglavju C, prikazujem vsa dosedanja vprašanja v okvirih danih zelo številnih kategorij vsebin. Primer za eno od vprašanj v okviru te kategorije vprašanj o korupciji (KORUPCIJA, PODKUPOVANJE): = KAKO RAZŠIRJENA JE KORUPCIJA V JAVNIH SLUŽBAH V SLOVENIJI 95/2(V213) 01/2(1.32R) 02/1(4.02) 03/1(2.04) 03/4(1.25) 09/1(S39) 11/2(S135) 13/1(C57) 15(R21,R22) Drugi cilj: Označiti položaje vprašanj o dosedanjih vsebinah v vprašalnikih SJM. Te podatke o položajih vprašanj nam povedo rumene oznake ob koncu vsakega vprašanja. V gornjem vprašanju o korupciji je teh oznak osem, kar pomeni, da * Sergio Švara, profesor psihologije in filozofije, upokojeni strokovni svetnik, sodelavec CJMMK od leta 1971. VREDNOTE-10.indd 569 18. 11. 2016 10:28:42 570 smo doslej to vprašanje postavili devetkrat. Gornje oznake nam povedo, da je bilo to vprašanje prvič vključeno v vprašalnik SJM 95/2, kjer je imelo številko V213, drugič je bilo v vprašalniku SJM 01/2, kjer je bila njegova številka 1.32R, zadnjič pa v vprašalniku SJM 15/1, kjer je njegova številka R21, R22. Prvi del vsake oznake pove, v katerem vprašalniku je vprašanje, drugi del (v oklepaju) pa pove številko danega vprašanja v tem vprašalniku. Tretji cilj: Prikazati, kolikokrat in na katerih mestih so se ponavljala vprašanja v terenskih vprašalnikih SJM. Število ponovitev vprašanj odčitate iz števila oznak za vsakim vprašanjem. Če je le ena taka oznaka, je bilo vprašanje postavljeno le enkrat v vseh dosedanjih vprašalnikih. Četrti cilj: Sestaviti ta dokument tako, da bo vsak nov »terenski« vprašalnik SJM zajet v pregled; torej ne gre za dokončan, zaključen dokument, pač pa za odprt (kumulativen) pregled, ki bo sproti dopolnjevan z vsako novo terensko anketo Slovensko javno mnenje. Peti cilj: Omogočiti bralcu (iskalcu), da lahko ta dokument uporabi tudi kot hitro stvarno kazalo za knjige »Vrednote v prehodu«. A2. Obseg anket, vključenih v pregled Pregled vključuje 83 anket oz. vprašalnikov SJM. Celotna besedila vprašalnikov, vključno z osnovnimi rezultati, to je odstotki odgovorov anketiranih prebivalcev Slovenije, so prikazani v knjigah Vrednote v prehodu I.–X., zato tu vprašalnike le naštevam. Med vsemi anketami je samo ena (SJM04/1) telefonska, vse ostale pa so terenske. Vse vključene ankete SJM so bile opravljene z “osebnim anketiranjem” na terenu po celi Sloveniji. Angleški izraz za tako vrsto osebnega anketiranja je “face-to- -face interview”. Sodim, da je izraz “osebno anketiranje”, ki je sedaj v Sloveniji menda “predpisan” za označitev te vrste anketiranja, preširok in zato netočen. Bolje bi bilo na primer “anketiranje iz oči v oči”, ali pa kaj podobnega, saj je tudi telefonsko anketiranje vrsta osebnega anketiranja. A3. Iskanje vsebin in vprašanj s pomočjo pregleda Iskane vsebine so prikazane v poglavju B, kjer je abecedni seznam vseh osnovnih vsebin anket SJM (AFERE, AFGANISTAN, itd.). Izbrana kategorija vas pripelje na stran v pregledu kronološkega prikaza vprašanj, ki je v povezavi s to vsebino (kategorijo). Iz pregleda vprašanj v poglavju C se lahko vrnete na začetno stran celotnega besedila pregleda in od tam na poglavje B, ki predstavlja izhodišče za iskanje vprašanj. Če je vsebina, ki vas zanima, širša, na primer vprašanja o STRANKAH, se ne boste omejili le na kategorijo STRANKE, pač pa tudi na imena posameznih strank v abecednem seznamu. Če na primer iščete ime nekega politika, boste izbrali kategorijo POLITIKI. VREDNOTE-10.indd 570 18. 11. 2016 10:28:42 571 A4. Pregled kot možno hitro stvarno kazalo za knjige Vrednote v prehodu Za zbirko knjig Vrednote v prehodu I.–X. lahko rečemo, da so prava zakladnica podatkov o vprašanjih v terenskih anketah SJM, o odstotkih odgovorov anketiranih oseb na ta vprašanja ter o različnih primerjavah. Zaradi sodelovanja Slovenije v mednarodnih anketah so te knjige zelo zanimive in pomembne tudi v evropskem merilu. Vse knjige, kjer so prikazana celotna besedila vprašanj SJM po vrsti, imajo tudi stvarna kazala, vendar pa ta kazala povedo le številke strani v teh knjigah, kjer se pričnejo besedila posameznih vprašalnikov, ne povedo pa tega, na katerih mestih v teh vprašalnikih je določena vsebina, ki nas zanima. Naslednji primer to pojasnjuje. Primer: Če nas zanima odnos anketiranih do športa in rekreacije, najdemo v prvi knjigi Vrednote v prehodu v stvarnem kazalu pri »športni aktivnosti« 7 številk. Te povedo, katere so začetne strani tistih (sedmih) vprašalnikov (od skupno osem-najstih) v tej prvi knjigi, v katerih so tudi vprašanja o športu. Ne vemo, katera so ta vprašanja in kje se nahajajo v vprašalnikih. To sedmerico vprašalnikov je treba prelistati in v njih poiskati ta vprašanja. To je zamudno opravilo. Enako je pri drugi in tretji knjigi. V prvih treh knjigah skupaj je 18 takih vprašalnikov, kjer je vključen tudi šport in vse te vprašalnike je treba prelistati. V tem pregledu pa izberemo pojem ŠPORT in pregledamo nekaj strani vprašanj o športu in rekre-aciji. Tako lahko neprimerno hitreje najdemo iskano vsebino. A5. Nekaj pojasnil o načinu pripravljanja pregleda Abecedni seznam kategorij ni sestavljen na osnovi nekega zunanjega, apriornega kataloga, ki bi se mu ta pregled podredil, pač pa kategorije (vsebine) pregleda izhajajo na čisto empiričen (induktiven) način iz samih vprašalnikov SJM in so torej neodvisne. Odločitev za tak način dela temelji na prvotnem cilju zajeti le vse doslej dejansko vključene vsebine. Vprašanja v okvirih kategorij so razporejena kronološko, kot so si sledile terenske ankete SJM, ne pa po drugačnih načelih, ki veljajo za razporejanje vprašanj v vprašalnikih, kadar jih pripravljamo za intervjuje z anketiranci. A6. Uporabnost pregleda Praktična uporabnost pregleda za iskalca je odvisna od tega, ali so bile pri dosedanjih terenskih anketah SJM kdaj vključene tiste vsebine in v njih tiste spremenljivke (variable), ki jih iskalec definira bodisi v načrtu raziskave, ki jo pripravlja, bodisi v načrtu posebne dodatne statistične obdelave doslej že zbranih podatkov anket SJM za svoje posebne potrebe, ali pa v načrtu besedila (npr. novinarskega ali šolskega), ki ga namerava napisati o nekih vsebinah in se pri tem opirati na rezultate anket na reprezentativnih vzorcih. VREDNOTE-10.indd 571 18. 11. 2016 10:28:42 572 Informacije o drugih raziskavah, opravljenih v Sloveniji, so dostopne v Arhivu družboslovnih podatkov na FDV. Na kratko rečeno, pregled je uporaben za vse, ki se bodisi lotevate različnih raziskovalnih nalog, ali pa nameravate pisati o nekih vsebinah na osnovi stvarnih podatkov. Ni namenjen le raziskovalcem, pač pa vsem, ki vas iz kakršnih koli razlogov zanima, kaj smo doslej spraševali v terenskih anketah SJM in kaj so nam odgovarjali anketirani ljudje. Prikaz odgovorov boste našli v knjigah »Vrednote v prehodu«. Še posebej pa ga lahko uporabite kot hitro stvarno kazalo za knjige Vrednote v prehodu. Želim si, da bi premišljena, znanstvena, analitična uporaba podatkov, zbranih s terenskimi anketami SJM, prispevala k vsestranskemu razvoju Slovenije, še posebej zato, ker je del rezultatov SJM neposredno primerljiv z rezultati v nekaterih drugih evropskih in neevropskih državah, saj se Slovenija z raziskavami SJM vključuje v mednarodne družboslovne ankete. Želim si, da bi morda tudi ta pregled spodbudil študente, poklicne raziskovalce, novinarje in druge, da bi se lotili primerjalnih analiz, obdelav ter socioloških, politoloških, ekonomskih in drugih razlag izredno obsežnih in zanimivih primerjalnih podatkov, zbranih z anketami SJM in da bi jim pri tem delu ta pregled pomagal pri iskanju ustreznih vsebin in spremenljivk. Hkrati se opravičujem za morebitne napake. B. Pregled vsebin vprašalnikov SJM Pregled vsebin vprašalnikov SJM je objavljen na domači strani Centra za raziskovanje javnega mnenja: http://www.cjm.si/?q=edokumenti, pod naslovom: Švara S., Vsebine anket SJM 1968 do 2016. VREDNOTE-10.indd 572 18. 11. 2016 10:28:42 573 3.4 RECENZIJI red. prof. dr. Slavka Splichala in izr. prof. dr. Hajdeje Iglič Knjiga Vrednote v prehodu X., Slovensko javno mnenje 2010–2016 in Slovenija v evropskih primerjavah 2002–2014* Recenzent: red. prof. dr. Slavko Splichal Deseti zvezek zbirke Vrednote v prehodu, ki jo od vsega začetka (1997) ureja Niko Toš, prinaša v prvem delu rezultate empiričnih raziskav »Slovensko javno mnenje« v obdobju 2010-2016, v drugem delu primerjalne podatke iz evropskih raziskav, v katere je bila vključena Slovenija v obdobju 2002-2014, in v zaključ- nem delu »beležke raziskovalca« (Nika Toša) o zasnovi in poteku raziskovanja Slovensko javno mnenje od začetkov v letu 1966 do danes. Niko Toš, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je z desetim zvezkom poskrbel še za objavo preo-stalih, doslej neobjavljenih rezultatov empiričnih raziskav Centra za raziskovanje javnega mnenja, in s tem dokončal predstavitev polstoletnega delovanja centra. V prvem delu so objavljeni rezultati raziskav International Social Survey Programme iz let 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 in 2016, ki so proučevale vrsto teoretsko in družbeno relevantnih problematik v Sloveniji in več kot 40 drugih državah po svetu, med drugim vprašanja okolja, dela in družine, varnosti, psihičnem nasilju na delovnem mestu in državljanstva. Tu so tudi rezultati dveh »standardnih« raziskav iz niza European Social Survey, izvedenih v letih 2012 in 2014, ter svetovne raziskave vrednot World Values Survey iz leta 2011 – torej ob njenem 30. jubileju, saj se WVS izvaja že od leta 1981, danes v skoraj sto državah. Drugi del predstavlja Slovenijo v evropskih primerjavah skozi rezultate raziskav European Social Survey v letih 2002-2014. Objavljeni so medčasovne primerjave podatkov, zbranih na slovenskem vzorcu, ter mednarodne primerjave podatkov z drugimi državami, ki so sodelovale v ESS. Poleg tega so objavljeni tudi primerjalni * Zaradi obsežnosti empiričnega gradiva je bil načrtovani drugi del knjige Slovenija v evropskih primerjavah 2002-2014 izločen in bo del naslednjega knjižnega projekta SJM. VREDNOTE-10.indd 573 18. 11. 2016 10:28:42 574 podatki za več tematsko specifičnih raziskav v okviru ESS: osebna in družbena blaginja (ESS 2012), razumevanje in razvoj demokracije (ESS 2012), stališča o imigracijah (ESS 2014) in raziskava o družbeni neenakosti in zdravju (ESS 2014). V zaključnem poglavju Niko Toš, ki je vodil Center za raziskovanje javnega mnenja skoraj 40 let od ustanovitve (1966) naprej, razgrinja 50-letno zgodovino projekta »Slovensko javno mnenje«. Objava podatkov iz mednarodnih raziskav, ki so jih v zadnjem desetletju izvajali raziskovalci v Centru za raziskovanje javnega mnenja, daje dragocene spodbude za premišljevanje o razvojnih spremembah v Sloveniji in v mednarodni primerjalni perspektivi, oprto na zanesljive empirične temelje, ter hkrati ponuja možnosti za poglobljene analize že zbranih podatkov in njihove (re)interpretacije. Bogastvo podatkov, objavljenih v dosedanjih in najnovejši publikaciji iz zbirke Vrednote v prehodu, dokazuje izjemni pomen vključenosti slovenskega družboslovnega raziskovanja (oziroma CJM) v mednarodno družboslovno raziskovanje tako za znotrajakademske kot zunajakademske akterje: za prve je sodelovanje v mednarodnih projektih preskusni kamen usposobljenosti za vrhunsko (mednarodno primerjalno) raziskovanje in zagotovilo veljavnosti raziskovanja, za druge pa so (ali bi vsaj morali biti) rezultati tega raziskovanja izjemna priložnost za spoznanja o pomembnih spremembah, ki potekajo v slovenski družbi, in presojo ne)uspešnosti povezovanja slovenske družbe v evropske integracije. Pravzaprav lahko enako rečemo tudi za projekt »Slovensko javno mnenje«, ki ni le bistveno prispeval k razvoju empiričnega družbenega raziskovanja v Sloveniji, ampak je tudi pomembno širil prostore intelektualne svobode v Sloveniji z odpiranjem kritičnih vprašanj o dejanskosti in dejanskih možnostih. Ljubljana, 22. 4. 2016 red. prof. dr. Slavko Splichal *** Recenzentka: izr. prof. dr. Hajdeja Iglič V sofinanciranje predložena monografija N. Toš, Vrednote v prehodu X., Slovensko javno mnenje 2010-2016 in Slovenija v evropskih primerjavah 2002–2014 predstavlja zaključni del knjižne zbirke, ki dokumentira temeljni sociološki empirični (longitudinalni) projekt slovenskega družboslovja: Slovensko javno mnenje. Projekt SJM je del nacionalnega programa in financiran kot programska skupina; v letošnjem letu poteka petdesetletnica obstoja tega programa; predlo- žena monografija je del knjižne zbirke Dokumenti SJM, FDV IDV, ki predstavlja raziskovalno-publicistično spremljavo tega projekta. V obdobju 1997–2015 je pod skupnim naslovom Vrednote v prehodu doslej izšlo devet zajetnih knjig, ki VREDNOTE-10.indd 574 18. 11. 2016 10:28:42 575 dokumentirajo celoten korpus empiričnih raziskav, ki potekajo od leta 1968 nepre-trgano do danes. V doslej objavljenih devetih knjigah so tako objavljeni popolni prikazi in opisi dvainosemdesetih terenskih raziskav, oprtih na reprezentativne vzorce in uporabo anketne metode. V te raziskave je bilo vključenih okoli 140.000 prebivalcev Slovenije v okvirih najmanj 100 nacionalnih in 40 mednarodnih raziskovalnih projektov. Zasnova tega dokumentarno-knjižnega projekta temelji na razumevanju odgovornosti raziskovalcev do strokovne in splošne javnosti; raziskovalci tako zagotavljajo dostop neodvisnim raziskovalcem in s tem omogočajo naknadno uporabo rezultatov ter metodološko in vsebinsko kritiko. Knjižne objave rezultatov raziskave SJM so po oceni zgodovinarjev izjemno dragoceno gradivo za razumevanje družbenih razmer v obdobju poteka raziskave, 1968–2016. Predložena monografija Vrednote v prehodu X., tako kot predhodne, sledi dvem uredniškim napotilom. Prvič, z objavo sumarnih prikazov sedmih raziskav SJM je zaokroža popoln prikaz opravljenih raziskav v obdobju 1968–2016. Tako je v prvi del knjige umeščenih sedem dokumentov, ki posredujejo popoln vpogled v rezultate sedmih tematskih raziskav ISSP (2010-2016), dveh raziskav ESS (2012, 2014), meritve v okviru WVS (2011), dodatno pa še vpogled v dve meritvi v okviru raziskave nacionalna in mednarodna varnost, meritev tematske raziskave delo, družina itd. V drugem delu knjige, ki se opira na datoteke Evropske družboslovne raziskave, so podani medčasovni in meddržavni primerjalni prikazi osnovnih tematskih blokov (A, B, C). Tako je v prvem poglavju tega dela podan popoln prikaz rezultatov meritev, opravljenih na slovenskih vzorcih v obdobju 2002–2014. V drugem poglavju so podani primerjalni prikazi v medčasovnem in meddržavnem razsežju na izhodiščni (2002) in zadnji dostopni (2012) časovni točki ob vključitvi devetnajstih držav. V tretjem poglavju tega dela knjige pa so dodani mednarodni prikazi rezultatov meritev spremenljivih tematskih blokov (D, E) za šesti (2012) in sedmi (2014) val raziskave. V tretjem delu knjige je zapis o nastanku ideje, programu in poteku raziskave SJM, prirejen na osnovi pogovora, ki je potekal z N. Tošem v znamenju bližnje 50-letnice tega programa. Knjižni program Vrednote v prehodu in predložena knjiga Vrednote v prehodu X. so izjemno pomemben znanstveni in kulturno-zgodovinski dokument in so kot taki vredni vsakršne, tudi finančne podpore za zagotovitev izdaje knjige. Izjemnega pomena te knjige ne zmanjšuje dejstvo, da je uredniku in raziskovalcem uspelo zagotoviti popoln računalniški zapis celotnega obsega raziskav v okviru programa SJM 1968–2016. Podatki iz raziskav SJM so najpogosteje javno uporabljani podatki, pri čemer se lahko – tudi v prihodnje – uporabniki opirajo VREDNOTE-10.indd 575 18. 11. 2016 10:28:42 576 na knjižni vir Vrednote v prehodu I.-X. oziroma na elektronski vir, na datoteke, deponirane v Arhivu družboslovnih podatkov FDV. Naj dodam, da je ustanovitev Arhiva družboslovnih podatkov povezana s potrebo po ohranjanju in zagotavljanju dostopnosti datotek SJM. Glede na pomen, ki ga ima knjižna zbirka in predložena knjiga v strokovnem in družbenem prostoru, je finančna podpora pri njeni knjižni izdaji več kot upravi- čena. Dodam naj še, da je ena predhodnih knjig iz te serije na osnovi notranjih postopkov vrednotenja v ARRS bila izbrana kot najboljša sociološka knjiga leta. In še, da je Slovenska znanstvena fundacija programski skupini SJM dodelila priznanje Prometej znanosti za uspešno posredovanje rezultatov raziskav SJM v strokovno in splošno javnost. Predlagam, da ustrezno strokovno telo ARRS izdajo knjige finančno podpre v največji možni meri. Ljubljana, 22. 4. 2016 izr. prof. dr. Hajdeja Iglič VREDNOTE-10.indd 576 18. 11. 2016 10:28:42 577 3.5 PRILOGA Preglednica 1 PREGLED RAZISKAV SJM 1968–2016 Raziskave so uvrščene skladno s časovnim zaporedjem in glede na uvrstitev v knjige VP I.–IV. in VP X. A. Raziskave SJM 1968–1990, vključene v knjigi Vrednote v prehodu I. Št. anketiranih RAZISKAVA Čas izvedbe Imena sodelujočih raziskovalcev oseb 1. SJM68 maj 1968 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2475 Zdenko Roter, Vinko Trček 2. SJM69 maj/ Niko Toš,Vlado Benko, Peter Klinar, 2393 junij 1969 Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Vinko Trček, France Vreg 3. SJM70 junij 1970 Niko Toš , Mišo Jezernik, Zdravko Mlinar, 2100 CESTE 70 Stane Saksida 4. SJM70/71 december 1970/ Niko Toš, Vlado Benko, Peter Klinar, 2100 januar 1971 Stane Kranjc, Tomo Martelanc, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Janez Škerjanec, France Vreg, Drago Zajc 5. SJM72 marec/ Niko Toš, Vojko Antončič, Vlado Benko, 2100 april 1972 Stane Kranjc, Boštjan Markič, Tomo Martelanc, Zdravko Mlinar, Mirjana Nastran, Zdenko Roter, Veljko Rus, Janez Škerjanec, Drago Zajc 6. SJM73 november/ Niko Toš, Vlado Benko, Peter Klinar, 2098 december 1973 Boštjan Markič, Tomo Martelanc, Zdravko Mlinar, France Vreg, Drago Zajc 2059 VREDNOTE-10.indd 577 18. 11. 2016 10:28:42 578 7. SJM75/76 april 1976 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, Mirjana Nastran, Zdenko Roter, France Vreg, Drago Zajc 8. SJM78 april 1978 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2064 Zdenko Roter, Cveto Trampuž, France Vreg 9. SJM80 junij 1980 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2031 Zdenko Roter, Cveto Trampuž 10. SJM81/82 januar/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2049 februar 1982 Zdenko Roter, Cveto Trampuž 11. SJM83 maj/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2067 junij 1983 Zdenko Roter, Cveto Trampuž 12. SJM84 september/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2435 oktober 1984 Zdenko Roter, Darka Podmenik, Cveto Trampuž 13. SJM86 marec/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2053 april 1986 Zdenko Roter, Cveto Trampuž 14. SJM87 junij 1987 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2033 Zdenko Roter, Zdravko Mlinar, Cveto Trampuž 15. SJM88/1 junij 1988 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2075 Zdenko Roter, Zdravko Mlinar, Cveto Trampuž 16. SJM88/2 oktober/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2059 O ustavnih november 1988 Zdenko Roter, Zdravko Mlinar, spremembah Cveto Trampuž, Lidija Herek, Vera Kozmik, Janez Štebe 17. SJM89/1 maj 1989 Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Peter Klinar, 2040 O ustavnih Boštjan Markič, Zdenko Roter, dopolnilih Cveto Trampuž 18. SJM89/2 oktober/ Niko Toš, Slavko Splichal, Mitja Hafner-Fink, 2093 MEDIA november 1989 Brina Malnar, Sandra Bašič, Janez Štebe 19. SJM90/1 december 1989/ Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Peter Klinar, 2050 januar 1990 Brina Malnar, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Cveto Trampuž, Janez Štebe VP I: skupno število anketiranih oseb: 41.274 VREDNOTE-10.indd 578 18. 11. 2016 10:28:43 579 B. Raziskave SJM 1990–1998, vključene v knjigi Vrednote v prehodu II. Št. anketiranih RAZISKAVA Čas izvedbe Imena sodelujočih raziskovalcev oseb 20. SJM90/2 november/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2074 O novi ustavi december 1990 Zdenko Roter, Cveto Trampuž 21. SJM90/3 december 1990/ Niko Toš, Anton Grizold, Peter Klinar, 2072 O nacionalni januar 1991 Boštjan Markič, Zdenko Roter, varnosti Cveto Trampuž, Ljubica Jelušič, Pavle Gantar, Drago Kos, Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija 22. SJM91/1 maj/junij 1991 Konzorcij družboslovnih inštitutov 686 Demokratizacija vzhodno-evropskih držav; Janos Simon, v Vzhodni Evropi H. D. Klingeman, Samuel Barnes in Niko Toš 23. SJM91/2 november/ Niko Toš, Zdenko Roter, Peter Klinar, 2078 Na prehodu december 1991 Boštjan Markič, Cveto Trampuž v demokracijo; ISSP, Religion 1991 24. SJM92/1 februar 1992 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 1035 Svetovna raziskava Zdenko Roter, Cveto Trampuž vrednot, WVS 1990 25. SJM92/2 - februar 1992 Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 1049 ISSP, Social Cveto Trampuž, Zdenko Roter Inequality II, 1992 26. SJM92 junij/julij 1992 Niko Toš, Slavko Splichal, Stane Saksida, 2085 MEDIA Mitja Hafner-Fink, Breda Luthar, Sandra Bašić, Samo Uhan, Slavko Kurdija 27. SJM92/3 oktober/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 2024 Procesi november 1992 Zdenko Roter, Trampuž, Vlado Miheljak, demokratizacije Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija 28. SJM93/1 oktober/ Niko Toš, Peter Klinar, Boštjan Markič, 1044 november 1993 Zdenko Roter, Cveto Trampuž, Zdravko Mlinar, Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Brina Malnar,Samo Uhan, Slavko Kurdija 29. SJM93/2 - ISSP, oktober/ Niko Toš,Boštjan Markič, Zdenko Roter, 1032 Environment, 1993 november 1993 Cveto Trampuž, Zdravko Mlinar, Peter Klinar, ISSP, Family II,1994 Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija VREDNOTE-10.indd 579 18. 11. 2016 10:28:43 580 30. SJM94/1 - marec/ Niko Toš, Zdravko Mlinar, Jan Makarovič, 1037 Vrednote in prostor; april 1994 Pavle Gantar, Drago Kos, Mitja Hafner-Fink, O zdravju in Sergio Švara, Janez Štebe, Brina Malnar, zdravstvu Samo Uhan, Slavko Kurdija, Boris Kramberger, Ciril Klajnšček 31. SJM94/2 - marec/april 1994 Niko Toš, Peter Klinar, Zdenko Roter, 1023 Slovensko/avstrijska Zdravko Mlinar, Cveto Trampuž, raziskava vrednot Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija 32. SJM94/3 oktober/ Niko Toš, Zdravko Mlinar, Drago Kos, 1745 O avtocestah november 1994 Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Brina Malnar, v Sloveniji Samo Uhan, Slavko Kurdija 33. SJM94/4 oktober/ Niko Toš, Zdenko Roter, Cveto Trampuž, 1036 ISSP, National november 1994 Anton Grizold, Marjan Svetličič, Identity, 1995 Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija 34. SJM94/5 december 1994/ Niko Toš, Anton Grizold, Marjan Svetličič, 995 Nacionalna varnost januar 1995 Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Brina Malnar, in mednarodni odnosi Samo Uhan, Slavko Kurdija 35. SJM95/1 oktober/ Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, 1016 Stališča o znanosti november 1995 Brina Malnar, Samo Uhan, in tehnologiji Slavko Kurdija, Jože Ramovš 36. SJM95/2 november/ Niko Toš, Zdenko Roter, Vlado Miheljak, 1007 Svetovna raziskava december 1995 Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Sergio Švara, vrednot (WVS, 1995) Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija 37. SJM95/3 - november/ Niko Toš, Peter Vodopivec, Spomenka Hribar, 1001 Razumevanje december 1995 Božo Repe, Zdenko Roter, Vlado Miheljak, preteklosti; Ivan Bernik, Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar CSES, 1995 38. SJM95/4 - november/ Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, 1008 ISSP, Role of december 1995 Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija Government, 199 39. SJM96/1 junij 1996 Niko Toš, Cveto Trampuž, Mitja Hafner-Fink, 1024 CSES, 1996 Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija 40. SJM96/2 - junij 1996 Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Sergio Švara, 1035 O zdravju in Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, zdravstvu; Slavko Kurdija o športu; CSES 41. SJM97/1 - oktober/ Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe 2031 O pridruževanju november 1997 Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija Evropski uniji VREDNOTE-10.indd 580 18. 11. 2016 10:28:43 581 42. SJM97/2 - november/ Paul Zullehner (Avstrija), 1011 Srednje- in december 1997 Miklosh Tomka (Madžarska) in Niko Toš vzhodnoevropska religiološka raziskava 43. SJM97/3 - november/ Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, 1005 ISSP, Work december 1997 Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija Orientations, 1997; Ekološke sondaže 44. SJM98/1 -ISSP, oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1008 Religion, 1998 december 1998 Janez Štebe, Samo Uhan, Slavko Kurdija ISSP, Social Inequality, 1999 45. SJM98/2 oktober/ Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan 1018 Razumevanje december 1998 Brina Malnar, Slavko Kurdija preteklosti VP II: skupno število anketiranih oseb: 40.262 C. Raziskave SJM 1999–2004, vključene v knjigi Vrednote v prehodu III. Št. anketiranih RAZISKAVA Čas izvedbe Imena sodelujočih raziskovalcev oseb 46. SJM99/1 maj/junij 1999 Niko Toš, Anton Grizold, Mitja Hafner-Fink, 1001 Nacionalna varnost; Samo Uhan, Brina Malnar, Janez Štebe, Demokratizacija Slavko Kurdija, Anton Bebler, Marjan Malešič, v Vzhodni Evropi, Ljubica Jelušič, Igor Kotnik-Dvojmoč, 1999 Darko Lubi, Vinko Vegič 47. SJM99/2 maj/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1012 The Euromodule, junij 1999 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija 1999; o zdravju in zdravstvu III. 48. SJM99/3 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1006 Evropska raziskava november 1999 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija vrednot (EVS 1999) 49. SJM99/4 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1006 O pridruževanju november 1999 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija Evropski uniji 50. SJM00/1 november/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1097 Slovensko javno december 2000 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija mnenje 2000 VREDNOTE-10.indd 581 18. 11. 2016 10:28:43 582 51. SJM00/2 november/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1078 ISSP, Environment, december 2000 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija 2000; ISSP, Social Network, 2001 52. SJM01/1 april/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1008 O pridruževanju maj 2001 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija Evropski uniji; Work Activities in M/E Europe, 2001 53. SJM01/2 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1098 Demokratizacija v november 2001 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija Vzhodni Evropi, 2001 54. SJM01/3 oktober/ Niko Toš, Marjan Malešič, Brina Malnar, 1093 O zdravju; i november 2001 Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Janez Štebe, o obramb Slavko Kurdija, Anton Bebler, Ljubica Jelušič, in varnosti Vinko Vegič 55. SJM02/1 maj/ Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, 1123 O pridruževanju junij 2002 Vlado Miheljak, Brina Malnar, Janez Štebe, EU – NATO; Slavko Kurdija, Pavle Sicherl 56. AVT 02 september/ Drago Kos, Marjan Hočevar, 1007 Vplivi avtocest oktober 2002 Barbara Verlič- Christensen,Franc Trček, Matjaž Uršič, Jelena Aleksić, Blaž Lenarčič 57. SJM02/2 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1519 Evropska november 2002 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija družboslovna raziskava (ESS, 2002) 58. SJM03/1 februar/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1073 Slovensko javno marec 2003 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija mnenje 2003 59. SJM03/2 februar/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1093 ISSP, Family, 2002; marec 2003 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija ISSP, National Danica Fink-Hafner, Samo Kropivnik, Identity, 2003; Alenka Krašovec, Marjan Brezovšek, Miro Haček o lokalni demokraciji 60. SJM03/3 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1065 Nacionalna in november 2003 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija, mednarodna varnost Marjan Malešič, Ljubica Jelušič, Vinko Vegič 61. SJM03/4 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1054 ISSP, Citizenship, november 2003 Samo Uhan, Janez Štebe, Slavko Kurdija 2004 VREDNOTE-10.indd 582 18. 11. 2016 10:28:43 583 62. EES/04) junij 2004 Niko Toš, Slavko Kurdija, Samo Uhan, 1002 (tel. raz. Brina Malnar, Janez Štebe, Sergio Švara, Evropska volilna Rebeka Falle, Tina Vovk, Matej Kovačič raziskava (EES 2004) VP III: skupno število anketiranih oseb: 18.335 D. Raziskave SJM 2004–2009, vključene v knjigi Vrednote v prehodu IV. Št. anketiranih RAZISKAVA Čas izvedbe Imena sodelujočih raziskovalcev oseb 63. SJM04/2 oktober/ Brina Malnar, Niko Toš, Samo Uhan, 1442 Evropska november 2004 Mitja Hafner-Fink, Janez Štebe, Slavko Kurdija, družboslovna Sergio Švara, Rebeka Falle, Tina Vovk, raziskava (ESS 2004) Matej Kovačič 64. SJM05/1 marec/ Brina Malnar, Niko Toš, Ivan Bernik, 1002 ISSP, Work april 2005 Vlado Miheljak, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink, Orientations, 2005 Slavko Kurdija, Sergio Švara,Rebeka Falle, Tina Vovk, Živa Broder, Matej Kovačič 65. SJM05/2 marec/april 2005 Marjan Malešič, Niko Toš, Ljubica Jelušič, 1002 Nacionalna in Vinko Vegič, Brina Malnar, Ivan Bernik, mednarodna Vlado Miheljak, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink, varnost; CSES, 2005 Janez Štebe, Slavko Kurdija, Sergio Švara, Živa Broder, Matej Kovačič Rebeka Falle, Tina Vovk 66. SJM05/3+4 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Ivan Bernik, 1037 Svetovna november 2005 Vlado Miheljak, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink, raziskava vrednot Slavko Kurdija, Sergio Švara, Matej Kovačič, (WVS, 2005); Rebeka Falle, Živa Broder, Tina Vovk Stališča o reformah 67. SJM06/1 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, 1476 Evropska november 2006 Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Janez Štebe, družboslovna Sergio Švara, Rebeka Falle, Tina Vovk, raziskava (ESS, 2006) Matej Kovačič 68. SJM06/2 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1003 ISSP, Role of november 2006 Samo Uhan, Slavko Kurdija, Ivan Bernik, Government, 2006 Vlado Miheljak, Sergio Švara, Rebeka Falle, ISSP, Leisure and Tina Vovk, Živa Broder, Matej Kovačič Sport, 2007 VREDNOTE-10.indd 583 18. 11. 2016 10:28:43 584 69. SJM07/1+2 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1010 O nacionalni in november 2007 Samo Uhan, Slavko Kurdija, Ivan Bernik, mednarodni varnosti; Vlado Miheljak, Matej Kovačič, Rebeka Falle, vojaški poklici Tina Vovk, Živa Broder, Marjan Malešič, Ljubica Jelušič, Vinko Vegič 70. SJM08/1 april/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1366 Evropska maj 2008 Samo Uhan, Slavko Kurdija, Vlado Miheljak, raziskava vrednot Matej Kovačič, Živa Broder, Rebeka Falle, (EVS, 2008) Tina Vovk 71. SJM08/2 oktober/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1286 Evropska december 2008 Slavko Kurdija, Samo Uhan, Ivan Bernik, družboslovna Vlado Miheljak, Rebeka Falle, raziskava Živa Broder, Matej Kovačič (ESS 2008) 72. SJM09/1 marec/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1065 ISSP, maj 2009 Slavko Kurdija, Samo Uhan, Ivan Bernik, Religion, 2008 Vlado Miheljak, Rebeka Falle, ISSP, Inequality, 2009 Živa Broder, Matej Kovačič 73. SJM09/2 marec/ Niko Toš, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, 1055 O nacionalni in maj 2009 Samo Uhan, Slavko Kurdija,Ivan Bernik, mednarodni varnosti; Vlado Miheljak, Matej Kovačič, Rebeka Falle, CSES 2009 Tina Vovk, Živa Broder, Marjan Malešič VP IV: skupno število anketiranih oseb: 14.797 E. Raziskave SJM 2010–2016, vključene v knjigi Vrednote v prehodu X. Št. anketiranih RAZISKAVA Čas izvedbe Imena sodelujočih raziskovalcev oseb 74. SJM10 oktober 2010 / Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, 1403 Evropska februar 2011 Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Ivan Bernik, družboslovna Janez Štebe, Živa Broder, Tina Vovk, raziskava (ESS, 2010 Rebeka Falle 75. SJM11/1 marec/ Mitja Hafner-Fink, Niko Toš, Brina Malnar, 1082 ISSP, junij 2011 Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Enviroment, 2010; Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle, ISSP, Health, 2011 Tina Vovk, Špela Zajšek 76. SJM11/2 marec/ Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, 1082 Svetovna junij 2011 Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, raziskava vrednot Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle, (WVS, 2011) Tina Vovk, Špela Zajšek VREDNOTE-10.indd 584 18. 11. 2016 10:28:43 585 77. SJM12/1 marec/ Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Niko Toš, 1034 ISSP, maj 2012 Marjan Malešič, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Family, 2012; Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, CSES, 2012; Rebeka Falle, Tina Vovk, Špela Zajšek o nacionalni in mednarodni varnosti 78. SJM12/2 oktober/ Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, 1257 Evropska december 2012 Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, družboslovna Ivan Bernik, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Raziskava (ESS, 2012) Tina Vovk, Špela Zajšek 79. SJM13 september/ Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Niko Toš, 1010 ISSP, National december 2013 Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Identity, 2013; Ivan Bernik, Živa Brodar, May Doušak, ISSP, Citizenship, 2014 Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek 80. SJM1 december 2014/ Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, 1224 Evropska februar 2015 Mitja Hafner - Fink, Samo Uhan, Vlado Miheljak, družboslovna Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, raziskava (ESS, 2014) Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek 81. SJM15 november 2015/ Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Niko Toš, 1024 ISSP, Work, 2015; februar 2016 Slavko Kurdija, Samo Uhan, Karl. H. Müller, ISSP, Role of Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Government, 2016 Marjan Malešič, Živa Broder, May Doušak, o nacionalni in Rebeka Falle Zorman Tina Vovk, Špela Zajšek mednarodni varnosti 82. SJM16/1 april/ Slavko Kurdija, Miroslav Stanojevič, 1070 Delo – družina; junij 2016 Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner – Fink, Odnos do cepljenja Klement Podnar, Samo Uhan, Karl. H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik,Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek 83. SJM16/2 september/ Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, raziskava Evropska december 2016 Mitja Hafner - Fink, Sam Uhan, v teku družboslovna Karl. H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, raziskava (ESS 2016) Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek VP X: skupno število anketiranih oseb: 10.373 (brez raziskave SJM16/2, r. 83) Raziskave 01 – 82: skupno število anketiranih oseb : 125.041 VREDNOTE-10.indd 585 18. 11. 2016 10:28:43 Deset knjig pregledno in dokumentirano predstavljenih raziskav Slovensko javno mnenje od leta 1968 do danes, ki so izšle pod naslovom Vrednote v prehodu, so za zgodovinarja izjemno dragoceno gradivo. Raziskovalci preteklosti lahko pač na osnovi tradicionalnega gradiva, ki nam je na razpolago, le redko seže-mo globlje pod dogodkovno površino in natančneje raziščemo in predstavimo širše razpoloženje prebivalstva, njegovo spreminjanje, včasih močno protislovne težnje, interese in vrednote ljudi, njihovo obzorje in čustvovanje. Z objavo rezultatov kompleksno zastavljenih socioloških raziskav, ki povprašujejo po odnosu ljudi do najrazličnejših političnih, družbenih, gospodarskih in tudi zelo osebnih, nazorskih, bivanjskih in življenjskih vprašanj in opozarjajo na njihove temeljne vrednote, miselnost in želje, pa se tudi zgodovinopisnemu raziskovanju odpirajo povsem nove možnosti in perspektive. Knjige Vrednote v prehodu zajamejo čas dobrih dveh desetletij jugoslovanskega pogrezanja v končno krizo in razkra-janja jugoslovanskega socialističnega sistema ter nekaj manj kot treh desetletij po- -komunističnih sprememb in življenja v samostojni državi, so raziskovalcem prvič omogočile, da z relativno gotovostjo, dokumentirano in v daljšem časovnem loku sledijo spreminjanju političnega, javnega in družbenega ozračja, razpoloženja, opredelitev in vrednot prebivalstva itd. Za vse, ki danes pišejo zgodovino zadnjih pet in več desetletij ali raziskujejo njihove različne razvojne vidike, so izsledki teh raziskav nepogrešljiv in neprecenljiv vir. Sam si – kot zgodovinar – dobesedno ne morem več predstavljati raziskovanja polpreteklega časa, ne da bi se oprl nanje. prof. dr. Peter Vodopivec Document Outline Blank Page