št. 10 (1491)	Leto	XXIX
NOVO MESTO, četrtek,
9. marca 1978 '3. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
ROMU
hovo financiranje.
Suha krajina 78 letos zvezna
Že od prvih januarskih dni potekajo priprave m ‘etošnje lokalne, republiške ter zvezne mladinske delovne akcije. Razumljivo je, da J* Potrebna v času priprav dati največji poudarek izbiri kandidatov za vodstva mladinskih delovnih brigad, ^jti mladi, ki bodo na posameznih delovnih akcijah opravljali najodgovornejše naloge morajo biti zgled brigadirjem. Obenem pa se kotijo tisti, ki menijo, da so s sestavljanjem brigad odgovorni letos pričeli prehitro. Pozabljajo, da morajo delovne organizacije (nemalokrat so povzročile precej sitnosti) je sedaj vedeti, kdo vse jih °° v poletnih mesecih zapustil, študentje in dijaki P® imajo letos tako obilo časa, da si bodo izbrali akcijo. Poslej namreč ne bi srnelo biti opravičil, da je njihovo mladinsko dolžnost' preprečil izpit.
V Sloveniji bomo imeli tri zvezne in pet repu-. bl‘ških mladinskih delovnih a*cij. Na Dolenjskem bo vsekakor najpomembnejša v Suhi krajini Na deloviščih v novomeški, trebanjski, grosupeljski in kočevski občini bodo ponovno zapeli mladi & vseh jugoslovanskih mest. Suha krajina bo namreč tudi letos .zvezna'. Zaradi tega se je pred kratkim sestal koordinacijski odbor za razvoj buhe krajine in razpravljal o organizaciji letošnje mladinske akcije. Na suhokra-jinskem kršu se bo namreč letos spoznalo in kalilo okoli 600 mladih iz vseh republik, delali pa bodo v dvanajstih brigadah. Lotili se bodo eeste Prevole-Žužemberk, napeljevali vodovode ILazina-Stari log, Dobrnič, Veliko Globoko) itd.
Brigadirji so se v minulih akcijah izkazali. Zato ne bi h napak, ko bi jih letos občani sprejeli še lepše. Pa e nekaj - ob popoldnevih, e se bo le dalo, naj stopijo mladinske vrste:	pri
ceTiU >arkov’ polaganju l> razbijanju kamnov in ^ nazadnje tudi takrat, ko rfp/ mladi po napornem u obstopili taborni ogenj. hJ!v slednji korak so mladi v inuac*‘rkah v minulih akci-
najbolj pogrešali.
JANEZ PEZELJ
ŽRMELJ: DIREKTOR metalne ODSTOPIL
v«^a kolektiv krmeljske kon 6 ~.tozd Tovarna lahkih je/'strukcij minulo poslovno Mav.,.n* minilo brez težav, san o« PravzaPrav že drugi Vs z njo so dobili delavci J streho nad glavo, poslovne-{n eta niso zaključili uspešno, bantiki v ^Hiški občini, Sq Kah in matičnem podjetju izsili	da	so pokrili
roka ® dosegli podaljšanje janiu	Pos°jil-	Pn izva-
načit Sedanje8a sanacijskega
Sed ■ ®re za kiti ^i ne biti.
^oo3* .direktor inž. Andrej
svet na delavskega
°dst m P°nedeljek, 6. marca,
to hi’ °^vezal se je opravljati “Olžnr-*.....................
ost še najdalj pol leta.
drugi polovid tedna bo LT^dovalo suho in deloma nč»o vreme.
Nič več v jamo
Na Mirni se je Danes volitve
Vremenske razmere niso dovoljevale, da bi dokončno uredili tudi okolico, zunanje skladišče in lekarno za zaščitna sredstva. Sicer pa je bilo za gradnjo potrebno zagotoviti 14.686.958 dinarjev. „Bili smo prvi na Dolenjskem, ki smo s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev z Ljubljanskimi mlekarnami oz. tozdoma Mlekarne in Marketing združili skupne interese in cilje za nadaljnji razvoj kmetijstva in trgovine," je ob otvoritvi trgovine poudaril direktor KZ Trebnje inž. Slavko Nemanič.
Omenjena tozda sta s pomočjo kredita Gospodarske banke združila polovico potrebnih sredstev, del investicije pa je investirala tudi novomeška poslovna enota Temeljne dolenjske banke.
Delavci Kmetijske zadruge Trebije se zavedajo, da je nova trgovina tesno povezana s potrebami njihovih kooperantov, da je del investicij v zasebno kmetijstvo, zato se bodo trudili, da bi skupaj z združenimi
DVE PODOBI NOVOMEŠKEGA MOSTU - Strokovnjaki za kovinske konstrukcije so novomeški most, ki po skoraj osmih desetletjih neprekinjenega dela rukoli ni počival, začasno,upokojili'. Kačastih avtomobilskih kolon, nestrpnih voznikov in izpušnih plinov se je tako starec odrešil za najmanj devetdeset dni. Že junija pa bo pomlajeni in polepšani starec ponovno vdano nastavil hrbet, in takrat bo ponovno veljalo, da Novomeščan lahko prej pride na Trško goro peš, kot z avtomobilom, po drugi uri, čez most.
Kočevski premogovnik za vedno zaprt
28. februaija je okoli 11.40 ure zadnjič žalostno zatulila sirena kočevskega rudnika rjavega premoga. Med njenim 5-minutnim tuljenjem je peljal še zadnji skip premoga iz jame na separacijo. Tako so za vedno zaprli rudnik, ki je bil začetnik sodobnega gospodarstva na Kočevskem.
Čeprav na zaprtje rudnika niso nikogar vabili, se je pri izhodu iz jame zbralo okoli 100 delavcev rudnika, upokojenih rudarjev, predstavnikov Itasa, katerega tozd je bil rudnik, nekaj novinarjev in drugih.
„Bil sem tu, ko je leta 1959 peljal prvi skip iz tega rova na novo separacijo, in tudi pri zadnjem sem poleg," je povedal upokojenec rudnika Nace Kamšek, ki je danes predsednik KS Rudnik—Šalka vas. Tu smo videli še več drugih upokojenih nekdanjih članov kolektiva rudnika, med njimi narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega.
Ob zaprtju rudnika ni bilo nobene posebne svečanosti. Ta bo v soboto, 11. marca, ko bodo med drugim odkrili pri rudarskem domu kip „Rudarja“, delo domačega akademskega kiparja Staneta Jarma.
J. PRIMC
rodil "Krajan” Nadaljevanje vnedeljo
ZADNJA IZMENA — Na fotografiji je izmena rudarjev kočevskega premogovnika, ki je 28. februarja prišla zadnja iz jame, nakar so rudnik za vedno zaprli. (Foto: J. Primc)
Obveščanja ni nikoli dovolj, zlasti če ga pojmujemo kot osnovo samoupravljanja. Iz tega spoznanja se je nemara rodil tudi „Krajan“, glasilo SZDL in organizacij združenega dela na Mirni, katerega prva številka je pravkar izšla v nakladi 1500 izvodov. List, ki mu je glavni in odgovorni urednik Janez Platiše, je tiskan ' ter na zunaj podoben tovarniškim glasilom. Izhajal bo enkrat na mesec, razen julija in avgusta.
„Krajan“ je glasilo mirenske krajevne skupnosti (prvo glasilo krajevne skupnosti na Dolenjskem!) in njenih delovnih organizacij. Kot je navedel inž. Maks Kurent, predsednik krajevne konference SZDL na Mirni, v uvodni besedi, je tako „spo-jitcv“ narekovala ugotovitev, da ,,ne more biti aktivne krajevne samouprave brez vključevanja združenega dela pri razreševanju krajevne problematike". List, ki se v prihodnje najbrž ne bo več imenoval ,.Krajan", saj prva številka vabi bralce, naj mu izberejo ustreznejše ime, ne želi ostati v mejah mirenske krajevne skupnosti.
Letos v vrtcih 370 novih mest
V Novem mestu bo dograjen vrtec Drska II, novi vrtec v Bršljinu in še en vrtec v mestu za 160 otrok, vendar lokacije do zdaj še ni — Verjetno bo gradnja stekla v Šmihelu
Skupnost otroškega varstva v Novem mestu si prizadeva dohitevati srednjeročni program razvoja otroškega varstva. Ker smo lani na tem področju zaostajali, je za leto 1978 predviden toliko večji napredek.
Vrtec Drska II, ki bo končan letos maja, bo imel tudi poseben oddelek za 12 predšolskih
otrok, laže motenih v duševnem razvoju,	medtem	ko bo	v
novem	bršljinskem vrtcu	v
otroško	varstvo	zajetih	40
romskih otrok.
Za gradnjo bršljinskega vrtca ni več ovir in bo v bližini nove šole in naselja zagotovo zrasla moderna otroškovarstvena ustanova, še vedno pa je vprašanje, kje bo stal tretji novi vrtec v Novem	mestu.	Lokacijska
dokumentacija je bila naročena že pred letom dni, vendar stvar do zdaj še ni rešena. Vse kaže,
da je največ možnosti za gradnjo v Šmihelu, čeprav bi bil novi vrtec morda bolj potreben v kakšnem drugem naselju. Graditi pa je potrebno tam, kjer je možno čim hitreje priti do lokacije in vseh potrebnih , .papirjev".
Precejšen napredek se obeta tudi vsem vrtcem, ki še nimajo lastnih igrišč. Skupnost otroškega varstva bo zanje postopoma pridobivala potrebne rekreacijske površine v mestnih naseljih in tudi v drugih krajevnih središčih.
Za uresničevanje enotnega programa v že obstoječih in
(Nadaljevanje na 3. strani)
OB OTVORITVI — Slavko Nemanič (drugi z leve): »Izgradnja tega objekta je bila tesno povezana s potrebami naših članov - kooperantov."
Trgovina - plod združevanja
KZ Trebnje je v Starem trgu odprla novo trgovino
Kmetijska zadruga Trebnje je
3. marca v Starem trgu pri Trebnjem odprla samopostrežno trgovino z oddelkom za prodajo reprodukcijskega blaga in s skladišči. Občanom je na voljo 710 m2 prodajnih, 880 m2 skladiščnih in 165 m2 kupnih prostorov z bifejem.
kmeti dobro gospodarili z zaupanimi družbenimi sredstvi. Za 1550 združenih kmetov pa bo velikega pomena tudi preurejena stara trgovina, v kateri bodo lahko kupili vsa sredstva za varstvo rastlin.
-Berite v današnji številki! -
ČE NE VEŠ, ŠE NISI OPRAVIČEN
str. 5
SLOVENSKI STIHI TUJEGA TRUBA=
DURJA	.	Q
str. 9
ZNANOST POTREBUJE TRPLJENJE
str.12
DOBER DAN DOLENJCI - STOJAN PUC
str.26
V ŠENTJERNEJU NA PRAVEM HIPOD=
Danes, 9. marca, bomo zaposleni v TOZD in ostalih delovnih skupnostih volili delegacijo za zbor združenega dela občinske skupščine in delegacije za skupščine SIS. V nedeljo, 12. marca pa bomo vsi občani, ki izpolnjujemo 18 let in smo si s tem pridobili splošno volilno pravico, volili družbenopolitični zbor, delegacijo za zbor KS občinske skupščine in delegacije za skupščine SIS. To pomeni, da bomo po uspešno opravljenih predkandidacijskih postopkih opravili same volitve, ki pomenijo zaključek celotne volilne aktivnosti.
Volitve bodo potekale v slavnostnem vzdušju, ki je bilo značilno za volitve tudi v preteklih letih. Te volitve, ko z njimi drugič v zgodovini jugoslovanskih narodov, zamenjujemo klasični volilni sistem, zamenjujemo volitve zastopnika z volitvami delegacij, ki so predvsem sredstvo izražanja samega samoupravljal-ca, imajo za delavca in slehernega občana poseben pomen. Delegacija namreč ni organ, ki zamenjuje odločanje samouprav-Ijalca, marveč je njegovo orodje, preko katerega ta določa o pomembnih vprašanjih družbe. S takimi volitvami uresničujemo ustavno načelo, da so delavski razredi in vsi delovni ljudje nosilci oblasti. Delegatski sistem uresničuje izvrševanje politične oblasti kot funkcije samoupravno združenega dela.
Nekatere konkretne rešitve v delovanju delegatskega sistema so na podlagi 4-letnih izkušenj že doživele spremembe. Verjetno bo praksa tudi v prihodnje prinesla nekatere spremembe, predvsem v smeri poenostavitve nekaterih postopkov. Vse dosedanje in morebitne spremembe pa morajo biti usmerjene k temu, kako na čim uspešnejši način zagotoviti delavcu in občanu odločanje v vseh pomembnih vprašanjih družbe.
Naša udeležba na voliščih bo potrditev doseženega, pokazala pa bo tudi odločenost nadaljevati razvoj, oziroma izraz prepričanja, da smo na pravi poti, na poti uveljavljanja resnične samoupravne demokracije.
UROŠ DULAR
JUTRI V METLIKI
Jutri bo v Metliki 14. zapovrstna seja skupščine skupnosti dolenjskih občin. Med drugim bodo obravnavali problematiko nekaterih medobčinskih služb (inšpekcije, pravosodnih organov in organov za kaznovanje prekrškov, družbenega pravobranilca samoupravljanja, UJV, sodišča združenega dela, turistične zveze) in nji-
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
MdlidpUalian*«*
Intervju predsednika Tita pred njegovim odhodom v Združene države Amerike, ki ga je dal uglednemu komentatorju ,JVew York limesa" Jamesu Restonu, še vedno odmeva po vsem svetu. Domala vsi njegovi poudarki v obsežnem pomenku so naleteli na izredno publiciteto. Številni tuji časopisi so poročali na prvih straneh, prenekatere radijske in televizijske postaje so imele nedavni razgovor v Igalu za dogodek dneva.
Tako je, na primer, francoska tiskovna agencija AFP
Titova pot miru
poudarila, „da predsednik Tito ostaja zvest svoji politiki'“ ter dodaja, „da ameri-ško-jugo slovansko srečanje na vrhu predstavlja logično nadaljevanje predsednikovih srečanj po obiskih v Sovjetski zvezi in na Kitajskem."
Japonski listi so poudarili predvsem tisti del njegovih odgovorov, ki so se nanašali na oceno o mednarodnem položaju, medtem ko so arabska sredstva obveščanja zapisala predvsem Titove misli glede Sadatovih direktnih pogovorov z Izraelom. Eden izmed listov je med drugim	naslovil članek:
„Tito: Sadat je naredil napako, ker je odšel v Jeruzalem." Podobno je poročal tudi izraelski radio.
Britanska agencija Reuter je v svojem zapisu poudarila neuvrščeno politiko Jugoslavije ter ob tem menila, da zadnji obisk predstavlja nov velik korak Jugoslavije v njenih naporih za krepitev njene neodvisnosti in ravnotežja v odnosih s super silami.
Sicer pa je predsednik Tito v svojem intervjuju odgovoril na splet najrazličnejših vprašanj.
Tako je glede jugoslovan-sko-ameriških odnosov dejal, da je razvoj pokazal, da razlike, ki obstoje med državama v njihovi velikosti in moči ter pogledih na nekatere mednarodne probleme, ne morejo biti in niso ovira nenehnemu in vsestranskemu zboljševanju prijateljstva ter sodelovanja.
Predsednik Tito je govoril tudi o nevarnosti vojn ter v zvezi s tem dejal, da je potrebno vložiti vse napore v to, da bi okrepili mir in varnost na svetu. Zavzel se je za takojšnjo ustavitev tekme v oboroževanju.
.fiejstvo je, da se gibanje neuvrščenosti nenehno razvija in uveljavlja kot neodvisen dejavnik v mednarodnih odnosih, prisotno je na vseh celinah in j» vseh sferah mednarodnega življenja. Neuvrščenost je pomemben dejavnik mednarodne stabilnosti in sodelovanja. Gibanje neuvrščenosti prispeva k preprečevanju širjenja blokovske delitve sveta, “ pa je le izvleček iz tistega dela Titovega odgovora, ki se je nanašal na politiko neuvrščenosti
Predsednik Tito je v intervjuju govoril še o terorizmu, „evrokomunizmu", poteku beograjskega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju, odnosih med SFRJ in Kitajsko, o položaju na Bližnjem vzhodu, rogu Afrike in na jugu Afrike.
Predsednika Tita so na poti v Združene države Amerike spremljali Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SR Slovenije, Miloš Minič, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve, Josip Vrhovec, član sveta predsedništva SFRJ, dr. Branko Pavičevič predsednik akademije znanosti Črne gore in druge osebnosti.
VASO GASAR
tedenski
mozaik
Koruza se je podražila nepričakovano in nad vsako razumno mejo. Komentator beograjskega časopisa je menil, da bi vsakega, ki bi pred enim mesecem ali dvema predvideval tako podražitev, imeli najmanj za neresnega. Zgodilo se je skoraj neverjetno. A ker se je
Nekateri krivijo za navija
vnanje
cen predvsem kmete, češ da ne znajo razmišljati o tržnih razmerah, če že niso kar špekulanti. Pravijo, da družbena posestva pridelajo sorazmerno malo koruze in je oblikovanje c en odvisno od kmečke
OBVESTILO O SEJMIH
Svet Krajevne skupnosti Šentjernej obvešča vse občane, da uvaja KS Šentjernej stalne mesečne sejme, ki bodo vsako drugo soboto v mesecu. Sobotni sejmi bodo običajni kot dosedanji, stari pa so ukinjeni.
PREDSEDNIK TITO V ZDA — Predsednik Tito se je tri dni mudil na prijateljskem in uradnem obisku v Združenih državah Amerike, kamor ga je povabil predsednik ZDA Jimmy Carter. Predsednikovo posebno letalo je prispelo na Washingtonsko letališče Andrew, kjer že po tradiciji stopijo na ameriška tla najuglednejši gosti te države. Na sliki: na letališču je predsednika Tita in ostale člane jugoslovanske delegacije sprejel Cyrus Vanče, državni sekretar za zunanje zadeve ZDA.
Gospodarska zakonitost z napako
Uganka: ob lanski rekordni letini koruze — letošnja rekordna cena
ponudbe ali zadrževanja v skladiščih, da bi izsilili višjo ceno.
Večina takih ocenjevalcev pa je spregledala na videz drobne, a zelo pomembne podatke. Na blagovni borzi v Novem Sadu je bila v februarju po 3,10 din le umetno sušena lanska koruza. Naravno sušeno pa so plačevali le po 2,30 do 2,40 din kilogram. Kmetje nimajo sušilnic, da bi lahko prodajali umetno sušeno koruzo. Tudi tako velikih količin nimajo, da bi jih lahko ponudili na blagovni borzi. Kupci njihove koruze si zaračunajo še stroške. Torej dobijo zanjo še manj, kot je cena na blagovni borzi.
Iz tega bi lahko sklepali, da bo visoka cena koruze le kratkotrajna. Dobiček pa bodo pobrali tisti, ki imajo velike količine umetno sušene koruze. Za kmete ga ne bo ostalo veliko ali sploh nič.
Visoka cena koruze bo zviSa-
la ceno krmil. Za koliko časa, bo odvisno od zalog koruze, ki si jo bodo zdaj naredile mešanice. Kaj pa živina in meso? Tu ne bo do tako lahko kot pri koruzi in krmilih. Morda si bodo živinorejci lahko pomagali s cenejšo koruzo namesto dragih krmil. To pa so le ugibanja. V takih razmerah, kot so z daj, niso izključena nova
: temu, iščejo krivce.
V vsej državi so lani pridelali skoraj 10 milijonov ton koruze. Domnevajo da je je bilo na zalogi iz prejšnjih let še okrog tri milijone ton, čeprav so jo takrat pridelali manj. Na blagovni borzi v Novem Sadu je bila cena - ta je nekakšno merilo za oblikovanje odkupnih cen - že dve leti med 2,10 do 2,40 din za kilogram suhega zrnja. Pri velikih zalogah in nizki ceni na svetovnem trgu, ki je precej nižja kot naša, ni nihče predvideval, da bi cena lahko znatno porasla.
Materialne rezerve AP Vojvodine so poskušale pomagati pridelovalcem koruze tako, da bi je odkupile večjo količino po zajamčeni ceni 2,20 din za kg. Cena koruze na blagovni borzi pa je kmalu potem poskočila na 3,10 din. Zakaj? O tem se lahko le sprašujemo, kajti pravega odgovora ni dal še nihče.
Prevladuje mnenje, da so za podražitev krivi pridelovalci, saj je koruze toliko, da bi je bilo treba celo izvoziti več 100.000 ton. Drugi krivijo materialne rezerve, češ zakaj nimajo takih zalog, da bi zdaj lahko zbile špekulantsko ceno. Nekateri celo zahtevajo, da bi to storili s cenejšo uvoženo koruzo.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Kmalu bomo spet volih syoje delegate. VoliU jih bomo iz svojih vrst, zaupati jim hočemo nalogo, da bodo odgovorno »prenašali" našo voljo povsod tja, kjer se dogovarja in odloča o posebnih in skupnih zadevah.
Veliko premalo bomo štorih, če bomo za svoje delegate le oddali glas, če bomo izpolnili volilni listek, torej opravili svojo klasično državljansko dolžnost in pravico. S samo izvolitvijo svojih delegatov ne bomo naredili še ničesar pomembnega, nič takega, kar bi že samo po sebi zagotavljalo dobro opravljanje delegatskih dolžnosti ljudi, ki jih volimo.
Skupna odgovornost
"Bolj je pomembno, da se zavemo dolžnosti, ki jih imamo vsi, da bodo naši delegati kvalitetno opravljali svoje odgovorno delo. Dejstvo je namreč, da so se doslej delegati nemalokrat tudi po krivdi nas vseh odmaknili od svoje volilne baze, da smo jih torej prepuščali samoteku in zato največkrat lastni, objektivno omejeni presoji.
Manj pa se zavedamo resnice, da prek delegatskega sistema odločamo prav vsi. In kolikor bolj bomo prisotni pri delegatskem odločanju, prisotni s konkretnimi rešitvami za posamezne probleme, toliko manj bo praznega prostora, v katerem bi lahko odločale ah arbitrirale sile, ki so tuje samoupravnemu urejanju družbenih zadev.
Naša aktivnost se mora zato pričeti že na vseh temeljnih ravneh življenja - v krajevnih
skupnostih, organizacijah združenega dela, pa prek občine do republike in zveze. Nobene stopnice te samoupravno-politične organiziranosti ne kaže preskakovati, vse so enako pomembne. Se več: občinska politika (republiška politika) mora biti v bistvu izpeljava usklajenih interesov, ki prihajajo dobesedno s terena. Ah še drugače: iz vrst delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Vsakršen obraten pretok oblikovanja politike ne bi bil zaželen, ne bi bil ustaven, torej tudi ne samoupraven.
To pa pomeni, da smo skupaj odgovorni za oblikovanje takšne politike, ki bo po meri človeka, ki bo upoštevala in usklajevala mnogotere interese ljudi in združenega dela, vendar ne tako, da bi morala manjšina žagati zaradi interesov večine vejo, na kateri sedi. Zato tudi poznamo postopke usklajevanja in samoupravnega dogovarjanja, kjer naj se argumentirano krešejo mnogoteri interesi, toda vedno tako, da bodo končno pripeljali do optimalnih rezultatov. Slednje pa je možno doseči ne s trmoglavim vztrajanjem, daje mogoča o neki zadeiv le tista rešitev, ki je moja, vsakršna druga pa je že zato za odmet.
V tem razvejenem mehanizmu demokrtič-nega interesnega dialoga, usklajevanja in dogovarjanja, igrajo pomembno vlogo prav delegati, ki jih bomo v kratkem volili. Igrali bodo ,.glavne vloge“, če jim bomo pri tem pomagali, sicer se lahko hitro znajdejo v kotu. In to kaže imeti pred očmi, ko bomo v kratkem opravljali svojo državljansko pravico ter dolžnost, ko bomo volih.
MILAN MEDEN
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
TELEGRAMI
BEOGRAD - Na povabilo Švicarskega zunanjega ministrstva seje 1. marca mudil v Bernu namestnik zveznega sekretarja Lazar Mojsov. Sprejel ga je Švicarski zunanji minister Pierre Aubcrt, s katerim sta izmenjala mnenja o žgočih mednarodnih vprašanjih in dvostranskem sodelovanju. Švicarski zunanji minister je nato priredil namestniku zveznega sekretarja Lazarju Mojsovu kosilo. Istega dne se je Lazar Mojsov pogovarjal z generalnim sekretarjem zunanjega ministrstva Wcitnauerjem. Razpravljala sta o vseh žgočih vpraSanjih mednarodnih odnosov, Se zlasti pa o delu OZN, KVSE.razorože-vanju, dialogu sever-jug, vlogi neuvrščenih, Bližnjem vzhodu in afriS-kem rogu.
ŽENEVA — Dramatično povečanje zadolževanja držav v razvoju v tujini je posledica izredno velikih plačilnobilančnih primanjkljajev in inflacije v svetu. Tako je med drugim v uvodnem govoru ob pričetku ministrskega srečanja konference Združenih narodov za trgovino in razvoj poudaril generalni sekretar te organizacije Gamani Corea.
ATENE - V Atenah so eksplodirale tri podtaknjene bombe, od teh ena v uradu komunistične partije. Drugo je razneslo v kleti poslopja, kjer stanuje založnik nekega naprednega časopisa, nedaleč od mestnega srediSča, tretjo pa na pločniku v četrti Pangrati.
PEKING - »Mobilizirati ljudstvo vseh kitajskih narodnosti k enotnosti in boju za zgraditev močne in moderne socialistične države - to je bila poglavitna naloga ravnokar končanega zasedanja vsekitajskega ljudskega kongresa,“ piSejo v skupnem uvodniku pekinSki listi in poudarjajo, da se je zasedanje končalo s popolnim uspehom.
WASHINGTON - AmeriSki predsednik Carter se je odločil poseči po tako imenovanem Taft-Hartlcy-evem zakonu, da bi preprečil nadaljevanje rudarske stavke v premogovnikih, ki traja po vsej državi. Po tem zakonu ima predsednik ZDA pravico ustaviti vsako stavko sindikatov za največ 80 dni. Če v tem obdobju ne najdejo rešitve, sc stavka lahko nadaljuje.
ALZlR - Alžirska časopisna agencija APS je sporočila, da so borci fronte za osvoboditev Zahodne Sahare Polisario minuli teden izvedli več akcij v mavretanskem pristaniškem mestu Nuahdibuju. Borci fronte Polisario so minuli petek napadli več maroških in mavretanskih patrulj v Nuahdibuju. Pri tem sta padla dva vojaka, trije pa so bili težko ranjeni. Med maroškimi in mavretan-skimi vojaki je nastala zmeda in začeli so streljati na prebivalstvo. Po nekaterih podatkih je pri tem izgubilo življenje 12 ljudi, 48 pa je bilo ranjenih.
ČEZ ATLANTIK Sl BOMO po vsej verjetnost vozili zelo poceni - za vseffi sto dolarjev. Vmes je seveda - če. Če pa zategadelj, k« na prošnjo ameriške le taiste družbe „Seabord Airlines še niso odgovorili Ta družbi je namreč zaprosila urad V civilno letalstvo za odobriti1 poletov za takšno ceno. St veda pa je treba tudi zapiti ti, da bi prevažali potnike prtljago v istih prostorih 1? tala in da bi se jim tak pl* voz na relaciji New York -London splačal.
PETER	USTINOV,
ZNAN BRITANSKI IGRA LEČ in režiser, bo prejel lf tošnjo nagrado Organizacij združenih narodov, ki jo vsi ko leto podelijo za izjemi* dosežke na področju nudf nja pomoči otrokom.
MEDTEM KO SE MLM Sl PREBIVALCI ameriške# mesta Detroit ukvarjajo \ borilnimi športi za rekreati jo, so se njihove babice if dedki odločili za karate ij, povsem drugih nagibov. $ namreč skrivnost, da je 1 ZDA vse več kriminala. & prav zaradi tega se je Joanrt Shapiro, nosilka črnega pa& v karateju, odločila, da ustt novi „šolo samoobrambe & starejše’4.
PARIŠKI ZLATAR CAH TIER SE JE ODLOČIL, š ne bo odkupil diamanta, # ga je kupil Richard Burtot leta 1969 in katerega sedd prodaja Elisabeth Taylor štt rikrat dražje. Direktor pati ških draguljarjev meni, da SC štirje milijoni dolarjev za 0 diamantni prstan „popok noma stvarni", vendar pa if li, da njegovi kupci ostanejo anonimni .JVaše kupce n< privlačijo tako veliki dtt manti, posebno pa ne taki, c katerih je bulvarski tisk n* prestano pisal v teh letih.
VEČ KOT 31.000 MLADIH Američanov je lani ni redilo samomor. Te podat# so objavili v New York& kjer so imeli konferenco 0 samomorih med mladolet
presenečenja.
JOŽE PETEK
Iz zadnjega Pavlin'
=IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|HH
ŠOPEK 2A TRIST0PETINŠESTDESET DNI
= - Oproitt, ilnko, nimam lasa zate, kir moram bodli ~ bratca..,
tvojoga
SIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIHJ1
DOLENJSKI LIST
jJSKO KLUB V NOVEM MESTU - Mladi v °„vem mestu so se vedno pritoževali, da je za njihovo zabavo slabo poskrbljeno. Pred časom je ^Ppdnjih prostorih kavarne na Glavnem trgu jrvB* delati disko klub. Ob petkih, sobotah in zve‘"er fantJe “* dekleta radi zavijejo v ta
NARASLE VODE — Deževje in sneženje, ki je sledilo presenetljivo lepemu, pravemu pomladanskemu vremenu, je povzročilo, da so vode narasle. Težki potok po daljšem deževju vedno naraste, zalije ravnino pod Grmom, včasih pa tudi ogrozi mostiček za v Regerčo vas.
AVTOR ZADOVOLJEN — V petek seje udeležil predstave sevniškega Odra mladih avtor igranega dela Zlata mladina Igor Torkar. S predstavo, tudi dramaturškimi posegi režiserja Fileja, je bil zadovoljen. Po vsej verjetnosti bodo Semičani gostovali tudi v Škofji Loki (Foto: Železnik)
RAZSTAVA ZA 8. MAREC - V novomeškem Donm JLA so 6. marca odprli razstavo gobelinov in tapiserij, odprta pa bo do 20. marca. Številni obiskovalci si lahko ogledajo 30 razstavljenih del, ki so jih prispevale Novomeščanke. Zastopanih je 9 avtoric. (Foto: Bačer)
LAŽNA REKLAMA
V metliški občini se v ^dnjih dneh spet pojavljajo Prodajalci trsnih cepljenk Umljive kakovosti. Da bi preslepili ljudi, se predstavijo kot kooperanti kmetijske zadruge. Kupce hoče-J° pridobiti tudi z nesorazmerno nizko ceno sadik: Ponujajo jih po 10 dinarjev, sak pameten vinogradnik P° tem spozna, da te ^pljenke ne morejo biti kaj Prida.
O * * v' v
o ej m/s ca
bilo
NOVO MESTO: V ponedeljek je na prodaj 378 pujskov, starih ‘j0 12 tednov, in 36 prašičev, starih 3 do 6 mesecev. Skupaj je bilo Prodanih 299 živali. Za pujske je b*k> treba odšteti 640 do 900 din, ra prafiCe pa 910 do 1.300 dinarjev.
. *? pripeljali tudi 48 glav goveje živine in prodali 26,živali. Za vole Je bila cena 22 do 24 din za 1 jf ve teže, za krave 17 do 19,50 v. . ^ 1 kg žive teže, za mlado zmno pa J8 do 22 din za 1 kg žive .. . Sploh je bil prašičji sejem zelo “jvahen, na govejem pa ni bilo nič Posebnega - kljub nekoliko višjim »nam.
BREŽICE: Rejci so pripeljali na Jem 573 pUjsk0V> starih do 3 p ■s?ce> m 12 starejših prašičev. ' J^ov so prodali 476 (po 35 din 1 do o«* .teže)> Prašičev pa 8 (po 24 din kilogram žive teže).
(Nadaljevanje s 1. strani)
novih prostorih bo potrebno pridobiti 72 vzgojiteljic, 14 medicinskih sester in 46 varuhinj. Kot nova oblika varstva pa bo vpeljano tudi varstvo na domu. Zaenkrat bodo s tem začeli samo v Novem mestu, kjer so pri treh zasebnicah ugotovili ugodne pogoje za tako delo, ki se bo odvijalo pod redno kontrolo vzgojnovarstvene ustanove. Varuhinja v takem vrtcu bo redno zaposlena, otroci pa bodo sprejeti v varstvo po istih merilih in po istem postopku ter po enakih cenah kot v ostale vzgojnovarstvene ustanove. Priporočajo, da bi s tako obliko varstva poizkusili tudi na podeželju, posebno v manjših industrijskih krajih. Za gradnjo novega vrtca je tam premalo interesentov in bi bila naložba nesmotrna ter varstvo predrago, zato bi z varuštvom pod okriljem vzgojnovarstvenih ustanov začasno rešili probleme varstva.
Treba je še poudariti, da bomo imeli letos v novomeški občini za potrebe otroškega varstva za enotni in dopolnilni program na razpolago okrog 36
Kmetijski
Priporočene sorte koruze
j^Iznjed vseh vrst žita zahteva koruza največ toplote in sonca 12 d	mora	hneti zemlja vsaj 8 stopinj Celzija, zrak p;
pr 5°'18 stopinj: take temperature pa nastopijo pri nas šele kori t	aPrila. Potemtakem je setev še daleč, vendar je že
5“tno misliti nanin nrinrnviti vsai wm>
ramo
take temperature pa nastopijo pri nas šele Potemtakem je setev š< misliti nanjo, pripraviti vsaj seme.
ično seme ali kot pravi bolj uveljavljeno ime: hibridna je že vsem pridelovalcem dokazala svoje prednosti. Že
Om pridelovanju pšenice. (jj/J^ilnega pomena je, da izbe
*dnost[
sorte	-	-	-
nimj v ra2redu 200 in 300. Med zelo hvaljenimi in priporoče-°bliiri °,^}asri naslednje sorte, ki imajo največkrat kar oznake v
BBstral • BC 290> U 280> 0SSK 272> ZP 235> LG n> Slede ‘2 se.veda svoj čas tako priljubljeni vvisconsin 270, ki pa du 3on OVitnosti precej zaostaja za novejšimi sortami. V razre-rodi •Vtlnaj Posebej omenimo sorte: BC 360, ki zelo zanesljivo raznLl*! zp ^70, PEZG 349 itd. Ob slabših vremenskih tvegan V c*eževnih poletjih, je pridelovanje teh sort lahko že
milijonov dinarjev. Praksa kaže, da je kljub velikim potrebam denarja za gradnjo več, kot ga zmoremo porabiti. Vzrok: pomanjkanje lokacij.
Silosi iz Fare
Kolektiv kočevskega Itasa se je pred kratkim odločil, da zgradi v KS Fara ob Kolpi svoj obrat za proizvodnjo silosov za potrebe kmetijstva. Proizvodno dvorano, ki bo merila okoli 2.500 kv. m, bodo postavili v Pirčah. Gradnja in oprema bosta veljali okoli 90 milijonov, ta denar pa so zagotovili iz lastnih virov Itasa (26 odstotkov), posojil dobaviteljev (21 odst.) in posojil poslovnih bank (53 odst.). Gradnja se bo začela predvidoma že aprila, proizvodnja v novi hali pa še pred koncem leta. Čeprav hala še ne stoji, so v Itasu sklenili že precej pogodb za prodajo proizvodov iz tega obrata.
V Itasu so se odločili za investicijo na tem območju iz več razlogov. Predvsem je tudi KS Vas-Fara uvrščena med manj razvite v okviru Slovenije; razen tega je tu precej strokovnega in drugega kadra, ki bi rad delo doma; 'tu ne bo treba graditi stanovanj, oziroma vsaj veliko ne; razen tega so za investicije na nerazvitih območjih dana posojila pod ugodnejšimi pogoji. Seveda ima Itas to proizvodnjo tudi v svojem srednjeročnem programu, in torej s to investicijo le uresničuje svoj načrt.
J. PRIMC
Boj proti gozdnim
požarom
ijei, Zaradi heterotičnega učinka se — dokazano — poveča pri-	|
2^. _v prvem letu za 10 do 25 odstotkov. V Sloveniji sejejo	I
jj, j!.^e L000 ton potrjenega hibridnega semena koruze na leto	|
iskan .iziemnega ni, če za zamudnike zmanjka kaka najbolj	1
jJj ^ hvaljena sorta.
ŠČen» CSt*’ ^ h*1 hibridno seme, pa še zdaleč niso izkori- | dom ’ ^ve tretjini slovenskih koruznih njiv zasejejo še z § je taiV^btanim semenom, često celo še od navadne koruze. To	_
da v -h 8°sP°darska škoda, razen tega pa tudi poglavitna ovira,	i	|
•riredh l°vanju k°ruze Lij11*3 povečevanju zasejanih površin ne	i	I
kot so 0 ta^° skokovitega napredka glede hektarskega donosa,	§	|
V sredo, 22. februarja, je bil v prostorih črnomaljskega Društva upokojencev medobčinski posvet o požarnem varstvu gozdov, ki ga je pripravila Uprava javne varnosti Novo mesto. Udeležili so sc ga predstavniki UJV, Gozdnega gospodarstva, gasilcev, osnovnih šol, milice, novomeškega letalskega centra, republiški in medobčinski gozdni
inšpektor, predstavniki občin, sodniki za prekrške itd.
Novomeška UJV je tak posvet skupaj z GG Novo mesto organizirala že lani in izkazalo se je, da je bil zelo koristen. Izvajanje sldepov posveta je pripomoglo, da je bilo lani gozdnih požarov precej manj kot v prejšnjih letih.
Na letošnjem posvetu, ki so ga pripravili pred prihajajočo pomladjo, ko je na tem območju največ gozdnih požarov, so se kritično pogovorili o izvajanju lanskih sklepov in sprejeli še nove obveznosti za varstvo gozdov, te pomembne družbene dobrine. Od sedanjega posveta si vsi veliko obetajo, še posebej zato, ker so se ga udeležili tudi predstavniki šol. Do sedaj je bilo za vzgojo najmlajših na področju požarnega varstva gozdov premalo narejenega.
! Brez besed I
Polnimo pisarne
Že dolgo ni več skrivnost, da dobri delavci običajno postanejo slabi administratorji. Tudi na nedavni seji sevniške občinske konference ZK je med razpravo o socialnih vprašanjih beseda nanesla večkrat tudi na težnje delavcev po „se-litvi“ od proizvodnega dela k pisarniškim opravilom.
Za bohotenje administrativnih opravil najbrž ni kriv le sistem, kar nekateri tako radi trdijo. V proizvodnji ni posebnih težav pri merjenju delovnih opravil in nalog, v pisarnah pa se zatika. V Sevnici celo še do začetnih poskusov merjenja ni prišlo. Zato je pisarniško delo bolj ali manj odmaknjeno, čeprav so
j=iiiiiimiiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiimiiiiimiiMiiiiiimimwiiiiiiiiiiii=
r;	(Marjan	Bregar)	E
izberemo pravo sotro, ne le glede i |
revania *r>teinveč tU(B dolžine rastne dobe in časa dozo-V ra/iL k*6 na ranost so vse sorte hibridne koruze razvrščene =	=
sorta . e °d 100 do 800. Čim manjša je številka, tem zgodnejša i	|
Za ’
rte ^°*enJsko priporočajo strokovnjaki Kmetijskega inštituta | I
_ , ^ razredu 900 in 300	7pln	hu-ilipnimi	in	nrinnrnj*»_	—
_Z>9 7=Vt
ponekod drugje že dosegli uspehe pri merjenju tega dela.
Znana ugotovitev predsednika jugoslovanskih sindikatov Mike Špiljka, da delo, ki se ne da meriti, tudi ni potrebno, gotovo drži tudi za sevniške pisarne, za katere kaže, da tudi vnaprej ne bodo ostajale brez delovnih moči. Seveda v primeru, če bomo odpovedali pri poklicnem izobraževanju. Po zadnjih podatkih se je od 151 sevniških osmošolcev samo enajst učencev odločilo za vpis v gimnazijo, okoli petdeset pa si jih želi v poklicne šole. Zlasti za slednje bo treba najti ustrezna učna mesta, sicer bomo še naprej polnili pisarne.
A.Ž.
Male banke
Ljubljanska banka, poslovna enota Kočevje, se bo predvidoma že marca preselila v nove poslovne prostore. Ob tej priložnosti bodo del sedanje stare opreme razdelili šolskih hranilnicam, ki jih imajo na svojem območju (občini Kočevje in Ribnica) kar dvanajst.
Šolske hranilnice so nekakšne male banke, spodbujajo mladino k varčevanju. Tako se mladi navajajo na smotrno porabo denarja. Kdor se nauči varčevati v mladosti, bo varčeval tudi kasneje.
Šolske hranilnice tudi razbremenjujejo redne banke, saj prevzemajo velik del njihovega dela. To delo opravljajo v šolskih hranilnicah brezplačno in običajno potrebujejo zanj le svinčnik in nekaj kartic. Vodjem teh bank se zaradi preproste opreme in veliko dela dogaja, da jim vsote ne gredo skupaj, se pravi, da se pri računih motijo. Zato so na nedavnem zboru varčevalcev predlagali, naj bi imele šolske hranilnice svoje prostore, najpotrebnejšo opremo in tudi stroje (računske). Predstavniki banke so zagotovili, da bodo prispevali potrebno opremo za šolske hranilnice.
J. P.
CELO IZVAŽALI BODO
Pogodbena organizacija združenega dela Regulator v Brežicah zaposluje 15 ljudi. Za letos načrtujejo gradnjo proizvodne hale. Zanjo bodo morali odšteti dva milijona dinarjev, pri čemer si bodo pomagali s kreditom. Svoje izdelke bodo izvažali in za leto 1978 so ocenili vrednost prodaje na tuje na 1,8 milijona
= dinarjev.
VABiLD
Društvo upokojencev Brežice vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v soboto, 18. marca, v dvorani Doma JLA v Brežicah. Pričetek ob 9. uri. Vsak udeleženec bo po občnem zboru lahko prejel plan izletov za 1978 leto.
Izvršni odbor
r redno s apisatt •••
Napovedujejo, da bomo v Sloveniji še pred koncem tega leta dobili zakon, ki bo vnesel več reda na področje samoupravnega družbenega načrtovanja ter predpisal vsebino in metodologijo planskih dokumentov. Načrtovanje naj bi se sploh otreslo pomanjkljivosti in nedorečenosti, dobilo naj bi še večjo veljavo. Slednjo bi mu zagotovilo to, da bi ga dobili v roke dejanski nosilci načrtovanja. To so prav gotovo občine, znotraj njih pa tozdi, krajevne skupnosti, SIS in drugi.
Pravo načrtovanje vidi dalje od lastnega plota. Z dogovarjanjem in sporazumevanjem se doseže tudi razvojna skladnost, kar bi morali upoštevati že temelji planov. Dosedanje izkušnje, na katere so opozorili tudi
Načrtovalni zakon pride
na nedavnem dvodnevnem posvetu m Otočcu, ne govorijo temu povsem v prid. Načrti precejšnjega števila tozdov so, denimo, preveč optimistični, drugi načrti spet preveč zagledani v eno smer.
Medobčinsko sodelovanje na tem področju lahko veliko prispeva k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju vsake občine in posameznih panog. Dolenjci in Posavci, povezani vsak v svojo regijo, bodo temu prav lahko pritrdili, saj so z enotnim načrtovanjem gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja dosegli tudi precejšnjo skladnost. Še vedno pa se še vse preveč čutijo meje, ki ločijo eno regijo od druge.
Da bi načrtovanje postalo v občinah bolj strokovno in družbeno bolj odgovorno opravilo, ne bi bilo odveč v občinah ustanoviti posebne svete za razvojno politiko. Naloga slednjih bi bila stalno usklajevanje in usmerjanje dela od priprave gradiva do uresničevanja stališč in sklepov. Kot je razbrati iz osnutka republiškega zakona o družbenem načrtovanju, naj bi imele občine tudi strokovne planske službe. S takim delom v občinah tudi boljšega medobčinskega sodelovanja pri planiranju ne bo težko doseči. / 2.
Vrnitev
»odpisanih”
Po skoraj 10-letnem premoru novomeški jamarski klub spet živi
Od ponedeljka, 6. marca, novomeški jamarski klub Vinka Paderšiča — Batreje ni več med „odpisanimi“. Za njegovo vrnitev v življenje in delo so se prejšnji in novi člani odločili na oživitve-nem občnem zboru, ki je bil tega dne v sindikalni dvorani, slast po lepotah kraškega podzemlja in raziskovanja še ne odkritih jam se je v zbranih jamarjih prebudila tudi po predavanju z diapozitivi, ki ga je pripravil Rado Gospodaric iz postojnskega Inštituta za raziskovanje Krasa.
Iz skoraj desetletnega mrtvila bo jamarje v novo raziskovalno obdobje popeljal novi klubski predsednik Lojze Medle, eden tistih jamarjev, ki so začeli spoznavati lepote in skrivnosti podzemlja zbrani okrog kirurga dr. Uroša Tršana, navdušenega jamarja in alpinista, ki se je nekaj let po odhodu iz Novega mesta smrtno ponesrečil v slovenskih gorah. Med drugim so se odločili, da bodo letos raziskali jamo v Gaberju, pomagali pri raziskavah in arheoloških izkopavanjih jame pri Luknji v Prečni, na tečajih in seminarjih usposabljali naraščaj, dopolnili opremo in uredili prostore, ki so jih dobili v starem Domu JLA.
Na obnovitvenem občnem zboru so se dogovorili, da bodo sodelovali z vsemi drugimi jamarskimi organizacijami na Dolenjskem in z njimi opravljali skupne raziskave. Hitrejše in zanesljivejše odkrivanje jam jim bo omogočilo boljše sodelovanje z gozdarji.
Brez splošnih delegacij v KS
FAKULTETA RESNIH SLUŠATELJEV - Nekatere delovne organizacije so s fakulteto pričele uspešno reševati kadrovske probleme. (Foto: J. Pavlin)
Visoka šola brez osipa
Uspešna prva generacija študija ob delu fakultete za strojništvo — V jeseni druga skupina slušateljev
BORCEM DOMOVINSKO PRAVICO
Delegati občinske skupščine v Krškem so na torkovi seji sklepali o podelitvi domicila Gubčevi brigadi, katere bojna pot je trajala 981 dni. V njej so se borili borci iz vse Slovenije. Brigada je preživela v bojih 477 dni. Napadla je 37 utrjenih mest in krajev. Skupaj s Cankarjevo brigado je v Jelenovem žlebu izbojevala eno največjih zmag nad fašističnimi enotami v Sloveniji. Boj v Jelenovem žlebu je postal legenda zaradi tega, ker je bila brigada po številu in oborožitvi šibkejša od sovražnika. Gubčevo brigado so ustanovili 4. septembra 1942 na Trebelnem; tedaj je štela 640 borcev in bork. Od takrat do konca vojne je šlo skozi to brigado nad tri tisoč borcev. Od 3015 borcev, ki so se v njej borili, jih je padlo 628, a 512 je bilo ranjenih.
Pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu bodo v jeseni končali dveletni študij ob delu slušatelji oddelka višje šole fakultete za strojništvo v Ljubljani.
To, trenutno edino fakulteto na Dolenjskem že od jeseni 1976 obiskuje 57 slušateljev, od katerih jih je dvajset zaposlenih v novomeški tovarni 1MV, ostali pa so iz drugih delovnih organizacij. Predavanja in vaje izvaja fakulteta v obsegu študijskega programa kot za redni študij, predavatelji pa upoštevajo tudi znanje, ki so si ga študentje pridobili na svojih delovnih mestih. S seminarskimi in diplomskimi nalogami študentje rešujejo proizvodne probleme iz svojih delovnih organizacij.
Inž. Božo Hočevar, ki skrbi za povezavo fakultete z združenim delom v tovarni IM V, je o višješolskem študiju ob delu v Novem mestu povedal: „Mi in profesorji iz Ljubljane, ki spremljamo delo oddelka, smo presenečeni nad resnostjo študentov. Vse kaže, da osipa ne
SEVNICA: SELE TRETJIČ SKLEPČNI
Kar dvoje sklicev delegatov kulturne skupnosti sevniške občine je bilo nesklepčnih, čeprav so odločali o tako pomembnih stvareh kot sta zaključni račun za lansko dejavnost in tako imenovani aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje v letošnjem letu. Prvega sklica seje udeležilo vsega devet delegatov. Drugič jih je prišlo samo 14 od 35. Nerazumljivo je, da so manjkali delegati društev v zboru izvajalcev. Drugega sklica so se udeležili le delegati iz društev v Loki pri Zidanem mostu, s Studenca in sevniških gasilcev. Izvršni odbor si v tako nezavidljivem položaju ni mogel drugače pomagati kot da so na izpolnjevanje delegatske dolžnosti opozorili predsednike krajevnih skupnosti in posameznih društev. Tretji sklic je tako na kraju v ponedeljek le uspel.
TOZD ELEKTRO NOVO MESTO,
Novo mesto. Ljubljanska, 7 b.o. — razpisna komisija
razpisuje prosta deta in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo,
ZA VODENJE SPLOŠNIH ZADEV TOZD.
Dalo združuje za 4 leta.
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je pravnik
— da ima 5 let delovnih izkušenj
— da je moralno-politično neoporečen in aktiven v uresničevanju delavskega samoupravljanja.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh na naslov: TOZD Elektro, Novo mesto. Ljubljanska 7 „Za razpisno komisijo".
O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Razpisna komisija ne bo obravnavala vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev.
bo. Predavanja potekajo v prostorih kmetijske šole na Grmu štirikrat na teden po štiri ure. Slušatelji opravljajo laboratorijske vaje v laboratorijih IMV, nekaj vaj pa opravijo tudi v drugih delovnih organizacijah. Za uspeh skupine je zaslužno zelo dobro sodelovanje med predavatelji, združenim delom in Šolskim centrom za kovinarsko stroko4*.
V jeseni bo pričela študirati druga skupina slušateljev, seveda če bo dovolj prijav. O oddelku fakultete za strojništvo pa razmišljajo tudi v Krškem, kjer nameravajo pričeti s prvo skupino študija ob delu že v
jeseni’	J.	PAVLIN
OBISKI IN OBDARITVE
Krajevna organizacija Rdečega križa iz Brestanice je za 8. marec obdarila vse ženske, stare nad 70 let. Teh je v krajevni skupnosti izredno veliko, saj šteje seznam kar 105 imen. Obdaritev je bila predvsem simbolična, za prisrčnost pa so poskrbeli mladi člani Rdečega križa. Na vsakem zavitku je bilo njihovo voščilo in šopek zvončkov za pozdrav.
LEPA PROSLAVA V BRŠLINU
V ponedeljek popoldne so na pobudo krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti v Bršlinu pripravili lepo počastitev žena. V osnovni šoli je bila akademija z dobrim sporedom, pri čemer so sodelovali tudi učenci bršlin-ske osnovne šole. Hvaležnost številnih mater in žena je bila očitna; vesele so bile pozornosti in skrbi tako organizacij kot mladine, da so na mednarodni praznik delovnih žena obudile spomine na prehojeno pot v boju za žensko enakopravnost. Kot vedno pa je delež mladih tudi tokrat iskreno razveselil vse udeleženke slavja.
Zborov občanov — bili so v petek, soboto in nedeljo, 10., 11. in 12. februarja - se je na 46 mestih v črnomaljski občini udeležilo okoli
2.000	občanov. Zelo dobro so bili zbori občanov obiskani v vaseh, slabše pa v Črnomlju. Računajo, da se je iz vaških krajevnih skupnosti iz 80 odst. gospodinjstev zborov udeležil vsaj en član. Na vsakem zboru sta bila po dva občinska aktivista SZDL, ki sta podrobneje razlagala zadeve, ki so bile na dnevnem redu in odgovarjala in pojasnjevala vse, kar je občane še zanimalo.
Na teh zborih so tudi sklenili, da v nobeni KS ne bo splošnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti; v treh KS imajo po deset posebnih delegacij, v treh po štiri združene
DELEGATI ZA KONGRESA
V ponedeljek, 27. februarja, so na seji občinske konference ZKS Metlika izvolili delegate za jugoslovanski in slovenski kongres Zveze komunistov. Za delegata na 11. kongresu ZKJ je izvoljen Janez Dragoš, ki bo tako na tem kongresu zastopal komuniste iz obeh belokranjskih občin. Za 8. kongres ZKS pa so izvolili: Ivana Malešiča iz Beti, Zdravka Pavloviča iz TGP, Martina Štubljarja iz Kmetijske zadruge in Mira Stoparja iz Novoteksa.
Izvolili so tudi štiri delegate za medobčinski svet ZKS za Dolenjsko. To so:	Albina
Tošeska, Janez Videtič, Anton Pezdirc in Niko Zupanič, po funkciji pa je član MS še sekretar OK ZKS Jože Mozetič.
Naročnikom
Dolenjskega
lista
Te dni vas bo obiskal pismonoša s položnico za polletno naročnino za DOLENJSKI LIST. Prosimo, pripravite denar, da ne bo odšel praznih rok in da ne bo nepotrebnega, dragega ter zamudnega ponovnega terjanja!
NAROČNIKE IZVEN SLOVENIJE prav tako prosimo, naj sami čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino; položnico lahko kupite na vsaki pošti.
NAROČNIKE V TUJINI bomo o njihovih zaostankih naročnine obvestili v prihodnjih tednih. Prosimo jih, da nam pošiljajo naročnino v obliki čekov, z mednarodno poštno nakaznico in v priporočenem pismu. Če jim plačujejo naročnino domači sorodniki, jih prosimo, da vsaj polletno naročnino takoj nakažejo s položnica VSEM ZAMUDNIKOM smo prišteli tudi lanske zaostanke, hkrati pa ponovno obveščamo vse naročnike, da je naročnino treba poravnati za pol leta vnaprej, saj prejmemo Vaša vplačila vedno šele sredi prvega oz. drugega polletja.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
„SOP" KRŠKO, Svet za medsebojna razmerja TOZD IKON Kostanjevica na Krki objavlja po Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta dela opravila:
1. PLANER - LANSER
2. TEH. DOKUMENTARIST
3. IZVAJALEC OPRAVI L V KONSTRUKCIJI
Pogoji: pod 1.
— TSŠ strojne smeri ter 6 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih opravilih
— 3-mesečna poskusna doba
— odslužen vojaški rok
Pod 2.
TSŠ strojne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu
— 3-mesečna poskusna doba
— odslužen vojaški rok
Pod 3.
Končana I. stopnja strojne smeri ali končana srednja tehniška šola strojne smeri z nad 3 leti prakse v konstrukciji
— 3-mesečna poskusna doba
— odslužen vojaški rok
Stanovanj ni. Rok prijave 15 dni po razpisu. Kandidati bodo dobili pismena obvestila najkasneje do 28. 3. 1978.
dclcgacije, v petih KS pa po dve združeni dclcgaciji. Zbori so jasno pokazali, da so ljudje doumeli pomen in vlogo delegacij za SIS, zato tudi ni bilo odporov in težav pri podpisovanju izjavnic kandidatov, ki bodo na kandidatni listi.
Občani so se na zborih podrobno seznanili z družbenoekonomskimi gibanji v občini za letošnje leto, dobili so poročilo o izvedbi javnih del v občini v obdobju 1972 — 1977, precej pozornosti so posvetili programu javnih del za letošnje leto.' Na zborih so sprejeli priporočilo občinskega izvršnega sveta, naj akcije za odstop obveznic posojila za ceste potekajo znotraj krajevnih skupnosti, in to tako za tista dela, ki so že v programu javnih del, kot za druga, ki so potrebna v posamezni KS. Še vedno je nekaj vasi, ki pričakujejo, da bo vse njihove težave uredil nekdo od zunaj, da same niso dolžne ničesar storiti, češ saj sta tukaj krajevna skupnost in občina. V večini primerov pa so ljudje že spoznali, da je njihov napredek v veliki meri odvisen od njih samih, da je treba nekatera dela opraviti le s svojim delom in denarjem.
VELIKO ZANIMANJE ZA ROČNA DELA
V čast 8. marcu je Dom JLA v Novem mestu organiziral več prireditev. Tako so 6. marca odprli razstavo gobelinov in tapiserij, po njenem zaključku 20. marca pa bo razstava vezenin. Hkrati so razstavili znamke v okviru Filatelističnega društva, na katerih je upodobljena žena revolucionarka, delavka in mati. Za 8. marec pa so brezplačno predvajali tudi film ..Dekliški most“. V okviru mednarodnega dneva žena organizira Dom JLA tudi predavanje za vojake. Znani beograjski mojster fotografije Peter B. Ra-dojčič bo z barvnimi diapozitivi olepšal predavanje „RevoIudja - svoboda - mmladost — domovina".
,INA‘ ZMAGALA
Novomeški rokometni delavci so v počastitev dneva žena pripravili rokometni turnir, ki so se ga udeležile ženske ekipe iz Siska, Velenja, Preddvora in Novega mesta. Zasluženo so zmagale gostie iz Hrvaške, ki so osvojile pokal pokrovitelja turnirja občinske konference SZDL. Rezultati: INA - Velenje 15 : 10 (9 : 8), Krka - Velenje 7 : 7 (3 : 3), Krka - Preddvor9 : 9 (3:7), po sedemmetrovkah 11 : 13, in INA — Preddvor 11 : 10(7 : 3). (D. P.)
NOVO MESTO:
1.	RAKO
Novomeški kegljaški delavci so vzorno pripravili četrto izbirno tekmovanje za sestavo moške kegljaške reprezentance Jugoslavije. Na kegljišču „Pri Vodnjaku" je nastopilo štirinajst najboljših jugoslovanskih kegljačev, manjkali so le Nikola Dragaš in Matjaž Hočevar.
Rezultati: 1. Rako (Split) 7.324,
2.	Steržaj	(Branik) 7.309, 3.
Belicijan (Gradis) 7.276, 4. Kačič acus) 7.2
(Grad
.264 itd.
OTROCI NA SMUČEH
4. marca je športno društvo Krka organiziralo v Kranjski gori tekmovanje v veleslalomu za otroke, katerih starši so zaposleni v Krki. Tekmovanja se je udeležilo 66 otrok od
4.	do 16. leta starosti. Smučarsko znanje so si otroci pridobili na smučarskih tečajih, kijih je organiziralo športno društvo na Mali Kopi in na Peci v Avstriji.
J. G.
ŠESTIČ PETEROBOJ V VELESLALOMU
Letošnje tradicionalno, šesto po vrsti, prvenstvo v veleslalomu Krka - Lek - Bayer-Pharma - TOK -Gorenjski tisk je organiziral Lek na Krvavcu. Kljub slabim vremenskim pogojem so se srečanja udeležili 103 smučaiji iz petih delovnih organizacij. Proga je bila dolga 1100 metrov in je imela 30 vratec.
Prvenstva se je udeležilo 40 smučarjev Krke. 2e četrtič so osvojili pokal, saj so bili ekipno - v moški in ženski - pa tudi v skupni uvrstitvi prvi. V prejšnjih sečaniih so trikrat zapored osvojili pokal in si ga tako priborili v trajno last.
J. G.
KOČEVJE: MLADI TEKMUJEJO
Kočevski mladinci so pred kratkim dokončali mladinsko prvenstvo v košarki in tekmovanje v odbojki. Za košarkarsko prvenstvo se je prijavilo 15 ekip. Zmagala je gimnazija, ki je v finalni tekmi premagala klub študentov z minimalno razliko 96 : 95.
Tekmovanja v odbojki so se udeležile le štiri ekipe. Končni vrstni red: 1. Klub študentov 6 točk, 2. garnizija Ribnica 4, 3. gimnazija 2 in 4. občinska konference ZSM.
IZVOLJENI DELEGATI ZA KONGRESA
V petek, 24. februarja, so na seji občinske konference ZKS Črnomelj med drugim izvolili delegate za XI. kongres ZKJ in VIII. kongres ZKS ter člana medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko. Na XI. kongresu ZKJ bo komuniste iz obeh belokranjskih občin zastopal Dragoš Janez, komandant občinskega štaba.TO Črnomelj, za dele-gatesna VIII. kongresu ZKS pas so izvolili: Jožico Bukovec iz Iskre, Borisa Hutarja izsBelta, VerosJukič, ravnateljico COŠ Semič, in Milana Šimca,. upokojenca s.iz Črnomlja. Člani MS ZKS za Dolenjsko spa so:S Janko Gladek, Mirko Jelenič, Sonja Lovrenčič,.Jure Perko in Lojze Šterk.
„NE PLAČAMO, NE PLAČAMO “
Uprava .brežiškega Doma JLA je v ponedeljek zvečer povabila v Brežice zagrebške gledališčnike in se s to prireditvijo pridružila praznovanju 8. marca. Gostje so v prosvetnem domu uprizorili komedijo „Ne plačamo, ne plačamo." V torek je bil v Domu JLA tovariški večer, prav tako namenjen ženskam. Za dobro razpoloženje je' igral ansambel Pera Dimitrijevima, pela pa Andreja Zupančičeva.
Nadvse prisrčne pa so bile proslave dneva žensk, ki so jih pripravili šolarji in varovanci predšolskih oddelkov. Osmi marec so slavili v vseh krajevnih skupnostih in ob tej priložnosti obiskali borke, partizanske matere in ostarele ženske, ki se zaradi slabega zdravja ne morejo več udeleževati skupnih slovesnosti.
Hrast je vse močnejši
....
S prvega občnega zbora obrtne zadruge »Hrast"
..Novomeška obrtno-nabavna prodajna zadruga Hrast je v kratkem času postala močna in samostojna," je dejal 3. marca na prvem občnem zboru članov zadruge predsednik novomeškega izvršnega sveta Avgust Avbar. „To pomeni, da smo tako organizacijo pri nas potrebovali. Hrast je vse bolj ugleden, na področju malega gospodarstva pa čaka člane in zadrugo še kup odgovornih nalog. Zato se lahko nadejate pomoči družbe, zakaj za tovrstno dejavnost smo vedno bolj zainteresirani...“
Prvega zbora članov zadruge se je udeležilo nekaj več kot 30 članov, na njem pa so pregledali dosedanje delo. Ugotovili so, da je zadrugo, ki vključuje ohrtnike iz štirih občin (Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje), ustanovilo 26 obrtnikov, ob koncu januarja pa je imela včlanjenih 66 obrtnikov. Poslovni predmet zadruge je zelo širok, kajti ob ustanovitvi je bilo registriranih več kot 70 različnih dejavnosti. V razpravi so člani omenili, da bi bilo potrebno vpeljati še nove obrti, Avgust Avbar pa je omenil, naj bo zadruga poslej nekakšen svetovalec za odpiranje novih obrtnih dejavnosti. Poudaril je, da veliko obrtniških del na primer opravijo ljubljanski obrtniki in da je škoda, da na ta način občina ostaja brez ..zaslužka". Nadalje je omenil usluge na tiskarskem področju, za katere gre iz občine več kot dve stari milijardi dinarjev.
Nato so 'Slani razpravljali o načrtovani i stlizaciji. Predvidevajo, da bom v letošnjem letu presegli 30 milijonov din, dohodek pa naj bi se gibal okoli 1,238 milijonov din ali 4,1 odstotka realizacije. Ob koncu zbora so člani dobili za javno razpravo dva samoupravna sporazuma, in sicer ,0 združevanju v obrtno zadrugo Hrast* in ,0 združevanju dela in sredstev, o skupnih stroških poslovanja, o pridobivanju in delitvi dohodka iz naslova združenega deta in sredstev v obrtni zadrugi*.
J. PEZELJ
9/n/
TJhtttauifoio' flidar
o TISKU IN POŠTI MED NOB
Prejšnjo sredo se je rednega estanka članov novinarskega krož-udeležil tudi tov. Marjan Tra-c Liovoril nam je ° parti-nskem tisku in pošti med NOB. j !' Tratar je bil med vojno učitelj korektor Slovenskega poročeval-ti; ki so ga tiskali v partizanskih
Dod^vf*1’ Zat0 nam je *a^Ko zelo P utobno opisal zanimivosti o tisku raznašanju časopisov, pri čemer meli veliko vlogo pogumni kurir-
JOŽICA BREZNIKAR nov. krožek
Dijaški dom Majde Sile
mati, prišel bo cas ..
let^Jre*^ dn* >n minilo bo štirinajst nji’ ™ sem na svetu. Mater sem senf1-^ čutila. Sele čez leta, ko in ? ,govor*'a >n se zavedala sebe naih i° ’ “H1 spoznala, da je nk; °J varno v tesnem materinem daJemu' ^ati skrbi zame. In kaj ji da>w v..zamer>o? Štirinajstletnega Vča i? ^ r‘,seni	vračati,
vlnh c Sem t**0 zuhtevna. Toda Dri«n? u° * Se*)i sem ji hvaležna in za vc b ’ ko * J'bom oddolžila m-j ’. 11 je storila zame. Mati je m°l na}večji zaklad.
ROMANA PANGRČIČ lit. krožek OS Velika Dolina
o OBISKALI SMO SNEMALNO EKIPO
Delovna organizacija Viba fil-ie. povabila predstavnike . tuturnih skupnosti, novinarje tn predstavnike kinematograf-e mreže na ogled snemanja novega slovenskega filma .Praznovanje pomladi14, da bi se omenjem predstavniki seznanili s težavnim delom na terenu ter s stroški, kijih projekt tega filmapnnaša. Zal je bil obisk zelo slab: udeležilo se ga je vsega nekaj novinarjev in nekaj predstavnikov kinematografov. Obiskovalce je presenetila odlična scena, delo scenografa Nika Matula.
Š.F.
V MIRNI PECI „RAZVALINA ŽIVLJENJA44
sIm rJpdeU°, 26. februarja, je igralno i,^1? KUD Mirna peč ponov KarieS?? a 113 na5em °dru Finž-je hii? J810 Razvalina življenja. To drami? u8a. uprizoritev te ljudske ie hiia na, ^irnopeškem odru, zato Premi«^ a manJ številna kot pri PodLt?1’ ver'dar je bil trud igralcev šopki r- i burn‘m aplavzom in ČE n,l°Z;.	je 1° skromna zalivala,
stih m S	’ koliko truda in pro-
ci da ° S0 morali žrtvovati vsi igral-Predvc S° P°stavili to igro na oder. serin * pa 8re velika zahvala režimu ;PV- Marjanu KOLENCU, ki zdtuži«V tci .ljudski drami uspelo ki sn * starejšo generacijo igralcev, stopal: Pred nekaj leti uspešno na-mlaitn „na dolenjskih odrih, in pa nimanuPnerac‘j°’ ki kaže veliko za-nost h vrste kulturno dejav-sami' f*oudariti je treba še to, da so kulise b-01 'zdelali in postavili vse ne da V.- so Potrebovali pri igri, Pačilo 23 svole delo zahtevali kako
niiiiiiiiiHiii
- !',r' Zfi*
. «*•	'•?. *
JEZNI VAŠKI FANTJE - V Sotli pri Mimi so fantje naredili mlaj, da bi tako na star spodoben običaj počastili poroko njihove sovaščanke. Dekletu in njenemu fantu pa stari običaji niso bili pri srcu, zato sta jih preskočila ter odšla iz vasi prej kot je bilo dogovoijeno. No, tudi za take primere ima izročilo svoje zdravilo. Fantje so postavili voz na streho kozolca. Na srečo pri tem ni bilo škode, sicer bi v prepletanje starih običajev posegli tudi miličniki.
Čudno »pridobivanje strank”
Zgrešen prijem propagandista ali administrativna hiba?
V poštnem nabiralniku se je pred dnevi znašel račun za deset številk časopisa TV—15, ki pa jih (ni vrag, da ne bi poznal teh dveh črk!) še nisem videl.
In kot verjetno vsak občan, dobro poučen od lastnih podobnih izkušenj, sem sprva pomislil, da gre za nebogljeno napako. Pa sem se takoj spomnil dogodkov iz lanskega leta, ko sem iz taistega časopisa prav tako dobil račun za poravnavo nekaj številk TV—15 kot njihov redni naročnik. Še danes mi ni jasno, kako so prišli do mojega priimka, ko pa ni napisan niti v telefonskem imeniku. No, račun sem takrat zavrnil in dodal seveda ustrezno pojasnilo. Pa vse kaže, da to ni prav nič zaleglo.
Račun je ponovno tu, z njim pa tudi ogledalo administrativne nesposobnosti naročniškega oddelka navedenega lista. Ali pa popolnoma zgrešen prijem .nadobudnega4 podjetniškega propagandista, ki se niti ne zaveda, da dela svojemu podjetju neprimerno večjo škodo kot korist.
MLADI SO DELAVNI
00 ZSMS Krmelj je nekaj let životarila, z dejavnostjo pa je spet začela ob koncu lanskega leta. Zdaj šteje nad 60 članov, ki se vsak teden na sestankih dogovarjajo o delu. Pripravili so družabni večer in silvestrovanje, izkazali so se pri referendumu, okrasili volišča, za letos pa načrtujejo več delovnih akcij v okviru krajevne skupnosti. Mladi recitatorji sodelujejo pri raznih prireditvah, iz vrst mladih pa je tudi precej kandidatov za bližnje volitve. Volje mladim, ki jih vodi Marina Mirt, ne manjka, četudi nimajo lastnih prostorov.
BORIS DEBELAK Krmelj
MIRNA PEC: LITERARNI VEČER
V počastitev stoletnice rojstva Otona Župančiča smo mladinci 00 ZSMS Mirna peč 4. marca pripravili literarni večer. Prireditev je bila v mladinski sobi in je bila dobro obiskana, nastopajoči pa so z recitalom prikazali Župančičevo pesniško delo.
MILENA SUKOVIC Mirna peč
III!
Če slednjo besedo v danem primeru sploh lahko uporabimo.
BOJAN BUDJA
Zadovoljstvo in grenkoba
Vedno sem se zanimal za dogajanja v mestu, zlasti pa so me zanimale kulturne prireditve. Nobene igre nisem zamudil, čeprav jih je biio zelo veliko. Po osvoboditvi se je kulturna dejavnost v našem mestu razširila še na likovne razstave. Če se prav spominjam, sta bili pred vojno samo dve slikarski razstavi, morda tri, več pa gotovo ne, knjižnih razstav pa sploh ni bila Po osvoboditvi se slikarske in knjižne razstave vrstijo druga za drugo, zlasti knjižne.
Dobro se spominjam prve knjižne razstave, kije bila v prostorih osnovne šole in je zavzemala kar celo telovadnico; to je bilo 1946. Od takrat me knjižne razstave zelo zanimajo. Pravkar sem si ogledal zanimivo razstavo o prvem slovenskem pesniku Valentinu Vodniku v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Spoznal sem, da je s prireditvijo take razstave ogromno dela, preden zbere prireditelj zadevne knjige iz vseh mogočih virov, zlasti iz ljubljanskih knjižnic. Radoveden sem bil in sem stopil v knjižnico povprašat, ali imajo kaj težav glede izposoje razstavnih predmetov, ker so zelo dragoceni, in če jim ljubljanske knjižnice vedno ugodijo. Zelo sem bil presenečen, ko sem zvedel, da je vse razstavljeno gradivo last novomeške knjižnice in da prirejajo razstave iz lastnih fondov in nimajo nič izposojenega. Zvedel pa sem, da bi jim ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica rada posodila, če bi jim bilo potrebno kako gradivo. Knjižnice namreč zelo rade posojajo druga drugi, ker jim gre za to, da pride čim več knjig bliže bralcu. Vodnikova rastava je zelo zanimiva, ker je na njej videti več redkih knjig in izvirnih aktov, predstavlja pa samo majhen del bogastva, ki ga knjižnica premore.
Ustanova posluje v tesnih prostorih. Vsepovsod je polno knjig, ki čakajo prostor za razmestitev. Upravnikova delovna miza je tako obložena, da segajo kupi knjig skoraj do lestenca nad mizo. Pristojni naj novomeški knjižnici posvetijo več pozornosti in primemo finančno podporo. Kar zadovoljen sem bil, ko sem odhajal z razstave, in ponosen na to, da imamo v Novem mestu tako bo^to knjižnico, čeprav je bila vsa leta zelo slabo dotirana.
VANE MURN Novo mesto
Lastnik
Psa, st	Psa mora prijaviti vsakega
Ve,erinarsk? ^ mesece, pooblaščeni Eci.-	t omnnivcciM (veteri-
prodajo, nabavo psa
hars|Cj,“rsKl organizaciji
Podaritev°Staji).' Vsak0 'Pora v t’ P°S'n ah naoavo psa nQvi. Vsak' ^neb Prijaviti isti usta-tici "V P®s mora nositi na ovrat-Potrdijo ?Plsano znamkico kot a je prijavljen. Obvezno
cepljenje psov proti steklini za vse pse od starosti treh mesecev bo v letu 1978 do 30. aprila, psi, poleženi do 31. avgusta 1978, pa bodo cepljeni novembra 1978. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Pri zdravstvenih spričevalih za živino je novost v tem, da so vpeljana tudi za ribe in čebele. Opozorili bi, da mora lastnik pri vsaki prodaji ali zamenjavi živali dati kupcu (novemu lastniku) veljavno zdravstveno spričevalo za živino, kupeu pa mora poskrbeti za prenos lastništva. To je važno za prodajalca, saj sicer
lahko kupec žival proda naprej pod imenom prvega lastnika in bo ta imel v primeru bolezni živali težave, ker je po zdravstvenem spričevalu on še lastnik. Če se pelje žival izven področja občine, je obvezen veterinarsko sanitarni pregled, potrdilo o tem pregledu pa se vpiše na hrbtni strani zdravstvenega spričevala za živali. Pri tem bi opozorili, da hodijo po domovih razni prekupčevalci in kupujejo živino. Tako nakupovanje nosi v sebi nevarnost, da se vnesejo razne bolezni, poleg tega pa prekupčevalec želi kupiti žival pod dejansko vrednostjo in pri preprodaji še krepko zaslužiti.
POŠTENI
TRGOVEC
Na novomeški tržnici sem
i.	marca kupoval ribe. Postregel mi je trgovec Janez Slak. Ko sem kupljeno plačal, sem denarnico pozabil na pultu in odšel domov, kjer sem kaj kmalu ugotovil, da sem ostal brez denarja. Že čez tri ure se je pri meni oglasil znanec in mi prinesel denarnico. Povedal je, da mu je jo dal Janez Slak. Trgovec je za moj naslov zvedel povsem slučajno. Isti dan sem namreč kupoval v Mercatorjevi trgovini, kjer sem dobil račun, na katerega so napisali tudi moje ime in naslov. Prepričan sem, da se je Janez Slak izkazal, kajti v denarnici sem imel kar precej denaija. Za njegovo poštenost se mu iskreno zahvaljujem.
ANTON VOVKO Družinska vas 43
ŠOFERSKA NESRAMNOST IN -IGRAČKANJE Z USODO
Deževje zadnjih dni je znova potrdilo, kako nekulturni in dostikrat naravnost nesramni so mnogi vozniki motornih vozil v Novem mestu. Zaradi zapore mostu čez kandijski most je promet po Ulici talcev še močnejši kot sicer, pa tudi sicer v mestu ne manjka ulic in cest, kjer je zdaj avtomobilov še več kot navadno. Čez številne mlake in luže vozijo mnogi divje in brezobzirno: prcne-kateri pešec je obrizgan z umazano vodo po plašču in obleki, pa tudi mnogi šolarji pridejo umazani domov ali v šolo.
Divje, vsekakor pa mnogo prehitre vožnje tako osebnih avtomobilov kot kamionov po Ulici talcev in po Cesti herojev groze, da bo prišlo prej ali slej do hujše nesreče! Na stičišču obeh poti pod Koštialovo ulico lahko vidimo vsak dan nevarno divjanje in le srečnim naključjem seje verjetno treba zahvaliti, da tu že ni bilo težjih nesreč in človeških žrtev!
Ali na to pomisli vsak voznik, ki se mu tako zelo mudi čez novi most v mesto ali iz mesta?
K.M.
Novo mesto
STARŠEM NA MESTNIH NJIHVAH V NOVEM MESTU!
Nekaj grdih razvad se je razpaslo v posameznih blokih na novomeških Mestnih njivah. V ponedeljek so člani volilne komisije razobesili po vhodnih vratih volilne lepake, že v torek zjutraj pa so marsikje raztrgani in razcefrani lepaki ležali po tleh in stopniščih. Lotili so sc jih otroci, ki niso poučeni, kakšen odnos je treba imeti do obvestil in propagande.
Iz poštnih predalčkov v posameznih blokih je v zadnjih mesecih izginilo več pisem, zlasti letalske pošte. Otroci vedo povedati, da so posamezniki med njimi s pincetami jemali taka pisma iz predalčkov - zaradi lepih inozemskih znamk! Nekaj raztrganih ovitkov in pisem so posamezniki našli kasneje okoli blokov.
Prav bo, da starši pouče svoje nadobudneže, predvsem kratkohlačnike in učence nižjih razredov osnovne šole, kako seje treba vesti tudi do takih vprašanj.
je ne veš, še nisi opravičen
p e,riernbe zakona pri ravnanju s psi, pri zdravstvenih spričevalih za živino, pri zakolih, - Proizvodnji mleka in prijavah kužnih bolezni morajo kmetovalci poznati
živai^rf1^* za*con o varstvu ^°Doln- kužnimi boleznimi, vilniki -z ^redbami in pra-mora ’J>riria.® novosti, ki jih Sicer *p>Znat,i vsak živinorejec, hevjeg P(ej ali slej zaplete v
Važno je določilo, ki dovoljuje lastniku klati na domu za svoje potrebe le prašiče in teleta. Prašiče lastnik lahko kolje brez veterinarskega pregleda, pri teletih pa je pregled obvezen. Govedo za svoje potrebe lahko kolje le v klavnici, torej ga doma niti za svoje potrebe ne sme klati. Tudi zasilni zakoli se praviloma opravljajo v klavnici. Veterinar, ki odredi zasilni zakol živali, mora dati lastniku napotnico za zakol v klavnici. Le če je nevarnost pogina ali pa če ni mogoč prevoz v klavnico, se zasilni zakol izvrši na domu. V tem primeru je obvezen veterinarski pregled mesa in največkrat še bakteriološka preiskava.
PREGLED HLEVOV
Proizvajalec mleka za prodajo si bo moral pridobiti dovoljenje za veterinarstvo pristojnega občinskega
Težka delovna pot rudarja
Spominjam se. Mali kos zemlje ni mogel preživljati petih otrok, denarja še za kruh ni bilo, kaj šele za šolanje. Kot revnemu kmečkemu sinu mi je bila zaprta pot do službe v domačem kraju.
Leta 1926 sem odše 1 iskat delo v Srbijo. Zaposlil sem se v rudniku Bogo vina. Z rudarji sem se spuščal globoko pod zemljo. Najprej sem vozil premog do vpadnika. Voziček je bil težak, včasih sem si moral pomagati pri porivanju tudi z glavo. Domov sem prihajal utrujen.
V rudniku Rtanj je 1930. leta kosila smrt. Eksplozija metana je terjala 29 življenj. Rudarji iz Bogo-vine smo hiteli na pomoč. Bilo je strašno. Nikoli ne bom pozabil na pomoč kličočih žena, otrok, svojcev. Delo je teklo naprej. Garali smo, saj tedaj še ni bilo veliko mehanizacije, tudi kopalnic ne. Z dela smo prihajali prepoteni in črni.
Ob začetku zadnje vojne sem zbežal nazaj v Slovenijo, ker nas četniki niso pustili pri miru. Delo sem dobil v rudniku Senovo, kjer sem ob trdem delu dočakal pokojnino.
Pogosto se spominjam na težko delovno pot. Mnogo sem pretrpel, zato razumem vse, ki so v stiski.
IVAN MLINARIČ Vrenska gorca
POBRATENJE MLADIH TRGOVCEV
Člani črnomaljske OO ZSMS Emona-Dolenjka so se v počastitev občinskega praznika pobratili z mladimi iz dugoreškega trgovskega podjetja Mrežnica. 19. februarja se je 36 mladih iz sosednje republike skupaj s črnomaljskimi vrstniki najprej seznanilo z razvojnimi uspehi delovne organizacije, nato pa so Dugoresčani položili venec k spomeniku padlih borcev. Popoldne so si mladi ogledali garnizijo „Bela krajina", se dogovorili o akcijah, ki bodo plod sodelovanja, ter podpisali listino o pobratenju. Ob tej priložnosti so vojaki in člani folklorne skupine OS Črnomelj pripravili krajši kulturni program, nato pa so se pobrateni mladinci pomerili v šahu, namiznem tenisu in kegljanju. Po večernem plesu so se razšli v pričakovanju, da se kmalu spet srečajo.
JOŽE STEGNE Črnomelj
DAN ŽENA V ŠKOCJANU
Krajevna konferenca SZDL v Škocjanu je v nedeljo, 5. 3. 1978 ob 14. uri pripravila za žene krajevne skupnosti Škocjan proslavo v osnovni šoli Škocjan ob njihovem prazniku, dnevu žena. Učenci osnovne šole so pod vodstvom Jožice Čeles-nik pripravili ganljiv program, ki je marsikateri mamici privabil solze v oči. Nastopili so tudi pevci moškega pevskega zbora Dobrava pod vodstvom tov. Franca Potokarja.
Po proslavi so se žene zadržale na prijateljskem srečanju, ki je bilo lepo pripravljeno, za kar gre posebna pohvala Romanu Čelcsniku, prizadevnemu družbenopolitičnemu delavcu v krajevni skupnosti Škocjan. Zene so se dobro počutile in se kar niso mogle. raziti. Za prijetno preživeto popoldne in čestitke ob prazniku se organizatorjem toplo zahvaljujemo.
Žene iz KS Škocjan
Hud nered!
Kočevska mladina je motila nastop artista
26. in 27. februarja je v kočevskem Seškovem domu gostoval artist Drago Likavec iz Maribora. Prireditvi si je ogledalo veliko Kočevcev, prevladovali pa so mladi, ki so delali hud nered. Med nastopom artista so na glas govorili, kričali, piskali, kadili, ugašali ogorke kar na tleh, pri vhodnih vratih pa so razbili tudi šipo. Opozoril odraslih in groženj, da bo nastop zaradi nereda prekinjen, niso jemali resno, ampak so zganjali še večji hrup.
Da so s tem pokazali izredno nizko kulturno raven, ni treba poudarjati, sprašujem pa se, zakaj na prireditvah ni bilo redarjev. Tudi miličnik ne bi bil odveč, kajti na omenjenih prireditvah je bil javni red in mir grobo kršen. Morda bi nekulturno početje mladih lahko preprečili tudi vzgojitelji in učitelji, toda niso bili navzoči. Predlagam, naj bi bile odslej prireditve za mladino popoldne, za red pa naj poskrbijo pristojni.
IVAN RAZPOTNIK Kočevje Cankarjeva 3
upravnega organa, da bo lahko mleko prodajal. Občinski upravni organ, pristojen za veterinarstvo,bo izdal dovoljenje na podlagi izjave občinske veterinarske inšpekcije, da izvira mleko od zdravih živali in da hlevi ter orodje ustrezajo predpisom o higienski proizvodnji mleka. Ker začne to zakonsko določilo veljati s
1.	1. 1979, bo veterinarska inšpekcija opravila preglede hlevov. Hlev mora biti čist, tla primerna za čiščenje, stene prebeljene, okna čista, da prihaja v hlev dovolj svetlo-, be, iz hleva je treba odstraniti vse, kar ne spada tja, gnojišče pa mora biti urejeno. Urejeno mora biti tudi pranje vimena; posode, v katere se molze ali prenaša mleko v zbiralnice mleka, morajo biti take, da sc lahko čistijo.
Opozarjamo proizvajalce mleka, da je prepovedano oddajanje mleka za potrošnjo po zdravljenju z antibiotiki. Vsak veterinar odredi pri zdravljenju z antibiotiki čas (običajno pet dni), v katerem se
Film do filma
Še nekaj podatkov
Podatki v članku „Film do filma44 (Dolenjski list št. 8) so delno netočni, zato jih dopolnjujem:
Z uvozom in distribucijo filmov se lahko ukvarja vsak, kdor je za tako delo registriran po veljavnem zakonu. Do zdaj je bilo veliko uvoznikov, ki so vsako leto uvozili zelo malo filmov. Zadnje čase pa se distributerji združujejo, zato se njihovo število manjša. Koliko filmov se dejansko uvozi vsako leto, je težko reči, kajti podatki se spreminjajo iz leta v leto, nemalo pa je temu krivo naše devizno poslovanje, ki je ali zamudno ali pa je na voljo premalo deviz za dobre filme. Od tod precej slabih filmov, ki so namenjeni poprečnim gledalcem.
V zadnjih štirih letih je bilo uvoženih 557 filmov (69,9 odst.) iz zahodnih držav, 176 filmov (22,1
odst.) iz socialističnih in držav t. i. Tretjega sveta, v istem času pa je bilo na sporedu tudi 64 domačih filmov (ali 8 odst.).
V omenjenem obdobju je Vesna film odkupil in distribuiral 48 filmov z Zahoda, 13 z Vzhoda in 12 domačih filmov.
Na zastavljeno vprašanje, kdaj bodo v članku omenjeni filmi prišli na Dolenjsko, lahko odgovorim, da "skoraj vsi še letos.
F. S.
Novo mesto
III
mleko zdravljene živali zaradi izločanja antibiotikov v njem ne sme prodajati za prehrano. Istočasno obvesti tudi veterinarsko inšpekcijo, ki nadzira izvrševanje te prepovedi. V zakonu je tudi določilo, da mora lastnik živali vsak sum na kužno bolezen ali pogin takoj prijaviti pristojni veterinarski organizaciji, oz. veterinarski inšpekciji, da bo ta opravila ugotovitveni postopek in ukrepala. Po tem zakonu morajo vsi posestniki živali imeti osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih, o njihovem prenašanju na človeka in o predpisih s področja predpisov o v arstvu živali pred kužnimi bolezni mi. To znanje si bodo morali pridobiti v zimskih mesecih na tečajih, ki jih bodo organizirale veterinarske postaje.
To so le nekatere glavne novosti zakona in jih živinorejci morajo upoštevati, ker so sankcije proti kršiteljem lahko zelo občutne.
FRANC PUČKO veterinar
AfKor#4/vsf>offri
JI/G OS/ OV£/VSA'/ lllli>ltmini *
MLADINSKA
y POSLOVALNICA PLANICA 78
NOVO MESTO
Ogled SMUČARSKIH POLETOV V NEDELJO 19. marca. PREVOZ S POSEBNIMI AVTOBUSI.
ZA MLADINO ZNAŠAJO STROŠKI PREVOZA ZA ENO OSEBO 55 DINARJEV.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto Glavni trg 7 telefon: (068) 22-555
SAMO ZA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA!
INTEREXPORT Ljubljana
.J TOZDmINEX Potovalna agencija
61000 Ljubljana, Titova 25 Talafon: (061) 312-996
EGIPT: 25. marec, 8. april
TUNIZIJA: 20., 22., 24. in 27. april, 2., 7., 10., 15., 17., 22., 24. in 28. maj
ATENE: 13., 15. in 29. april
ATENE - KRETA: 18. in 25. april
KRETA: 22. april
ISTANBUL: 20.. 22., 24., 26., 28. in 30. april MADRID - TOLEDO: 22. april ANDALUZIJA: 30. april ANDALUZIJA - MADRID: 8. maj POSEBNA UGODNOST
ZA KOLEKTIVE: Barcelona - Montserrat od 26 do 29 maja 1978
SKANDINAVIJA: 27. april OTOK ELBA: 27. april AŽURNA OBALA: 27. april
DOPUSTI NA JADRANSKI OBALI UPOKOJENCI!
Popust za vas, če letujete z nami v Tuniziji v mesecu MAJU. PRIJAVE IN INFORMACIJE:
INEX, poslovalnica Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22—555 INEX Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995, 327—947; INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571
TURISTIČNE
INFORMACIJE
Domač gost, najboljši gost
Pretekli teden sta Mestni svet sindikatov in Ljubljanska turistična zveza sklicala v Ljubljani poslovno-informativni sestanek med predstavniki sindikatov, turističnih agencij, tiskom, RTV in predstavniki hrvaškega turističnega gospodarstva.
Takšni razgovori imajo že desetletno tradicijo, kar dokazuje, da se turistični delavci trudijo, da bi pritegnili čimveč domačih gostov. Statistični podatki kažejo, da se jim trud obrestuje. V letu 1977 je bilo v primerjavi z letom poprej v poprečju kar za 9 odstotkov več domačih gostov. Število nočitev pa je naraslo za 12 odstotkov.
Od vseh domačih gostov v Jugoslaviji jih je letovalo na Hrvaškem 46 odstotkov, od tega pa kar 19,1 odstotka Slovencev.
V letu 1978 je 60 odstotkov hotelov in campov zadržalo cene iz leta 1977, 40 odstotkov pa jih je dvignilo za 5 do 7 odstotkov, oziroma do 10 odstotkov.
Opaziti je tudi večje izboljšanje pri izvenpenzionskih uslugah. Tako
so pri številnih hotelih urejeni rekreativno športni pbjekti na prostem in dvorane za vadbo. Tako so vse možnosti, da se delovni človek vrne na delovno mesto z novim elanom.
Močno je zastopan tudi zdravstveni turizem v Plavi laguni, Poreču, Crikvenici, na Malem in Velem Lošinju.
Slišati pa je bilo tudi nekaj pripomb na račun hotelov, ki dajejo posameznim agencijam ugodnejše pogoje kot drugim, da se zaradi tega znajdejo v nekonkurenčnem položaju, ko ponujajo svoje usluge delovnim organizacijam za oddih. Grajali so tudi Generalturista iz Zagreba, ki je nekaterim izstavljal napotnice za hotel Pinijo v Petrčanih pri Zadru, pa zanje ob prihodu ni bilo sob.
Ker gre za kritiko le posameznih primerov, lahko trdimo, da so odnosi v našem turizmu na splošno zdravi. Od presoje posameznikov pa je odvisno kje bodo letovali. Verjetno pa se ne bodo odločili za tiste turistične organizacije s katerimi so imeli neprijetna doživetja.
Bazar v Istanbulu
ISTANBUL - MESTO NA DVEH CELINAH
Obisk slovitega, na sedmih gričih zgrajenega velemesta, ki edino na svetu leži na dveh kontinentih — Evropi in Aziji — vam bo ostal v nepozabnem spominu.
Veličastni kulturnozgodovinski spomeniki Bizanca, kasnejšega Konstantinopolisa, ki je bil kot predstolnica vzhodnorimskega cesarstva središče ta-kra tnega civilizirane.« sveta, ter čudovite gradnje iz obdobja mogočnega turškega imperija, so še danes predmet splošnega občudovanja in hkrati neme priče davne preteklosti.
Glavni bizantinski razvoj je temeljil na rimski državni ureditvi, grški kulturni in krščanski veri. Te tri sestavine so vplivale tudi na razvoj bizantinske umetnosti, ki je bila več ali manj državna umetnost. Bizantinske umetnosti ne smemo smatrati za prostorsko omejeno, ampak moramo imeti pred
očmi umetnost sveta, ki je bil vezan na Bizanc bodisi, poli* tično, bodisi versko.
Ko je Konstantin ustanovil svojo prestolnico Konstanti-nopolis na kraju nekdanjega mesta Bizantion, je bila zahodnoevropska umetnost na tleh. V časih, ko je Justinijan ustanavljal svojo državo, so se države zahodne Evrope rušile pod udarci preseljevanja ljudstev.
V 15. stoletju, ko je bila » zahodni Evropi na pohodu renesansa, ki je oživljala klasično umetnost antike, so padli Turkom v roke poslednji ostanki bizantinske države.
Vsa ta gibanja so vplivala tudi na razvoj kulture in umetnosti v pokrajinah, ki danes pripadajo jugoslovanski skupnosti narodov.
Tudi današnji Istanbul z živahnim orientalskim utripom življenja privablja številne obiskovalce.
r
DOLENJSKI LIST PRIPRAVLJA S POTOVALNO AGENCIJO INEX - POSLOVALNICA NOVO MESTO SVOJIM BRALCEM PRIJETNO PRESENEČENJE ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
V NASLEDNJI ŠTEVILKI DOLENJSKEGA LISTA BOSTE VSE IZVEDELI. CE NISTE NAROČNIK, STOPITE K NAJBLI2JEMU PRODAJALCU. ČAKA VAS VAS PRIJATELJ - DOLENJSKI LIST.
Mali Lošinj — hotelsko naselje Sunčana uvala
Dragi potniki!
Predstavljamo vam novo Jatovofloto DC-10 — letalo, 8 katerim boste lahko potovali v drugi polovici leta 1978.
DC-10 je simbol sodobnega letala s širokim trupom, v njem pa je 282 potniških sedežev.
DC-10 je pojem kakovosti In udobja, v letalu DC-10 se potovanje spremeni v oddih.
JUGOSLAVIJA - ZDA
RED LETENJA OD 1. APRILA 1978
JU 502 707* 3 FY	JU 500 707* 1 5 FY	LT = GMT±	JU 501 707* 2 6 FY	JU 503 707* 4 FY
10.00 11.00 12.00 16.00 (3)	10.00 10.45 11.50 16.00 . (1/5) >	d. BEOGRAD* +1 a. i a. ZAGREB* +1 d. d. ZAGREB a. a. LJUBLJANA +1 d. d. LJUBLJANA a. „ a, NEWYORK -4 d. ' (KENNEDY AP)	^ 10.15 09.30 08.30 (2) (6) 19.00 (1/5)	10.15 09.15 08.15 (4) 19.00 (3)
Pojasnilo znakov
1 => ponedeljek
2 = torek
3 a sreda
4 ■= četrtek
5 ■* petek
6 ** sobota
7 = nedelja
d *= odhod letala a o prihod letala LT = lokalni čas GMT = čas po Green-vvichu
707 = B-707
Za vse Informacije In rezervacije še obrnite na najbližjo agencijo
po8lova,nlco JAT- Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 314-340 ali 314-341.
* = od 17. julija naprej DC 10
KAKŠEN STRUP JE V „GADIH”
> — —  )
Ustvarjalci filma so se na še eni predstavi prepričali, da so naredili film, ki je širšemu občinstvu všeč Zadovoljnih obrazov zapuščajo kinodvorano v Novem mestu.
Na sporedu je bil novi y°venski celovečerni film „To P° gadi“. Preprosta zgodba o ^tih, ki počenjajo vse mogoče ^ragolije v stari stanovanjski °seski, je pritegnila nenavadno i» občinstva. V Ljubljani si J film ogledalo več kot 100 jsoč gledalcev, podobne simpa-*Je pa je in doživlja film tudi v mgih slovenskih mestih. Za avčičevim filmom ,,Sreča na rvici smo torej dobili še eno lon \ usPešnico >z domačega r ^a; Nenavadno ob tem pa je lrru-i 3 0610 značilno? !), da je 21*4 fltei ,.To so gadi-sK* odklonila- Brali in sali smo celo lahko, da so bila
K rit S^Va za ta vržena proč.
tika in občinstvo sta se v mnenjih povsem ločila.
»Mislim, da je bil že čas, da Hflf6 . 0 slovenski filmski avci tudi kakšno komedijo," zadnji dan tedna
mest eg.a filma __________________
’ dejal scenarist in režiser
o. 1 >
lPaJ z igralcema Milo Kačič
v Novem film"*’ TCjaj scenarist in režiser ci. a »To so gadi“ Jože Bevc. in Z ‘8ralcema Milo Kačič „ r ert°m Sotlarjem ter sceno-nhl. Nikom Matulom je :	^ Novo mesto. V času, ko
y dvorani Kina Krka tekla ela° °ija ^*ma 'n Je bil° slišati 8* sno smejanje srednješolske re*- m.e> .ki je kakor potrjevalo iseijevim besedam, samo se v Postorili garderobe pod odrom Pomenkovaji 0 i)Gadih*. in
s,ovenskem filmu. hJ) fdalci ocenjujejo film ~ *Je kot kritiki. Izreden obisk ma to najlepše dokazuje. Sam
sicer še nimam odnosa do svojega dela povsem oblikovanega, lahko pa rečem, da sem v ta projekt vložil zelo veliko. Mislim, da mi je v njem uspel preplet besedne in situacijske komike. Ker sem poleg tega dogajanje postavil v sodobnost, med običajne ljudi, ima film še to lastnost, da omogoča gledalcem poistovetenje z dogajanjem na platnu, kar je brez dvoma pripomoglo k uspehu."
Jože Bevc, po rodu Ljubljančan, v zadnjem času pa vse bolj navezan na Dolenjsko, kjer preživi veliko svojega prostega časa, je v kratkih besedah preletel svoje plodno filmsko ustvarjalnost. Pred „Gadi“ je ustvaril že več kot osemdeset filmov; večina med njimi je kratkih. Za te filme je prejel tudi priznanja. Zgodbo, ki jo je filmsko obdelal v „Gadih“, si je zamislil že pred petimi leti. Sprva je nameraval narediti televizijsko nadaljevanko; scenarij je bil zatorej obsežnejši. Za celovečerni film ga je moral skrajšati, kar se tu in tam seveda pozna.
„Pri predelavah sem se moral odpovedati	marsikateri
pomembnosti in karakternim značilnostim. Toda tudi tak, kakršen film zdaj je, ne more biti tako slab, kot hočejo nekateri prikazati. Važno je, da ga je občinstvo sprejelo. Prav to mi je v veliko moralno zadoščenje."
In ker se beseda, kadar teče o režiserjih, rada vrti tudi okoli visokih honorarjev, je Jože Bevc
preprosto in hitro preračunal, da je za petletno delo, za pripravo scenarija, snemalne knjige, izbiro igralcev, sodelovanje s strokovnimi svetovalci, snemanje in montažo prejemal pet tisoč dinarjev na mesec, če bi honorar razdelili na mesečne plače. Taka plača za izrazito ustvarjalno delo gotovo ni velika!
Mila Kačič, znana igralka, ki ob igranju svojo neizčrpno ustvarjalno energijo preliva tudi v pesmi, je v filmu sodelovala še s posebnim veseljem. Kot rejenka je preživela mlada leta prav v hiši, katero so filmarji izbirali za snemanje zunanjih kadrov.
„Od petnajstega do osemindvajsetega leta sem živela v tisti hiši, zato mi je bilo srečanje s sedanjimi stanovalci in otroki nekdanjih izredno prijetno. Ob snemanju sem prav uživala in upam, da je to opazno tudi v moji igri. Z režiserjem Bevcem sem že sodelovala in sva tako rekoč stara znanca. Skupaj z njim se veselim uspeha filma."
Bert Sotler je ob govorjenju o uspehu „Gadov“ pripomnil, da od uspeha razen moralnega zadoščenja ustvarjalci nimajo nič. Honorarje so dobili, do dohodka, ki se z njihovim delom ustvarja, pa nimajo več pravice. ..Mislim, da bi se moral denar, ki ga je film prinesel, vrniti nazaj v proizvodnjo. Tako bi lahko ustvarili več filmov, kot jih."
Podobnega mišljenja je bil tudi Niko Matul, ki dela v
Marsikdo je bil prepričan, da se ne bodo nikdar več ponovili tisti časi pred leti, ko je bilo treba vsaj uro prej stopiti po vstopnico za filmsko predstavo, če si si hotel ogledati kak zanimivejši film. Kinodvorane na Dolenjskem niso več poznale takega navala, kot so ga doživljale, denimo, ob filmih ,, V vrtincu" in „Vesni“. Televizija ter spremenjen način življenja sta od filmskih predstav odtrgala precej obiskovalcev. Zato je bila toliko bolj presenetljiva gneča, ki je pred tednoma nastala pred blagajniškim okencem Kina Krka v Novem mestu. Spet je bilo slišati „Karta več? “ in dvorana je bila ponovno nabito polna. Zakaj?
Ljubljani kot svobodni umetnik in je v slovenski kinematografiji znan predvsem kot odličen scenograf. Delal je pri petinštiridesetih filmskih projektih, prav zdaj pa dela pri filmu »Praznovanje pomladi", za katerega je postavil celo prekmursko vas na Ljubljanskem barju. Kot predstavnik v javnosti malo poznanih ..Koleščkov", brez katerih bi filmski mehanizem ne deloval, je poudaril, da čuti celotna filmska ekipa veliko zadovoljstvo, ako film doživi uspeh.
„Važno je, da gledalci film sprejmejo. O kritikih pa bi dejal le to, da sem na lastna ušesa slišal, denimo na berlinskem festivalu, kako izrazito nasprotna menja lahko imajo o posameznem delu."
Ustvaijalci gledajo torej na „Gade“ z upravičenim zadovoljstvom. Navsezadnje je kar res, daje film namenjen ljudem, in ne peščici filmskih kritikov. Prav tako je res, da to ne bi smelo biti opravičilo za poplavo filmske plaže, kateri smo v naših kinematografih priče tudi brez ,,Gadov". Za ta film bi lahko rekli le, da na prijetn, nezahteven in vsem dostopen način ponuja poldrugo uro zabave, razvedrila in sprostitve. Kaj ni že to veliko?
M. MARKELJ
Mila Kačič
Niko Matul
Jože Bevc
Bert Sotlar
PRIPOROČAMO
VAM LEPILA, KI SO
• preprosta za uporabo
• poceni niso vnetljiva niso škodljiva zdravju
Tovarna lepil 66210 Sežana
Mekol Parketolit Parketolit L Tapisol Keramikol
Kerami* 6 Vinikui
LOVNA skupnost
~NPZ „RESA", Krško,
Javlja dela in naloge
Računovodje
splošnih mora delavec izpolnjevati še naslednje pogoje: °a ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta ^ delovnih izkušenj na enakem delu;
da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let „ delovnih izkušenj na enakem delu; je moralno in politično neoporečen.
V|
3° z dokazi je treba poslati na delovno skupnost ONPZ ESA", Krško, v 15 dneh po objavi razpisa.
J
PIONIR—TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
razpisuje prosta delovna mesta:
5 ZIDARJEV
10 GRADBENIH DELAVCEV
VOZNIKI!
POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA!
Če se vam pokvari avto in z njim obstanete na cesti, so
VARNOSTNE
UTRIPALKE
najzanesljivejše opozorilo za ostale udeležence v prometu.
Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil
Lojze Pavlič
AVTOELEKTRIKA
VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto.
Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje.
.. .. i	^
OMEJITEV POTROŠNJE VODE
Obveščamo potrošnike na vodovodu Krško, da bo zmogljivost črpalnih naprav omejena in prosimo 2& uvidevnost in racionalno potrošnjo. Omejite / \v potrebna zaradi nujnih vzdrževalnih naprav m bo trajala od ponedeljka, 13. 3.1978, od 6. ure zUstraj do predvidoma 16. 3. 1978.
Nihče ni pojmil
Nihče ni pojmil.
Bilo je naravnost neumljivo. Osemnajst let je bila stara, tri mesece omožena, lepa, krasna; njen mož je bil bogataš in le malce v letih in debelušen, da se je jedva videlo. Skočila je v vodo. Kar tako, brez pisem, brez scen. Prav nič se ni čulo o tajni, prepovedani ljubezni, o kako drugi skrivni nesreči. Odšla je iz salona, prav ko so se gostje poslavljali, in šele naslednji dan so jo našli v vodi pri jezu. Njen mož ni pojmil in ne sorodniki ne znanci - nihče. ..
Ali da, da...
Nekatere mlade, lepe žene malce priletnih, debelušnih, bogatih gospodov so razumele ...
Toda molčale so.
Molčale so, kakor mrtve, gluhe stene njihovih spalnic, ob katere se je zaganjal neskončen, tih, brezglasen stud, molčale so, kakor zrak, ki so vanj dihale svoj neizmerni potuhnjeni gnus...
Molčale so, oblačile se v svilo in vesile nase zlato in dragotine, zakaj voda je globoka in smrt tako strašna!
V majhni prodajalnici
V majhni prodajalnici papirja v predmestju je bila prodajalka že več let. Nič posebnega ni bilo na njej, zato je ni nihče opazil.
Šolski otroci in slr*kinje so zahajali v malo prodajalnico. Sami topi, neznatni obrazi, in ona jim je tiho, potrpežljivo stregla, njen obraz je bil kakor roža brez duha in barv. In njena duša je bila kakor bel nedotaknjen papir - hladna, čista, mirna.
Nekdaj je prišel v prodajalnico mlad mož. Bil je eleganten, vitek, njegov obraz je bil resen in pameten. Kupil je papirja za risanje. In potem je prišel večkrat, vedno je bil enako resen, vljuden, nikdar ni govoril ene besede več, kakor je bilo treba.
..Papirja za risanje, prosim!" je dejal z glasom, s katerim se govori v prodajalnicah.
In ona je dejala mehko, nežno, tiho:
„Prosim!" in bilo je slišati, kakor da reče:
„Kar hočeš, kar zapoveš ... vse, vse ..."
Poiskala je zahtevano in zavila v rožnat svilen papir. Vedno je zavijala njemu vse v rožnat svilen papir... Bila je to njena ljubezen ...
Potem je izostal. Kar ni ga bilo več. Njej je bilo hudo. Njena duša je zadrhtela v prvem dihu ljubezni. A zdaj se je zvila, obledela je kakor rožnat svilen papir, kadar mu sonce odpali barvo.
In bila je spet kakor roža brez duha in barv.
Tiho je sedela v kotu
Tiho je sedela v kotu tramvajskega voza. Stara in sključena in bolna. Njene trde, izsušene roke, polne brazd in žuljev, so drhtele na slabotnih kolenih. Vele ustnice brez krvi so se bolestno raztezale nad brezzobimi čeljustmi. Njeno razorano lice je bilo rjavo in hrapavo kakor staro, zgrbljeno usnje, in njene oči, zalite s krvjo, so ugasle počivale v globokih jamicah kakor dve stari, črni pogorišči.
Voz se je v enakomernem taktu gibal dalje, kopita konj so glasno peketala po kamnitem tlaku.
Stara ženica v kotu je vzdihnila. Peljala se je v bolnišnico. Njene udrte, izsušene, stare prsi so bile polne bolesti in gorja. V možganih pa ni bilo misli. Otrpnili so in otrdeli. Prej nekdaj je mislila in vpraševala: zakaj, zakaj? Zdaj že dolga leta ne več. Bila je točna kakor avtomat, tiho in ubogljivo je stopala v svojem tiru kakor tramvajski konj. Drugega ni vedela o svetu, kakor da so v njem velike tvornice. Mlada dekleta se sučejo krog strojev in režejo papir kakor ona nekdaj. Ko pa ostare in niso več točne in zanesljive, smejo zbirati cunje, nositi les in pobirati trske. In če zbole, smejo v bolnišnico, kjer dobe lepo, čisto, belo posteljo in hrano. Nekoč je bila že tamkaj in všeč ji je bilo. Zdaj gre spet. Morda sme ostati dalj časa tamkaj v beli, čisti postelji... Jako je bolna, o da, jako ...
Voz se je močno stresel in obstal. Krik se je začul in ljudje so silili iz voza.
Tudi ženica je zlezla iz svojega kota in počasi splezala venkaj. Na cesti je ležal konj, prav pred vozom. Tramvajski konj je bil, med vožnjo je padel na tla. Ležal je na tleh in vse mišice so mu trepetale. Ženica je stopila prav blizu. Kako so se mu tresle mišice! In glavo je imel sklonjeno. Gledal je predse na tla. Prav med vožnjo je padel, vsa oprema je bila še na njem. Suvali so ga in tolkli, da bi vstal, a on je ležal in se ni ganil, le mišice so se mu še bolj tresle in glavo je sklonil in pogledal na ljudi. Njegove oči so bile ugasle in meglede in čudno so se svetile, kakor od solz.
V otrplih možganih stare ženice se je rodila slaba, nejasna misel. Počasi se je vlekla dalje — do bolnišnice ni bilo daleč. Njena brezzoba usta so topo mrmrala:
..Kakor ta konj... kakor ta konj..
: Zjutraj jo je pretepel
Zjutraj jo je pretepel.
Sit; Samo tako.
- Višnjeve, na robeh umazano rumene srage udarcev so ji krile rame. pleča, roke. Pod levim očesom se je svetila s krvjo podpluta 'oteklina.
01i Imela je dojenčka, a njene svete, hraneče materine prsi so jo bolele od surovih moževih pesti.
Dojenček v naročju je zajokal. Malo, bolehno, slabo dete, ki kmalu umre.
; Bilo je spočeto v pijanosti.
V pijanosti od žganja ...
Sad velikega, surovega zločina.
A žena ni mislila na to. Gledala je na vrata, skozi katera je imel priti mož.
In on vstopil.
Pijat . i t.
-Misterij žene-
Ob dnevu žena posvečamo pričujočo stran stoletnici rojstva (22. aprila 1878 — 1926) Zofke Kvedrove, literarne sopotnice moderne. Izbrali smo nekaj črtic iz ..Misterija žene", prve objavljene pisateljičine knjige, ki je ob izidu 1900 vzbudila neznanski odpor pri malomeščanskih krogih in zago-vorkih krščanskih nazorov v literaturi. Odpor zato, ker je bila knjiga upor, v okvirih takratne družbe pravcato revolucionarno dejanje. Motivno so črtice ubrane tako, da nedvoumno očrtujejo ponižujoč položaj žena, ki so v krivičnih družbenih razmerah žrtve moške pohote in surovosti. V „Misteriju žene" in v drugih delih je Kvedrova, prva prava slovenska pisateljica, bila neizprosen boj zoper trpljenje žena, zoper njihovo „temno, zagonetno usodo". Njeno veliko izpovedno moč je med prvimi doumel Ivan Cankar. V znamenitem ..Literarnem pismu" se je zavzel zanjo ob izidu ..Misterija žene", ko so se „vsi obriti in neobriti estetiki slovenski... zgraža-
li v genljivem soglasju nad našo edino pisateljico ... Zofka je ostavila izhojeno pot; ona je sama svoja; povedati je hotela nekaj, kar je videla sama in kar je čutila sama; njene slike niso kopije del,... gledala je s svojimi očmi... Napadli so jo od vseh strni, iz vseh kotov so leteli krepelci nanjo ... Pokazala jim je grde rane na telesu našega družabnega življenja."
ZOFKA KVEDER
Haj, kako si jo je osvojil in se težko, pohotno zrušil v njeno trudno, oskrunjeno naročje.
Obrnila je glavo v stran, da bi ne čutila njegovega smrdljivega, gnusnega diha ...
V raju je ustvaril Bog Adamu Evo, ki naj bo pokorna možu ... Slab, vdan stok je mrl v noč. V pomandrani, ubiti, večno oblateni ženi se je začel nov misterij narave.
Temno, deževno jutro
Temno, deževno jutro je bilo. Zora je bledo svetila skozi okna. V majhni, nizki izbi je plaval težek, vlažen zrak. Polno nagih teles se je kopalo v njem. Ležali so po tleh na umazanih, smrdečih blazinah, njihovi vzdihi so zastrupljali vzduh, iz njihovih udov se je kadil pot. Bili so suhi udje izstradanih otrok. Vsevprek so ležali in raztegnjene roke in noge so večale njih število in zdelo se je, kakor da jih je cele kupe. Bilo jih je devet. Najmlajši je ležal na slamici prav tik postelje, ki sta na njej ležala mož in žena, in zdaj je zajokal.
Zena je tiho vstala, ga vzela v naročje in ga dojila. Njene tope oči so bulile v siva okna. Bila je izmučena in zbita, grda, vela žena. Pred desetimi leti je bila sveža, mlada, a zdaj je imela devet otrok. Položila je otroka nazaj na tla in obsedela na kraju postelje. Mož se je zbudil.
„Koliko je ura? "
„Štiri bo."
Vstal je. Po osemnajst ur je delal na dan, a njegovi otroci so stradali. Sovražil jih je že: nikdar niso bili siti.
Žena je premišljevala; kakor da bi hotela nekaj reči, a se boji. Gledala je okrog po otrocih in tudi njen pogled ni bi prijazen. Stradala in mrtvila se je zanje, vse moči so ji ukradli, a bili so nenasitni. Narasli so zanjo v strašno prekletstvo, v veliko breme, pod katerim je ginevala in umirala vsak dan. In zdaj ...
Sklonila se je k možu in mu hripavo, pretrgano govorila.
Nemo se je sesedel. Bil je že oblečen, in ko je vstal in odhajal, je
siknil v groznem odporu proti neki bestialni, peklenski moči ženi v obraz:
„Psica!"
Molčala je, le njeno telo se je streslo. In ko se je čez trenut^ vrnil mož in jo molče objel, je dejala tiho:
„Vidiš, resje, ali jaz ne morem .. ."
Obupen jok je bil na umazana, rosna okna.
r-
sva
On in ona
On in ona.
On je bil truden in glava ga je bolela. Roke je upiral ob mizo^ molčal je. Ona je prišla k njemu in se ga hotela okleniti:
„Ti zlati, dobri..."
On pa jo je odrinil:
„Pusti me, meni se ne ljubi...!"
Mož...
Ona in on.
Ona je bila bolna. Vsaka beseda jo je bolela, vsaka kretnja, vsak misel... V temi, v tišini, v miru ji je bilo dobro. Prišel je o11 Potegnil je zavese z oken, da je velik, mučen dan preplavil sobo-^1 potem je stopil k njej in ji pogladil lase.
In ona je prijela njegovo roko in jo poljubila:
,,Ti zlati, dobri .. .!"
Žena .. .
Dvoje ljubezni...
Bilo je v košnji
Bilo je v košnji...
Zrak je duhtel od polnih, zdravih dišav zemlje, na nebu pa so! podili oblaki. In ljudje so se vroči, potni pehali po travniku rahlim, bogatim, dobrim senom. Treba je bilo rešiti hnilijarde te vonjavih sočnih trav pred nevihto.
Tudi ona je bila med njimi. Prinesla je malico in zdaj je pomagsl grabljicam.
Le hitro! hitro!
To lepo, dobro seno! Človek bi se kar povaljal v teh drobni dišečih stebelcih! Koliko daru, koliko blagoslova! Ali se bo živil1 dobro hranila pozimi! In njene dobre, pridne kravice bodo daj^ zdravo, gosto mleko: sladko, dobro mleko za dojenčke.
Nasmehnila se je.
Takole krog božiča ...
In še pridneje je grabila žlahtno travo v kope. Hlapci so prišli konji in vozovi in seno se je v velikih garbah kopičilo med lestvam Nebo se je temnilo.
Stekla je med moške in smeje podajala velike natike sena svoj« mu možu, ki je nakladal voz. V hipu pa je omahnila.
Rumena, trpeča bledica se ji je razlila po obrazu. Kriknila je i' se sesedla.
In bitje, ki je imelo biti, se je kruto, silovito trgalo iz nje, divjaj je proti telesu, ki ga je spočelo. Odprli so se skrivni viri in življenj* je v krčevitih navalih bruhalo iz nje.
Ženske pa so govorile naslednji dan:
,,Prevzdignila se je." „To se lahko zgodi."
Pusti me, nečem te
..Pusti me, nečem te! Saj sem ti povedala, da te nečem in nečem! Kaj se siliš? ! Na, viš, vso obleko si mi zamazal s svoji1’’ grdimi rokami!"
„Prekleto, kdo te je umazal? Saj sem se umil, viš!" Stegnil \ svoje debele, močne žuljave roke, ki so bile res še vse rdeče ^ umivanja, in jo pogledal. Tako je bila čudna nekaj dni sem ...
„Tvoje roke so zmerom grde in umazane, da veš. In ti si grd j neroden! Pusti me no pa pojdi!" se je spet jezila, ko jo je skt^ objeti.
,,Zakaj bom hodil, saj sem komaj prišel. Dosti dela smo ime danes. V kovačnici seje kar kresalo isker. Ali smo nabijali!"
„Me nič ne briga! Nečem te več, slišiš, nič več!"	j
Nerodno je pogledal svojo ljubico, revno šiviljo v predmestju« je stala pred njim na ulici in se jezila.
„Nečeš me? " je dejal topo in neumno. Potem se je zasmej^ „Kajpa, da me češ! Čez šest tednov bo poroka, z mojstrom sel11 govoril! Na, cmokni me enkrat!" In se je nagnil k njej.
Postala je rdeča od togote.
„Viš ga, topoglavca! Vzamem naj te, ko te nečem, ne? ! Da t>°' tako stara in razcunjana kakor Kotnikova Barba, he? ! Skupaj hodili v šolo, in kakšna je, kakor strašilo! Tri pankrte pa pijan^ dedca! Nič jesti, nič obleči, samo palico in klofute vsak dani boš, ne! Povedala sem ji, pa je rekla, da imam prav, da si lahko ^ prste obliznem. Njena teta je imela tudi srečo, pa je še zdaj in lepa. Gospod me hoče iz mesta, da veš! Tisti, ki zanj šivam-svili bom hodila, gospodično bom igrala, v kočiji se bom la^l vozila! Pa naj tebe vzamem!? He, he, tako zabita pa vendar nisem!"
Zazijal je, težko in počasi je mislil, nazadnje se mu je vef^ zjasnilo in zaklel je, da je kar odskakovalo.	h
..Tistega dedca hočeš, ki ima že ženo! Fej, ti vlačuga, fej/ ^ Samo poskusi! Tebe zadavim, njemu pa potarem kosti, da me pomnil živ dan! Ti lajdra, ti! Ti bom že dal!"
Prijel jo je in jo stresel, da je začela kričati. Pritekli so ljudj®1 jo rešili. Stekla je domov.	j
Kovačev France ni nikogar zadavil, nikomur potrl kosti, če* j, je odšla njegova ljubica v mesto. Samo piti je začel in ono Barb®1 nekoč prerahljal, ker je krog babnic blagrovala njegovo Netko- ^
In babnice so kimale z glavami. Že pred tridesetim letom so &L vse stare in grde kakor čarovnice. Otroci so jim bili le za nadleg0.^ pokoro, drugače pa samo stradanje in surovi, pijani dedci, ki I tolkli kakor živino.
kultura
in
izobra-
ževanje
V AKCIJI ..DRUŽBA in ovrednotiti delo kniižnič
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
Naši človekoljubni občani gotovo niso tako „ime-nitni“, kakor so tisti, ki dan za dnem velikodušno ponujajo po časopisih „odstop“ pravica do nakupa novega avtomobila (za kakšno ceno neki? ), saj prepuščajo nekaj, kar so plačali, brezplačno. Temu pravijo naši ljudje podariti. To pa je čisto nekaj drugega kakor odstopiti, mar ne?
B-r.
vojno v < pripravili
v Skopju, Titogradu, Sarajevu in vem Sadu. Razstava obsega umetniških del, od tega 35 del venskih umetnikov.
svojih večjezičnih
BBSTOS
Novo mesto začenja malo akcijo za knjigo
Pomagali naj bi predvsem knjižnicam na podeželju
V novomeški občini deluje vsega devet ljudskih oziroma splošnoizobraževalnih knjižnic ali celo tri manj kot takoj po osvoboditvi. Skoraj nobena nima ustreznih prostorov, kadrov, denarja in urejenih ustanoviteljskih pravic. Vse po vrsti pa tarej° še druge težave. Lahko bi »ekli, da hodijo knjižnice pot desetnic, da bolj životarijo, kot ^nosno živijo. Tudi bralcev maj° čedalje manj: medtem ko ®? L 1976 imele še okoli 59.500 piskov, jih je bilo lani kar za ••000 manj. Knjižnice nimajo dotoka novih knjig, zato so Postale nezanimive. Razen v eni * knjižna zaloga v vseh drugih Pblje med 400 in 4.000. To je P°d normalo, saj pravi eden od normativov, da bi morala imeti splošnoizobraževalna knjižnica vsaj 9.000 knjig na svojih policah, da bi jo lahko šteli za uspešne.
Nezavidljivo stanje torej že “V dolgo vrsto let kliče po zreši-"L V Novem mestu so prepričani, da bo nekaj pridobitev dala mala akcija v okviru vseslo-venskega prizadevanja za boljši Položaj knjige in knjižnice. Police110 je začela problematiko razreševati komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja .m kulture pri občinskem komiteju ZKS. Predvidena je
minimalna
sanacija knjižni-
čarstva na podeželju in predlagana pot za boljšo dostopnost knjig tam, kjer ni knjižnic in šol. V razpravah o reševanju tega vprašanja poudaijajo, daje treba dati večji poudarek na šole kot izobraževalna in kulturna žarišča krajevnih skupnosti.
Prek male akcije naj bi obnovili tri splošnoizobraževalne knjižnice v novomeški občini: v Brusnicah, Škocjanu in Šmarjeti. Študijska knjižnica Mirana Jarca naj bi v sodelovanju z drugimi dejavniki, predvsem z ZKO, pripravila analizo razmer in program sanacije oziroma nadaljnjega razvoja knjižničarstva. V prihodnje naj bi podeželske knjižnice financirali drugače kot do zdaj, ko ugotavljajo, da se denar, poslan prek ZKO in društev, „izgubi“. Razmislili bodo tudi o nabavi bibliobusa, ki bi dovažal knjige bralcem v odročnejše kraje. Pripravljajo pa tudi sindikalno akcijo, v kateri naj bi vsak zaposleni prispeval za knjige in razvoj knjižničarstva 100 dinarjev ali pa naj bi te vsote nakazale organizacije združenega dela iz svojih skladov. Akcija se je torej začela, skupna družbenopolitična skrb pa naj bi bila, da bi obrodila tudi sadove in odpravila z zemeljevida podeželskega knjižničarstva že kar preveč vpadljive bele lise.
I. ZORAN
Jože Ciuha: VARIACIJA NA TEMO IV, barvna grafika, 1977. Z razstave v New Yorku.
YU umetnost v Ameriki
V New Yorku zaprli prvi bienale sodobne jugoslovanske likovne umetnosti — Laskave ocene kritike tudi slovenskemu deležu na tej prvi predstavi naše umetnosti v Ameriki
ovrerfi^	^	KNJIGA“	bi	morali	tudi	pravilno
društvom 'v l* knjižničarjev. Denar za honorarje, poslan knitfnio, ’	,	ru	katerih	večinoma delujejo podeželske
knjižnice, večkrat ni dosegel knjižničarjev.
V newyorški galeriji Alternativnega centra za mednarodno umetnost so pred kratkim zaprli razstavo prvega bienala jugoslovanske umetnosti. Na njej se je s 100 deli (ri&ami, slikami, skulpturami, tapiserijami in grafikami) predstavilo 32 avtoijev, ki jih je posebna ameriško-jugoslovanska strokovna žirija izbrala izmed 50 kandidatov. Od sodelujočih na
„JAZAVAC“ SPET V NOVEM MESTU
Zagrebško satirično gledališče „Jazavac“ bo gostovalo v Novem mestu v torek, 14. marca, s komedijo Kalmana Mesariča ..Gosposki otrok". Predstava v Domu Kulture se bo začela ob 19.30. Na tej izven-abonmajski prireditvi bodo obiskovalci videli v kajkavščini pisano delo, ki je samo od krstne predstave leta 1936 do začetka druge vojne doživelo 99 predstav. „Jazavac“ je s to komedijo že lani gostoval v Novem mestu.
S presežkom hitreje do muzeja
uPščina novomeške kulturne skupnosti predlaga, naj združeno delo nameni presežek  .______sredstev	za gradnjo muzeja NOB — O delegatih ne pohvalno
Delegati skupščine kulturne	Manj spodbuden je bil tisti del, ki
i. Pnosti Novo mesto so ob obravnava dejansko aktivnost dele-
k r—Bl* ^ovo mesto so ob it ^..Mandatnega obdobja na feh-j*JV ki je bila v torek, 28.
ugotovili, da je skupš-mom !Jub nekaterim nesporazu-viti"J®, težavam uspelo zagoto-boljšo materialno bazo za , .Uničevanje nalog razvoja
.	veranje nalog	_
S,*** novomeški občini in v kot C,UV- ^a*t0 poročilo o delu, Poslovno poročilo sta pokajo	uspešnost novega načina
kmt,.^niaJ1 in programiranja rem j . dejavnosti, pri kate-delovni ljudje in občani 10 aktivni dejavniki.
gatov; pokazali so premalo zainteresiranosti, čemur je botrovala tudi izredno slaba udeležba na vseh enajstih sejah skupščine. Udeležba je bila v povprečju le 55-odstotna, prišlo pa je tudi do nesklepčnosti.
Spremembe v gledanju na posamezne naloge na področju kulture v Sloveniji in novomeški občini so oblikovale prednostne dejavnosti (v arstvo kulturne dediščine in knjiž ničarstvo), zato je skupščina sprejela predlog, da se sporazum o temeljih plana KS Novo mesto dopolni z aneksom, ki prerazporeja sredstva tako, da prednostne dejavnosti dobe več. Skupščina daje
predlog v javno razpravo v združeno delo hkrati s predlogom, da se presežek sredstev, ki je nastal zaradi večjega dotoka, kot je bil predviden s sporazumom, nameni za gradnjo muzeja NOB. Podobno naj bi tudi ostale interesne skupnosti po odločitvi delovnih ljudi in občanov odvedle presežke za gradnjo muzeja. S tako akcijo bi novomeška občina in širša Dolenjska hitreje in v bistvu ceneje prišla do potrebnega objekta.
MiM
»Dolenjski list« v vsako družino
ODSTOPLJENE ALI PODARJENE OBVEZNICE?
iglici pa tudi zaradi premajhne skrbi za lepoto jej« * »1» pa kar iz nemarnosti pogosto siromašimo °e	d* Povsem biez P°trebe ali zaradi navidez-
/‘ftiJLjCnitno>*‘ “Porabljamo namesto domača, ustrezna pis* 9	tako	domačo besedo, ki bi je skrben
*>eod V	* ZVBZ* ne naP*sa** na primer: ker so nam
^ov°rni trgovci vsilili razne maksimarkete in mini-v»ii,.*te I*1 minl to maksi krila, mislimo, da sta besedi
pa se jim zdi premalo imenitna ali kaj. Mislim takele primere:
- Pred časom so zdravstveni delavci ob podpori SZDL in sindikata dali pobudo za odstopanje obveznic v sklad za nakup rezervnega avtomobila in rentgena. Seštevek (? ) doslej odstopljenih obveznic je pičel.
Po Slovenskem pravopisu iz 1. 1962 ima glagol odstopiti naslednje pomene popustiti (odlepiti se), prepustiti mesto, stopiti proč, odreči se, umakniti se. Na primer: deska je odstopila; predsednik je odstopil (prepustil mesto drugemu); odstopil sem mu prostor (umaknil sem se, prepustil sem mu prostor). Beseda odstopiti ima torej različne pomene, samo tistega ne, ki sta ga pisca zgoraj navedenih dveh stavkov imela v mislih, namreč, da so lastniki obveznic svojo last podarili skladu. Ce popravim še druge nerodnosti v obeh stavkih, potem bi stavka zapisal takole:
- Pred časom so zdravstveni delavci na pobudo SZDL in sindikata podarili obveznice v sklad za nakup rezervnega avtomobila in rentgena. - Do zdaj je bilo podarjenih malo obveznic.
občani gotovo niso tako „ime-ki dan za dnem velikodušno
tem bienalu jih 29 živi in dela v Jugoslaviji, dva v Franciji in eden v ZDA.
Na bienalu so bile zastopane tri generacije sodobnih likovnih ustvarjalcev iz jugoslovanskih republik, od skupine mednarodno priznanih prek umetnikov, ki so se uveljavili v jugoslovanskih mejah, do najmlajših, katerih nadaijenost in pronicljivost kažeta, da bodo slej ko prej primusi jugoslovanske palete. Zanimivo je, da so se prireditelji odločili uvrstiti v bienale tudi nekaj najvidnejših naivcev, (n. pr. Ivana Rabuzina, Ivana Večenaja itd.).
Slovenci smo imeli na tej predstavitvi osem likovnikov, pretežno grafike. Razstavljali so: Zvest Apollonio, Janez Bernik, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Zmago Jeraj, Boris Jesih, Anton Krajnc (živi v ZDA) in Sonja Lamut (živi v Beogradu). Trije med njimi so bili deležni posebnih nagrad, ki so jih podelili avtorjem kljub temu, da razstava ni imela tekmovalnega značaja. Tako je Sonja Lamut dobila pravico do samostojne potujoče razstave v Ameriki, Jože Ciuha bo imel samostojno razstavo v New Yorku, Andrej Jemec pa je kot
MEŽANOVA
RETROSPEKTIVA
V Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo jutri ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo umetniških del slikarja Janeza Mežana. Razstavo je pred meseci pripravil Pokrajinski muzej v Ptuju, strokovno pa obdelala njegova ravnateljica dr. Štefka Cobelj. Na nekoliko prirejeni razstavi bodo predvsem dela, ki jih je Me Žan ustvaril v Novem mestu, kjer je bil nekaj let gimnazijski profesor. Na otvoritveni slovesnosti bo predvidoma nastopil Šentjernejski oktet.
V „KRKI“ RAZSTAVLJA MILAN LORENCAK IZ CELJA
Od ponedeljka, 6. marca, je v avli upravne sta^e novomeške tovarne zdravil v LoCnT odprta razstava del akademskega slikarja Milana Loren čaka iz Celja. Ras tava je tematsko zaokrožena in jo je prireditelj -kulturno umetniško društvo Krka -pripravil v počastitev dneva žena. Razstava bo odprta do 6. aprila.
SLIKE ZAPORNIKOV IN TABORIŠČNIKOV
V ljubljanski Mestni galeriji bo od 16. do 31. marca odprta likovna razstava ..Protifašistični boj Jugoslovanov v zaporih in koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno v delih umetnikov*1, ki so jo ob 30-letnid ZZB NOV in so jo do zdaj že videli Sarajevu in No-175 slo-
sedmonagrajenec dobil četrto častno nagrado za razstavljena dela. Med drugimi nagrajenci so še: Safet Zec, ki je med drugim dobil vabilo za udeležbo za sodelovanje na drugem bienalu, v okviru katerega bo smel samostojno razstavljati, Olja Ivanjicki, Radovan Kraguly in Nives Kavurič - Kurtovič pa so bili deležni častnih priznanj.
I.Z.
Fakulteta” za zaposlene
Jeseni v Novem mestu novi dislocirani oddelki višjih in visokih šol — V soboto bo informativni dan
Po nekajletnem premoru bo novomeški Zavod za izobraževanje kadrov organiziral v novem šolskem letu višje in visokošolski študij na naslednjih ustanovah: visoki ekonomsko-komercialni šoli, višji pravni šoli in visoki tehniški šoli, ki imajo vse sedeže v Mariboru, ter na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Če se bo prijavilo vsaj 30 kandidatov za vsak oddelek, bodo v Novem mestu odprli dislocirane oddelke teh šol, kar pomeni, da bo možno študij v celotni opraviti doma; le laboratorijske vaje, predpisane v študiju na visoki tehniški šoli, bodo morali kandidati opraviti v Mariboru. Več o samem načinu študija in drugih podrobnostih bodo kandidati zvedeli na informativnem dnevu, ki ga Zavod za izobraževanje kadrov prireja v soboto, 11. marca, ob 9. uri v svojih prostorih v Ulici talcev v Novem mestu.
Kulturni in umetniški tvornosti posveča gradivo za VIII. kongres slovenskih komunistov precejšnjo pozornost. Posebej podčrtuje, da se mora kulturna politika uveljaviti kot nepogrešljiva sestavina življenja in razvoja sleherne organizacije združenega dela, krajevne in družbenopolitične skupnosti. V slednjih je nujno zagotoviti nastajanje programov kulturnih potreb, pri čemer dobiva ljubiteljska dejavnost pomembno mesto. Iz gradiva lahko tudi povzamemo, da se mora okrepiti odgovornost za vsebino, obseg in kakovost svobodne menjave dela.
Za premik k vsebini
Pravkar povedano nas opozarja, kje'so bile šibke točke in pri čem se je do zdaj najbolj zatikalo. Pomanjkljivosti je bilo še vedno precej kljub delegatsko naravnanemu	odločanju.
Dolenjska pred njimi ni bila imuna, kar potrjujejo primeri malone iz vseh občin.
Nemara bo držalo, da v občinah še ne gojijo take kulturne politike in svobodne menjave dela, da bi jim glede tega ne imeli kaj očitati. Zdi se, da je bilo oboje zastavljeno tako, da je bilo formalnostim sicer zadoščeno, medtem ko delovni ljudje še vedno niso imeli besede niti pri kulturni politiki niti pri svobodni menjavi dela. Za slednje bi mogli poiskati vrsto potrditev pri samem združenem delu. Res je namreč, da programi kulturnega razvoja še vedno ne nastajajo „po meri" delavcev, marveč prej „po zaslugi" ožjih krogov, ki imajo prevladujočo besedo. To se vidi tudi po tem, kako kolektivi sprejemajo programe kulturne skupnosti. Zvečine je na njihovih zborih beseda o prispevnih stopnjah, malo ali skoraj nič pa o sami dejavnosti, se pravi o vsebini. Slej ko prej se večina zadovolji z izglasovanjem prispevne stopnje, ker tudi kultura terja dolg, ki ga je treba plačati.
Tudi same skupščine kulturnih skupnosti so še vse preveč podobne borilnicam za sredstva in premalo tribuna za dogovarjanje o vsebini in razvoju kulture.
Kot moremo razbrati iz gradiva za bližnji VIII. kongres ZKS, si bodo komunisti poslej bolj prizadevali, da se stanje s takimi, prav gotovo nesprejemljivimi razmerji spremeni.
Slovenski stihi tujega trubadurja
O Ježevi kantati na VVolkensteinove verze
uporabil tudi 43 slovenskih besed, ki veljajo za prve zapi-* ‘ vije
V ciklu jugoslovanske vokalne glasbene ustvarjalnosti in poustvaijalnosti 20. stoletja bodo drevi ob 19. uri na tretjem programu ljubljanskega radia izvedli kantato, ki jo je skladatelj Jakob Jež, rojak iz Loke pri Zidanem mestu, napisal na večjezično besedilo Oswalda Wolkensteina, tirolskega trubadurskega pesnika, ki je živel ob koncu 14. in v začetku 1 S. stoletja.
Wolkenstein je bil pesnik in glasbenik, živel je razburljivo in dogodivščin polno življenje. Na svojih številnih potovanjih je uporabljal deset jezikov, med njimi tudi slovenščino, zato je za nas še posebej zanimiv. V
sane in objavljene slovenske ljubezenske stihe.
V kantati „Do fraig amors“, ki jo je uglasbil Jakob Jež, je Wolkenstein uporabil kakih petnajst slovenskih best 4. ki predstavljajo tudi jedro istoimenske ljubezenske pesnitve. Zato bo drevi še posebno zanimivo prisluhniti ne le odlični glasbi, ki jo bo izvajal komorni zbor ljubljanske RTV pod vodstvom Lojzeta Lebiča, ampak tudi besedilu, saj siuo Slovenci lahko počaščeni, d; je naša materinščina že pnd toliko stoletij zamikala potuj o-tujca.
SPREJEM UČENCEV V ŽELEZNIŠKO PROMETNO - TRANSPORTNO ŠOLO
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, SOZD n. sol. o. LJUBLJANA, MOŠA PIJADE 39,' LJUBLJANA, RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1978/79 SPREJEM UČENCEV V ZELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO V MARIBORU IN V POKLICNO ZELEZNIŠKO ELEKT-ROKOVINARSKO ŠOLO V LJUBLJANI
1.	ŽELEZNIŠKA PROMETNA—TRANSPORTNA ŠOLA Maribor, Preradovičeva 33
Izobraževanje za prometnotransportnega tehnika in transportnega komercialista traja štiri leta, za skladiščnika, sprevodnika, vlakovodja pa tri.
Šola bo sprejela 210 učencev.
Kandidate sprejemajo:
- Prometna sekcija Celje, Titov trg 1
za prometnotransportnega tehnika	6
za skladiščnika	4
- Prometna sekcija Ljubljana, trg OF 7
za prometnotransportnega tehnika	15
za transportnega komercialista	10
za vlakovodja	10
za sprevodnika	10
za skladiščnika	5
- Prometna sekcija Ljubljana-Moste, Kajuhova 51
za prometnotransportnega tehnika	5
za transportnega komercialista	10
za skladiščnika	10
- Prometna sekcija Maribor, Kopitarjeva 5
za prometnotransportnega tehnika	10
za transportnega komercialista	3
za vlakovodja	10
za sprevodnika	5
za skladiščnika	5
za potniško-blagovnega blagajnika	3
- Prometna sekcija Nova Gorica, Nova Gorica, Kolodvorska 8
za prometnotransportnega tehnika	5
za transportnega komercialista	1
za vlakovodja	4
za skladiščnika	4
- Prometna sekcija Novo mesto. Novo mesto. Kolodvorska 9 /
za prometnotransportnega tehnika	8
- Prometna sekcija Postojna, Postojna, Kraigherjeva 11
za prometnotransportnega tehnika	10
za transportnega komercialista	12
za sprevodnika	4
za skladiščnika	g
- Prometna sekcija Pragersko, Pragersko 95
za prometnotransportnega tehnika	3
- Prometna sekcija, Pula, Pula, Vodnjarska 21
za prometnotransportnega tehnika	6
za skladiščnika	5
- Prometna sekcija Zalog, Zalog, Zaloška 214b
za prometnotransportnega tehnika	3
- Prometna sekcija Zidani most. Zidani most 9
za prometnotransportnega tehnika	8
za transportnega komercialista	2
za vlakovodja	2
za sprevodnika	2
za skladiščnika	4
2.	POKLICNA ZELEZNIŠKA VINARSKA ŠOLA Ljubljana, Aljaževa 32
ELEKTROKO-
Izobraževanje na vseh oddelkih traja tri šolska leta. Šola bo sprejela 183 učencev.
Kandidate sprejemajo:
- Sekcija za vleko Divača, Divača 89:
za mehanika železniških vozil	4
za elektromehanika železniških	vozil	in	naprav	4
za strojnega ključavničarja	3
- Sekcija za vleko Ljubljana, Ljubljana, Vilharjeva 2:
za elektromehanika železniških	vozil	in	naprav	40
za strojnega ključavničarja	20
(za strojevodske kandidate in vozovne preglednike)
- Sekcija za vleko Nova Gorica, Nova Gorica, Prvomajska 33
za mehanika železniških vozil
(za strojevodske kandidate)	5
- Sekcija za vleko Novo mesto. Novo mesto. Kolodvorska 9:
za mehanika železniških vozil	3
lekcija za vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav, Celje, Ulica XIV. divizije 2 za elektromehanika železniških vozil in naprav	1
(za področje Ma ribora)
- Sekcija za vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav, Pivka, Kolodvorska 33
za elektromehanika železniških vozil in naprav (3 za območje Postojne, 4 za območje Podbrda, Bohinjske Bistrice in Nove Gorice)	7
Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz in lokomotiv Divača, Divača 86
za mehanika železniških vozil	5
za elektromehanika železniških vozil in naprav	4
za strojnega ključavničarja	g
za strugarja	2
- Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, Parmova 35
za mehanika železniških vozil	1
za strojnega ključavničarja	6
za strugarja	2
■ Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje lokomotiv, Maribor, Valvasorjeva 13a
za mehanika železniških vozil	5
za elektromehanika železniških vozil in naprav	5
za strojnega ključavničarja	5
Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste, Ljubljana, Zaloška 217
7 18 5 2
za mehanika železniških vozil za elektromehanika železniških vozil in naprav za strojnega ključavničarja za strugarja
Gradbeno podjetje Ljubljana, Ob Zeleni jami 2
za mehanika železniških vozil za elektromehanika železniških vozil in naprav za strugarja
J
- Podjetje za elektrifikacijo prog, Ljubljana, Prešernova 35 za mehanika železniških vozil	4
za elektromehanika železniških vozil in naprav	6
- MOSTOVNA, podjetje za izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal, Ljubljana, Ob Kamniški progi 1
za strojnega ključavničarja	5
za strugarja	5
Na razpis se lahko javijo vsi, ki so že, oziroma bodo v letošnjem šolskem letu uspešno končali osnovno šolo, niso starejši od 17 let in so telesno ter duševno zdravi. Začetek šolanja bo 1. septembra 1978.
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo prejemali štipendijo. Višina kadrovske štipendije je določena s pravilnikom o štipendiranju, ki je usklajen z družbenim dogovorom o štipendiranju v SR Sloveniji.
Učencem je na voljo oskrba v domu Železniških šol v Ljubljani oziroma v Mariboru.
Kandidati se prijavijo kadrovskim službam navedenih organizacij najkasneje do 10. junija 1978. Predložiti je potrebno naslednje dokumente:
- prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20 Državne založbe Slovenije z navedbo, za katero šolo in smer izobraževanja se prijavljajo.	,
- spričevalo ali fotokopijo spričevala o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj priložijo spričevalo ali fotokopijo spričevala I. polletja 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa predložijo naknadno.
Zdravstveno sposobnost kandidatov bo ugotovila železniška zdravstvena komisija pred vpisom v šolo. O sprejemu oziroma zavrnitvi bodo kandidati obveščeni do 30. 6 1978 NATANČNA POJASNILA V ZVEZI Z RAZPISOM DAJEJO:
- kadrovske službe navedenih organizacij, ki razpisujejo sprejem učencev;
- Železniška prometno-transportna šola v Mariboru, Preradovičeva 33, telefon 26-151,
- Poklicna železniška elektrokovinarska šola v Ljubjjani, Aljaževa 32, telefon 556-695,
- vse železniške postaje.
DELOVNA SKUPNOST UPRAVE TELESNOKULTURNIH OBJEKTOV RIBNICA
vabi k sodelovanju pri delu in izpolnjevanju nalog
1. RAČUNOVODJE
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— najmanj tri leta ustreznih izkušenj
— organizacijske sposobnosti in znanje za vodenje računovodskih del in nalog
— družbenopolitična neoporečnost
— nagnjenost do športne dejavnosti
Zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
2. ADMINISTRATIVNE MOCl
za opravljanje poslovne korespondence, vodenje evidence, pisanje zapisnikov in ostalih administrativnih del.
Od kandidata se pričakuje poleg splošnih še izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev:
— ekonomska srednja ali administrativna šola
— zaželena nagnjenost do telesnokulturne dejavnosti;
— družbenopolitična neoporečnost
— lahko je za četnik
Zaposlitev za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) z dvomesečnim poizkusnim delom Nastop dela 1. aprila 1978 ali po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe.
DO ,/TRANSPORT", KRŠKO.
Komisija za delovna razmerja
OB J A VLJA prosta dela in naloge za 5 VOZNIKOV TOVORNJAKOV Pogoji:
Vozniški izpit za „C" in „E" kategorijo, poklicna šola za voznike motornih vozil, odslužen vojaški rok.
Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo svoje prijave do 17. marca 1978 s kratkim opisom dosedanjega dela na naslov ./TRANSPORT", Krško, Cesta krških žrtev 133. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje do 25. marca 1978.
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško -TOZD CELULOZA
objavlja prosta dela in naloge:
LABORANT I. V TOZD CELULOZA Pogoji:
— kemo-tehnik
— delo v dopoldanski izmeni
— pri moških kandidatih odslužen vojaški rok
Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po sklepanju organa upravljanja.
TOZD ELEKTRO NOVO MESTO
razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— Kamionet, 2 t
— Avtomobilske lestve
— Kombi IMV 1600
— Jeep
— Zastava 750
— Moped
— Staro pisarniško pohištvo
Licitacija vozil in opreme bo 15. 3. 1978 ob 8. uri na upravi TOZD v Bršljinu.
Ogled vozil vsak dan do dneva licitacije na RTP Novo mesto. Kandidati morajo položiti zakonito varščino.
DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO NOVO MESTO, n.sol.o.
razpisuje prosta dela in naloge (ni reelekcija)
VODJA RAČUNOVODSKO - FINANČNEGA SEKTORJA
Za opravljanje del in nalog mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še posebne pogoje:
- da je po poklicu diplomirani ekonomist in da ima vsaj 2 leti delovnih izkušenj, od tega najmanj eno leto na vodilnem delovnem mestu v organizaciji združenega dela, oz. da je ekonomist z 4 leti delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu ali da je ekonomski tehnik s b leti delovnih izkušenj od tega 4 leta na vodilnem delovnem mestu;
— da ima moralnopolitične in organizacijske kvalitete za opravljanje teh del in nalog.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO (za razpisno komisijo), Cesta komandanta Staneta 38, 68000 Novo mesto.
O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri kandidata.
DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA SADJARSTVO-POLJEDELSTVO MERCATOR - AGROKOMBINATA KPŠKO
o b j a v I j a prosta dela in naloge
BLAGAJNIKA IN TAJNIKA V TOZD SADJARSTVO-POLJEDELSTVO Stara vas za nedoločen čas.
Pričakujemo, da bodo kandidati izpolnjevali naslednje pogoje:
1. srednja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj, ali upravno administrativna šola in 5 let delovnih izkušenj,
2. znanje strojepisja in poznavanje blagajniških del.
Pnjave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih del sprejema delovna organizacija Mercator-Agrokombinat Krško, CKZ 52, kadrovska služba in sicer 15 dni po objavi.
Za ugotavljanje sposobnosti pri opravljanju objavljenih delovnih nalog je predvideno poskusno delo 3 mesece. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku objavljenega roka.
T
0LENJSKI LIST
1
ŠPORTNI KOMENTAR
Pozno, a ne prepozno
Konec februarja so se sestali člani predsedstva republiške konference SZDL in razpravljali o uresničevanju programskih stališč v telesni kulturi. Ugotovili so, da so se odnosi in stanje v telesni kulturi ter odnosi skupnosti do tega za družbo Pomembnega področja v zadnjih letih bistveno spremenili. Potemtakem je Predsedstvo RK SZDL pred Petimi leti, ko je sprejemalo Programska stališča, ujelo, kot radi rečemo, zadnji vlak, doseglo, da je telesna kultura v Sloveniji v pičlih Petih letih naredila korak, kakršnega prej ni zmogla v desetletju. Zraslo je namreč “ar 150 telovadnic, nekaj Več kot sto športnih igrišč P° krajevnih skupnostih in ob organizacijah združenega dela, več ]i0t dvajset bazenov itd.
Zato pa je ob teh števil-", toliko bolj osupljiv Podatek, da smo glede Množičnosti, najosnovnejše naloge stališč predsedstva * ^®L. tako rekoč na začetku poti. Analize so
namreč dokazale, da 95 odstotkov občanov, ki leta in leta prispevajo za telesno kulturo, od nje nimajo ničesar. Občinski ,sindikati' (tudi na Dolenjskem) sicer radi omenjajo uspešnost in množičnost delavskih športnih iger in dokazujejo, da zajemajo deset odstotkov vseh zaposlenih. Pri tem pa mnogi nehote ali namerno pozabljajo na udeležence, ki sodelujejo nemalokrat tudi v desetih disciplinah, kar ni nič slabega, a jih organizatorji štejejo kot nove udeležence in tako dvigujejo odstotek udeležencev.
In če bi , sindikalni' statistični jezik razčlenili še naprej, bi videli, da lepo zastavljena stališča predsedstva RK SZDL še v marsičem niso uresničena. Vemo namreč, da je kar 70 odstotkov žensk izločenih iz kakršnekoli telesnokulturne dejavnosti in da se v tistih aktivnih 30 odstotkih skrivajo dijakinje, študentke, neporočena uslužbenke in delavke itd.
J. PEZE L J
„Tima” izkoristila zaspanost
16. kolu II. zvezne košarkarske lige — zahod Novomeščani doživeli hud poraz -vedno na desetem mestu — ,Krst' novomeških igralk, ki so premagale Vrhniko
Se
Prvenstvena tekma v 16. kolu II. zvezne košarkarske lige med Novim mestom in mariborsko Timo je dokazala, da so Dolenjci ta čas v krizi. Prva peterka je namreč povsem odrekla, tako da so razpoloženi gostje dosegli prepričljivo zmago. Po ligaški tekmi sta se v športni dvorani pomerili še ženski ekipi Novega mesta in Vrhnike. Tesno so zmagale domačinke.
ledalcev, so v srečanju z nekoliko izkušenimi članicami
olj
slovenske uge naredile vse preveč	nr, .	_	-
napak. Še najbolje sta igrali Žnidar- PRAZNIK IN MILIC Sčeva in Hrovatov«.	p„ i->	------
lige naredile vse
1. e več
Novo mesto: Bilobrk, Galič 8, D. Hrovat 6, Oberč, Žagar, Tomšič, Senica 14, Mežan 2, Zura 2, Žnidaršič 22, J. Hrovat in Vesel.
NOVO MESTO - TIMA MARIBOR 63 : 91
(24 : 46)
Okoli 500 gledalcev je v soboto zvečer pričakovalo izenačeno in zanimivo srečanje, a so bili gostje, ki so na lestvici drugi, precej boljši nasprotnik. Domačim v prvem polčasu ni uspela domala nobena akcija. Po osmih minutah igranja so dosegli le tri zadetke, po 13! minuti devet košev in na odmor so odšli pri rezultatu 24 : 46.
Tudi v začetku drugega polčasa ni bilo nič boljše. Trener Splichal je poskušal ..zaspanost" odpraviti s pogostimi menjavami, toda brez uspeha. Sele v sredini drugega dela so Novomeščani zaigrali precej bolje, predvsem Ivančič, ki pa je zaradi petih osebnih napak moral z ierišča. Uspešno pa ga je zamenjal ■ilajši center Župevc, ki je v boju z visokimi mariborskimi centri dokazal, da se razvija v dobrega centra.
Novo mesto: P. Seničar 10, Bajt 2, Cerkovnik 4, Ž. Kovačevič 4, Munih 10, S. Kovačevič 3. Ivančič 9, Švinger 2, S. Seničar 7, Župevc 8 in Plantan 4.
NOVO MESTO -VRHNIKA 54 : 53
(23 : 26)
V soboto zvečer, po tekmi Novo mesto - TIMA Maribor, se je okoli ISO gledalcem predstavila tudi novomeška ženska košarkarska vrsta. Oslabljene Novomeščanke so v srečanju z Vrhniko igrale slabo, predvsem zaradi - številnega občinstva. Dekleta, ki so lani nastopale v kadetski ligi domala brez
Nogomet: še naprej množično
Pred kratkim so se sešli člani komisije za mali nogomet pri novomeški ZTKO in sklenili, da bodo letos omogočili tekmovanje tudi tistim ekipam, ki v preteklosti niso imele možnosti za organizirano nastopanje. Komisija je vsem zainteresiranim poslala razpis. Moštva bodo tudi letos nastopala v dveh ligah (A in B), ekipe pa se bodo uvrstile v skupini glede na uspehe v lanskem letu. Novo prijavljene ekip
Po 12. kolu šahovskega prvenstva Novega mesta se vrstni red na tabeli vsaj na vrhu ni spremenil. Se naprej vodi Praznik, ki ima tri prekinjene partije in največ možnosti, da osvoji letošnje prvenstvo Novega mesta. Trenutni vrstni red: Praznik 8,5 (3), Milič 8,5(2), T. Škerlj 7,5, Poredoš
6.5, Materni 5,5 Sitar 5,5, Istenič
5.5. Naslednje kolo bo 12. marca, po njem pa bo razglasitev zmagovalca.
DOBER NAMIZNI TENIS
Osnovna organizacija ZSMS Mirna peč je 5. marca pripravila tekmovanje v namiznem tenisu, ki so se ga udeležile ekipe 00 ZSMS Dolenja vas, OO ZSMS Globodol, OO ZSMS Mirna
B Več igralcev kot gledalcev
Dfugo kolo slovenske odbojkarske lige pritegnilo komaj deset gledalcev — Novomeščani _	ne	plakatirajo	tekem	—	Mladinke	zmagale	in	še	vedno vodijo
«n»|- j u s*^vens*ce odbojkarske lige za moške so Novomeščani 3V. S?ma s. Šempetrom in po nezanimivem srečanju izgubili s p_. ‘ ° festih porazih in petih zmagah so igralci Novega mesta na moit* m.estl1‘ ^ soboto popoldan so začele nastopati tudi novo-liri 7 "Edinke, k* vodijo po prvem delu v republiški odbojkarski L zanesljivo zmago proti Viču so še naprej na prvem mestu.
_ Priznanja za športne uspehe
Minulo športno leto so črnomaljski športniki zaključili 3 mica koso dobili najboljši m naj S pnznania m plakete. uh^ Pretek>e"i letu se je aktivno
SftSV Jportnih «*ejav-l0 ‘uxnad JUr?st0 športnikov. Stevi-ukvfe0V’Ja 50 * 8 športom vee^aU le rekreativno, pa je mnogo
l4VeVi«em n?8°metu je sodelovalo točk	katerimi so največ	,.
vasi- h -1 nogometaši iz Vojne"	kl
me i Sa Je, bil* ekipa IMV Črno-	W
p^r’ “etja ekioa Iz rimoatnio	Dc
ia ekipa iz Dragatuša. Med ekipami, ki so nastopile v
roknm '"uPami.
dinskael'i’ 80 Pokale prejele:' mla melj v„, lpa. TV° Partizan Cmo-melj’ ^ni TVD Partizan Čmo-Ot>Cin«|f~t0^°?,eta5i a Dragatuša. sodeluj® košarkarska liga, kjer IS Ttv«?"? ek*P’ še ni končana. "ajusncfL •« -ie Pobelil pokale tudi pretek?« ej, tekmovalcem v članu	tako	Božu Štuklju,
•nesto MD ”Bela Krajina", za 3. m0,nu"a državnem prvenstvu v tu<li nlauSU/ Istočasno je Božo prejel Wtu « 0 AMSL V rekreacijskem nbiškp h	najbolj izkazala člana
®utala	e	‘z Črnomlja Anton
devneiW, ,!}a C vijak. Za najpriza-Projdasilri. športnega delavca so Ja Ssn c.Maiiana Gorška in mentor-
tušu, najuspešnejše tvo TV D Partizan iz
J. PAVLIN
NOVO MESTO -ŠEMPETER 1 : 3
(15,-6,-13,-8
Prvenstveno srečanje med Novim mestom in Šempetrom si je ogledalo le deset ljudi. Videli so eno slabših tekem in se prepričali, da bi domači odbojkarji lahko brez težav igrali z najboljšimi republiškimi ekipami v zahtevnejši konkurenci. Vendar se to najbrž ne bo zgodilo, zakaj za zahtevnejše nastope je potrebno precej več treningov in igralcev, kot jih ima novomeška ekipa. Minulo soboto popoldan je za domačo vrsto ponovno nastopilo le šest igralčev, ki pa so se dobro upirali favoritom, ' ralcem iz Šempetra, le dva seta.
'omači so prvi niz dobili na razliki, v drugem povsem popustili, v tretjem pa zamudili lepo priložnost, da ga osvojijo. Goste so imeli na kolenih, pa ponujene priložnosti niso znali izkoristiti. V zadnjem setu so igrali nezainteresirano in Sempe-trčani so ga dobili brez težav.
Novo mesto: Cotič, Babnik, Vemig, Graberski, Primc in Goleš.
KRKA - VIC 3 : 0
Mlade novomeške odbojkarice, ki igrajo v 1. republiški mladinski odbojkarski ligi, so zelo dobro začele spomladanski del lige. V telovadnici osnovne šole Grm so brez težav premagale vrstnice ljubljanskega Viča in so z novo zmago še naprej na vrhu prvenstvene tabele. Tekma je bila tipično prvenstvena, navzlic temu pa so bili gledalci z njo zadovoljni. Najboljša na igrišču je bila Novomeščanka Urbančičeva.
V SOBOTO Z IZOLO
V 3. kolu spomladanskega dela slovenske odbojkarske lige Novomeščani gostujejo. Potujejo na morje, kjer se bodo pomerili z vrsto Izole. Tako imajo Novomeščani v soboto lepo priložnost, da dosežejo novo zmago. V Izoli bi morali igrati resneje, bolj borbeno in disciplinirano in domov bi se lahko vrnili z novimi točkami.
bodo morale imeti najmanj štirinajst igralcev, svoje igrišče ali pa pogodbo z drugim klubom, da lahko nastopa na njihovem igrišču.
Nediscipliniranim ekipam tudi letos grozijo dokaj hude kazni. Moštvo, ki tekme ne bo odigralo, bo moralo odšteti 100 din, srečanje bo registrirano s 3:0 za nasprotno moštvo, povrhu vsega pa bo ekipa ob dve točki. Da bi bilo tekmovanje še naprej kar najbolj množično, se bo med igro lahko zamenjalo pet igralcev, zamenjani pa se ne bodo smeli vrniti v igro. Igralec, ki bo izključen, ne bo imel zamenjave.
Prvenstvo bo komisija vodila po pravilih nogometne igre in splošnem pravilniku komisije za mali nogomet, ekipe pa se morajo za prvenstvo v letošnjem letu prijaviti najkasneje do 10. marca, in sicer na naslov: Komisija za mali nogomet, p. p. 61, Novo mesto. Tekmovanje se bo začelo 1. aprila.
Minulo košarkarsko tekmo med Novim mestom in Mariborčani si je ogledalo nekaj več kot 500 ljubiteljev košarke. V nezanimivem srečanju so bili gostje precej boljši. Na sliki: S. Seničar pri izvajanju prostih metov.
METLIKA:
TREBANJKE
NAJBOLJŠE
Območnega košarkarskega prvenstva za pionirke so se v Metliki udeležile le tri ekipe: reprezentance metliške, trebanjske in črnomaljske občine, medtem ko favoritk, ekipe iz novomeške občine, ni bilo. Rezultati: Črnomelj - Metlika 22 : 12, Trebnje - Metlika 43 : 17, Črnomelj - Trebnje 11 : 18. Vrstni red: 1. Trebnje, 2. Črnomelj, 3. Metlika.
MIRNA: DOMAČINI NAJBOLJŠI
Miienčani so bili organizatorji območnega košarkarskega prvenstva za pioniije. Na košarkarski turnir najboljših ekip iz štirih občin so se dobro pripravili. Zmagali so brez težav fantje z Mirne, ki jih vodi Kramar.
Rezultati: Trebnje - Črnomelj 47 : 18, Novo mesto - Metlika 54 : 13, Trebnje - Novo mesto 47 : 27, Metlika - Črnomelj 15 : 14, Črnomelj - Novo mesto 28 : 38 in Trebnje - Metlika 58 : 8.
peč in osnovna šola Mima peč. Slednji dve vrsti sta imeli tudi žensko ekipo. Pri moških so zmagali predstavniki OO ZSMS Mirne peči, drugi so bili osnovnošolci in tretji igralci iz Dolenje vasi. Pri dekletih so zmagale osnovnošolke. Med posamezniki* je bil najboljši Golobič, za njim pa so se uvrstili Pungerčar, Kramar, Krevs itd-	S.	M.
NOVO MESTO -ZELJE ZNICAR
V 17. kolu II. zvezne košarkarske ljge igrajo Novomeščani v Karlovcu, Iger se bodo pomerili z Železničarjevimi igralci. V prvi tekmi doma so Novomeščani izgubili, in sicer potem, ko sc vodili z 19 koši razlike. Dolenje gredo v Karlovac v najbolj, postavi. Minulo soboto so igral slabo, to pa pomeni, da slabe igre ne bodo ponovili, razen tega pa morajo Karlovčanom .vrnit: jesenski dolg.
KAPŠ PETNAJSTI
Jugoslovanska atletska reprezentanca se je s 23. balkanskega prvenstva v krosu, ki je bilo v Istanbulu 5. marca, vrnila s polovičnim uspehom. Nobenemu posamezniku ni uspelo osvojiti medalje, v ekipni konkurenci pa smo bili dvakrat drugi in dvakrat tretji. V konkurenci mladincev je na 6000 m dolgi progi tekel tudi Novomeščan Rafko Kapš. Bil je petnajsti, progo pa je pretekel v 18 :45,0 sekundah. Ekipno so mladinci zasedli skromno peto mesto.
Dvojni vijak in zmaga
„Pokal 8. marec" Doklovi — Lep uspeh druge najboljše Novomeščanke Kavškove — Doklova pokazala ,dvojni
vijak'
NEZANIMIVA TEKMA - Prvenstveno srečanje med Novim mestom in Šempetrom si je ogledalo komaj deset občanov. Videli so slabo tekmo.
Novomeške telovadke so se konec minulega tedna udeležile tradicionalne gimnastične prireditve ,»Pokal 8. marca“. Nastopilo je šestdeset najboljših jugoslovanskih pionirk in mladink,
GRM	......... ............———
skupSMALJSK1 ŠPORTNIK LETA - Vlado Cop, predsednik But^ii ‘”e TTKS Črnomelj, izroča najvišje priznanje Antonu tre« ’ ®nskoletnemu udeležencu svetovnega prvenstva ribičev ter Vrščenemu na državnem prvenstvu. (Foto: J. Pavlin)
S športom -do življenja
Šestindvajsetega avgusta 1968 Frančiška Sevarac ne bo nikoli pozabila. Bil je lep dan, zelenkasta voda toplega Jadrana je vabila, Frančiška pa se je peljala v modro-belem fičku zadarske registracije od Biograda na moru proti Zadru. Bilo je sanjsko lepo in tedaj sc je zgodilo: v težki prometni nesreči se je 22-letna študentka filozofske fakultete (oddelek za književnost) poškodovala tako hudo, da ni več mogla stopiti na noge. Postala je invalid - paraplegik, v njej so zamrli vsi načrti, želje. Zanjo se je začelo povsem novo življenje, življenje v družbi ljudi na vozičkih.
„Seveda mi je bilo zelo hudo, ko sem zvedeia, da bom poslej odvisna od vozička. Da, zelo zelo hudo. Kar pomislite sami. Toda vedno sem bila optimist," pravi danes z zdravim smehom Dalmatinka, ..navsezadnje pa mi kaj drugega tudi ni ostalo. Tako je postal sodobno opremljeni dom v Ponikvah moj drugi dom." Zanj sem zvedela povsem slučajno, kmalu po nesreči, ko sem ležala v Kraljeviči. In tako se je zgodilo, da sem tudi na vozičku, čeravno precej drugače, nadaljevala svojo športno pot."
Sevarčeva je hitro napredovala, saj je že isto leto oblekla dres z državnim grbom. Z reprezentanco je odpotovala v Rim. Start v modrem dresu je bil presenetljivo dober. V Italiji je osvojila tri zlata odličja, ki jih ni pričakoval nihče v vodstvu naše ekipe. In začelo se je novo življenje. 2e leto kasneje so jo ponovno povabili v najboljšo jugoslovansko ekipo. Nastopila je na evropskem prvenstvu na Dunaju, in sicer v atletskih disciplinah. Osvojila je zlato medaljo v šprintu (tek vozičkov na 60 metrov), srebrni v metu diska in kopja. Nato je nastopila dvakrat na svetovnih prvenstvih v Londonu, leta 1971 in 1973. Bila je dvakrat druga. Nato sledijo naslednje preizkušnje: olimpiada v Heidelbergu, evropski prvenstvi itd. Novi ehi:	dvakrat	prvakinja,
druga. 1973 je nastopila tudi v košarkarskem moštvu in na evropskem prvenstvu so dekleta osvojila bronasto medaljo. Zato m čudno, če ji je Zveza telcsnokulturnih organizacij Jugoslavije pred nedavnim podelila zlato značko, kakršno je za velike športne dosežke dobilo samo še 299 drugih jugoslovanskih športnikov.
In kakšne načrte ima Frančiška? ,,Rada bi uspešno končala višjo šolo za socialne delavcc v Ljubljani. Nato bom odšla v Zadar, k morju, ki ga hudo pogrešam, navzlic temu da sem najbrž prav zavoljo njega postala invalid. Se naprej se bom
uspehi:
trikrat
ukvarjala s športom. Tovariš Tito je nekoč dejal, da je za zdrave ljudi priporočljivo, če se ukvarjajo s športom, medtem ko invalidi brez športa ne smejo biti. Njegovo geslo visi tudi v našem domu in vsak prebivalec ga upošteva."
To je zgodba o simpatični Dalmatinki, ki se je v Ponikvah ukvarjala z retušerskim delom, nastopala za jugoslovansko invalidsko športno vrsto in obenem šolala na ljubljanski višji šoli za socialne delavce. Frančiška bo ostala na Dolenjskem do 1980. leta. Nato bo odšla v rodno mesto, ne bo pa pozabila Slovenije, saj ji je vrnila vero v tisto, v kar pred desetimi leti, po hudi nesreči, ni več verjela - vero v življenje. M CLAVONJIČ
precej uspeha pa so požele tudi Dolenjke.
Novomeščanki Doklova in Kavškova sta bili favoritki v konkurenci mladink, kjer so manjkale tri najboljše Ljubljančanke Zupančičeva, Remšakova in Bizjakova. Navzlic temu je bilo tekmovanje zelo dobro, za to pa je poskrbela tudi ta čas najboljša Jugoslovanka Doklova, ko je v parterju ob dobri vaji izvedla še novost ,dvojni vijak* (720 stopinj). Dobro je telovadila tudi Kavškova, tako da sta Novomeščanki ob koncu tradicionalne in dobro obiskane prireditve povsem zasluženo osvojili prvo in drugo mesto.
Rezultati - pionirke: preskok -10. Pucelj 7,95, 12. - 13. Papež in Škerlj 7,75,18,- 19. Pavček (vse N. mesto) 7,30, bradlja - 7.- 8. Škerlj 8,50, 11. Pucelj 8,25, 13. - 14. Papež 8,10, gred - 12. Pucelj 8,30, 28. Papež 6,70, parter - 9. Papež
8.75.10. Škerlj Š,75.
Mladinke (četveroboj): 1. J. Dokl
37.10, 2. Kavšek 36,80, 4. Pažar 35,80, 8. Kočevar (vse N. mesto) 34.55 točk.
KRITERIJ METALCEV
Novomeška metalca diska brata Boris in Dušan Okleščen sta se udeležila zagrebškega kriterija metalcev diska in kladiva. Z njima je bil tudi njun trener prof. Kolarič. Boris je zasedel dobro drugo mesto (42,89 m), mladinec Dušan pa je s 34,82 m dosegel osebni rekord in osvojil četrto mesto.
CRNOMALJCANI
DRUGI
Črnomaljska mladinska rokometna vrsta, za katero je nastopilo tudi nekaj najboljših članov, se je ud eležila tumiija, s katerim so rokometaši počastili občinski praznik Radelj ob Dravi. Belokranjci so dobro igrah. Premagali so Velenje in Ivanec.
irt pred Mleti)
Razbremenitev delovne žene
V ZADNJEM ČASU ste gotovo mnogo slišale o stanovanjskih skupnostih, ki bodo brez dvoma velika pomoč našim ženam in družini, ker se bodo v njihovem okviru ustanavljale razne pomožne službe za razbremenitev delovne žene. Skupne pralnice (hišne in blokovske v mestih, vaške v vaseh) bodo v veliki meri olajšale ženi delo. To se je pokazalo v krajih, kjer take pralnice že obstajajo tudi na vasi. Isto velja tudi za vaške pekarne, ki so prav tako velika pomoč pri peki kruha, zlasti v poletni vročini. Le predstavljajte si, tovarišice, kako bi bilo lažje, če ne bi morale vsaka posebej kuriti peči in peči kruh doma. In koliko bi prihranile časa in drv!
Z VESELJEM SMO novomeške gospodinje pozdravile bel svileni papir, v katerega so pred nedavnim začeli v Pekariji zavijati kruh. Skrajni čas je že bil, da so uvedli to novost, kajti le malokje v Sloveniji prodajajo še nezavit kruh.
ŽE DOLGO ugotavljamo, da je naše zaostalo kmetijstvo velika ovira za hitrejši napredek gospodarstva in s tem boljšega življenja vseh ljudi. Na eni strani imamo ogromne neizkoriščene rezerve v kmetijstvu, po drugi strani pa uvažamo vsako leto velikanske količine živil, ki precej stanejo in obremenjujejo našo zunanjo plačilno bilanco.
PO OSMIH DNEH ogorčenih in brezkompromisnih borb, polnih nenadnih obratov in presenečenj, je bilo v petek v Črnomlju zaključeno letošnje posamično prvenstvo Dolenjske v šahu. Črnomelj je letos gostil najboljše šahiste Dolenjske in reči moramo, da so se organizatorji res potrudili, tako da so udeleženci iz belokranjske prestolnice lahko odnesli najboljše vtise. Med 13 udeleženci je zmagal bivši prvak Dolenjske ing. Volk s pol točke prednosti pred Škerljem. Sledila sta Sitar in Klemenc, dalje Bartolj, Mestek, Zabukovec itd.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 5. marca 1958)
OGNJENE PTICE - Anton Medved iz Dol. Boštanja ima v svojem arhivu lep kupček zanimivih fotografij, med katerimi smo izbrali za našo rubriko sliko z izrazito dokumentarno vrednostjo, ki je hkrati zanimiva tudi zaradi posebnih svetlobnih učinkov. Na posnetku je požar, ki je leta 1945 zajel skladišče vojaške opreme v Belgiji. Posnetek je bil narejen ponoči s starejšim fotoaparatom, na katerem je fotograf nastavil desetinko sekunde in zaslonko 3,5, se pravi, da je zaslonko povsem odprl. Dolga ekspozicija je botrovala belim črtkam, podobnim pticam v letu; naredili so jih večji kosi isker. Za tiste čase, ko je bilo težko priti do fotografske kamere in verjetno še teže do fotografskega materiala, je bil posnetek zares nekaj enkratnega. Dandanašnji pa bi uredniki od fotoreporterjev vseeno zahtevali, da se na fotografiji vidi še kaj drugega. Z drugimi besedami: zahtevali bi, da se vidi celotno prizorišče. Tega z novimi, visoko občutljivi in sorazmerno drobnozrnatimi filmi ni tako težko doseči.
imillliUHIIIUIH.IIIlIlJ
SVETU OKOLI
EMANCIPACIJA - Ker smo
že ravno praznovali dan žena, je prav, da pogledamo tudi na drobne stvari okoli ženske emancipacije. V New Yorku se je lani med mestnimi očeti prvikrat znašla tudi ženska. Carol Bellamy je prvi ženski župan in kot prvo je morala takoj rešiti vprašanje — stranišča. V mestni upravi so namreč imeli le stranišče za moške, zato je vrla dama na vrata obesila opozorilo, naj uporabniki poslej vstopajo pazljiveje, ker je stranišče namenjeno tudi damam. „Pre-verite, kdo je na stranišču!" je zapisala županja. Kdo ve, če se pritožuje, ko mestni možje preverjajo, kdo sedi v stranišču.
STROŠKI - Producent filma o slavnih Beatlih še zdaj žalostno tiplje po žepih. Zadnji dan snemanja se je prenaglil in priredil gostijo za celotno filmsko ekipo. Stala ga je nič manj kot pol milijona dolarjev.
PRESENEČENJE - Naveličan potrošniškega sveta, se je tajvanski študent Marc Rosen-zweig odpravil v budistični samostan, da bi tam ušel nečimrnosti sveta. Po naporni hoji na vrh neke gore, kjer stoji budistični samostan, so ga menihi lepo sprejeli. Odpeljali so ga naravnost v jedilnico, mu ponudili hrano in nato - prižgali televizor.
DRAGOCENOST - Turiste, ki obiščejo Sovjetsko zvezo, najbolj preseneti nenavadna razgibanost na cestah, kadar prične deževati. Vozniki osebnih avtomobilov prično ustavljati vozila in natikati brisalce stekla. Slednje namreč srečni imetniki avtomobilov hranijo dobro zaklenjene, saj so priljubljen plen malih tatov. Brisalce je ob ..založenosti" z rezerv nimi deli nemogoče kupiti, oziroma jih lahko kupijo, če kupijo nov avto!
NAČRTNO — Bolj ko bivši svetovni prvak Ali premišlja o zadnjem dvoboju s Spinksom, bolj je prepričan, da je dvoboj nalašč izgubil. Samo zato, da bo edini, ki bo tretjič svetovni prvak. Tako pravi Ali, kateremu Spinks ni prav nič omamil jezikovne spretnosti.
Stanovitno vino brez fokssmradu
(Kdo bode) pa tako negospodarski, da bode nov vinograd s trto zasajal, od katere že naprej ve, da mu jo bode trtna uš v petih letih gotovo uničila? Gotovo niti jeden pameten človek. No, potem je pa že še kaj o izabeli povedati. Njena rodovitnost je še precejšnja, toda njeno vino je pa le malo vredno. Lasten mu je pred vsemi tisti neprijeten duh po ameriškem grozdju, kateremu skratka foks pravimo. Vino izabele je pa tudi le slabostno, kislo in pokvar-jenju jako podvrženo. Čemu toraj tako po vsem ničvredno trto drago kupovati ter zasajati? Vsak naj se je ogiblje, pusti naj jo na miru in sadi naj ameriške trte, katere sicer prav nič ne rode, katere pa ako jih s cepiči domačih trt cepimo tudi trtni uši popolnoma kljubujejo ter dobro, močno, stanovitno vino brez vsakega fokssmradu dajejo.
(Ogrsko vlado) je razkrinkal poslanec Bohonezy, ki je bil poprej vladni pristaš. V zbornici je naravnost povedal, da so on in drugi
Ni bil ampak komet
Tunguška katastrofa, ki je vrsto let burila duhove in navdihovala z domišljijo bolj obdarjene posameznike z zamislimi o padcu vesoljske ladje na Zemljo, je končno znanstveno pojasnjena. Sovjetski strokovnjaki, ki so skozi celo leto 1976 merili območje, na katero je padlo neznano nebesno telo, so našli izredno majhne drobce kozmične snovi, na osnovi katere so prišli do skoraj povsem zanesljivega sklepa: v Sibirijo je leta 1908 padel komet.
Omenjenega leta je vso Sibirijo pretresel potresni sunek, potniki na transsi-birski železnici, ki je stotine kilometrov oddaljena od kraja padca, pa so celo videli slepečo svetlobo. Več odprav, ki so se odpravile na kraj eksplozije, ni moglo najti dokončnega odgovora, kaj se je pripetilo. Najverjetnejša je bila domneva, da je blizu reke Nižnaja Tunguska padlo nebesno telo, ki je ob trčenju povzročilo silovito eksplozijo. Vendar pa raziskovalci niso našli niti najmanjšega koščka kozmične snovi.
Prav to dejstvo in zabeležena radioaktivnost sta spodbudila najrazličnejše domneve o * tunguški katastrofi. Nekateri so dogodek navajali že kar kot zanesljiv dokaz za obstoj visoko razvitih civilizacij, ki naj bi obiskovale naš planet.
Šele najmodernejše naprave in nova odkritja o koz mičnih dogajanjih so lani pomagala, da seje skrivnost povsem pojasnila. Na kraju katastrofe so strokovnjaki našli kozmično siov. Gre sicer za res izjemno majhne delčke (800 mikronov premeru), a vendar dovolj, da so izračunali skupno maso vseh delčkov. Po Zemlji se je razsipalo nekaj ton kozmičnega prahu. Po sestavi preostale snovi strokovnjaki sklepajo, da gre za komet, ki se je v trenutku trčenja sam uničil s strahotno energijo; presegala je stokrat prvo atomsko bombo.
Rešitev prejšnje križanke
TTTIIIIII
Rezus opica med poskusom v vrtečem se kolesu v vojaškem laboratoriju.	s
Potrebuje znanost trpljenje
Najlaže je prevariti nas same.
LYTTON
Kaj se dogaja s poskusnimi opicami v ameriških razis^ valnih laboratorijih? — Indijska prepoved izvoza^
S prvim aprilom se bodo ameriški raziskovalni laboratoriji znašli v nenavadni zagati. S tem dnem bo začela veljati prepoved izvoza opic rezus iz Indije, kjer Američani pokupijo vsako leto 12 tisoč teh živali. Prepoved je dosegel indijski premier Desai, ko je zbral dovolj dokazov, da znanstveniki živali pri raziskavah trpinčijo.
Velik izvoz opic rezus, ki jih smatrajo raziskovalci za najprimernejše poskusne živali, ker reagirajo na kemikalije in druge činitelje skoraj tako kot človek, se je začel leta 1955. Takratna pogodba je vsebovala tudi določila, da bodo z živalmi lepo ravnali ter jih ne bodo uporabljali za poskuse z atomskim orožjem. Prav tako je uvoznik zagotovil, da rezus opic ne bo pošiljal v vesolje ali jih kako drugače uporabljal za vesoljske raziskave.
Američani sicer trdijo, da niso v ničemer prekršili sporazume, a vrsta dokazov priča, da so opice uporabljali za poskuse pri nevtronski bombi. Opice so prejele hudo dozo raioaktivnih žarkov, nato pa so preiskušali njihove zdržljivosti. V vrtečih kolesih so morale tekati, dokler niso povsem onemogle; smrtno tekanje je trajalo od sedem ur do šest dni, spremljale pa so ga vse tegobe prekomerne radiacije: driska, izpadanje dlake in bruhanje. Nekaj opic so za 15 sekund potopili v vrelo vodo, da so lahko preučevali opekline. Deset opic so ustrelili v glavo, da so preučili strelne rane, prav tako je moralo deset opic brez anestezije pod opera-
/"■
vladni poslanci prejeli od vlade ob volitvah nad tri milijone goldinarjev. Seveda je ogrska vlada grozno debelo gledala, osramočena in presenečena.
(Po uradnem) izkazu se je lani dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo, kakor sledi: 20.023 litrov ruma, araka, rozolje in likera, 1222 hektolitrov žganjevca, 834 hektolitrov vinskega mošta, 61 hektolitrov sadnega mošta, 23318 hektolitrov pive in 1448 hektolitrov kisa.
(Posestvo) na prodaj v prav lepem in zdravem kraji na Dolenjskem! Še nova in prostorna hiša, ležeča ob cesti, z dvemi kletmi ter z vsem gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Hiša pripravna je za gostilno, trgovino ali pa"za kakovi drugi obrt.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC
1. marca 1898)
»EMONA DOLENJKA NOVO MESTO
objavlja za TOZD Engro-detajl Novo mesto prosta dela in naloge:
1. POSLOVODJA ZA MARKET ŠENTJERNEJ,
2. SEZONSKA SKLADIŠČNA DELAVCA za skladišče na debelo.
Pogoji: pod 1.:
končana poslovodska šola in 5 let prakse v stroki ali končana šola za prodajalce in 10 let prakse v stroki; pod 2.:
končana osnovna šola, zdravstvena in fizična sposobnost za opravljanje fizičnih del. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas od 1. 5. do 30. 9. 1978.
Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja
pri TOZD Sekcija za vzdrževanje prog
Novo mesto
objavlja dela in naloge:
SEF KNJIGOVODSKEGA SERVISA NOVO MESTO
Pogoji:
1. končana visoka ali višja šola ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v knjigovodstvu ali končana srednja šola ekonomske smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj za vodstvena ali vodilna dela in naloge v knjigovodstvu;
2. poskusno delo 3 mesece.
Družinsko stanovanje v letu 1979
Prošnje sprejema kadrovsko splošha služba ŽTP Ljubljana -TOZD Sekcija za vzdrževanje ptog Novo mesto. Ljubljanska a 5, Novo mesto 15 dni po objavi.
cijski nož, da so zdravniki štu rali pojave pri šoku.
Seveda je to le del posku' pri katerih so uporabljali if uporabljajo rezus opice. N*r jih uporabljajo za pridobi^ najrazličnejših serumov.
Stena - televiz«
1 ^			M -■s; S*	DL	vojaško poročilo	poldrag kamen	it.igralka Lisi	priimek in ime nase pevke	2. ime	DL	vrsta stročnice	pavza	Anton Ocvirk
			$01 V	vrsta miši						belg. terme			
■ v tjlMjjf ral			m I#'	neg. naelektren ion						Črnogorski pesnik			
		Sm.		barvanje jajc									angl. pivo
1'		■ ,-'V,		odprtina v zidu tek					uknja v zemlji ref^rotor				
				>							pivo subjekt		
DL	gr. otok	sukanec dvoclenik	V/			klobučevina	nd pesnik n filozof _ fojnu|ov						
pritok Morave					donos			•				del pohištva	izrael. luka
tkanina				D L	skand. drobil Eisenho-				krinka perje pri repi				
dalm. žime				jezerovSZ EinoLeino						*WSf , Valjevo			
zbirka zakonov							skupina alpinistov v steni						
vrami obesek							napad						DL
Komur je sedanjost samo ^anjost, ne ve ničesar o času,
v katerem živi.
O. VVILDE
^eselje in radost sta podaje, v katerem vse uspeva.
J. P. RICHTER
'''''aiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiimiiiiiiiimiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm
LICITACIJA
AVTO MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
(ustno), ki bo dne 19. 3. 1978 ob 8. uri v prostorih mehanične delavnice. Ljubljanska cesta 8/b, Novo mesto, za odprodajo
DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750, LETNIK 1975/76
Vozili sta vozni.
Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo.
Vsi interesenti morajo pred licitacijo pdožiti 10 % kavcijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna.
A 5
Televizorji obešeni na |
Ko so leta 1954 Amerik uvedli barvno televizijo, ^ razvoj vizualne komunike delno zaustavil. Čeprav dosegli številne izboljšave sam televizor v bistvu ni dosti izpremenil. Šele sed* čas se odpira pot novemu "t televizorja.
Japonski elektronski ii* strijski gigant Hitachi it*1* načrtih izdelavo posebnih " vizoijev. Njihova oblika se zelo razlikovala od sedal! precej nerodnih „škatel bo namesto velike in nerd katodne cevi osnovno bij opravljal laser, se bodo tel** zijski sprejemniki občuW stanjšali. Namesto škatel b°? imeli tanke plošče, oziroma* mogoče televizor obesiti steno kot sliko.
Hitachijevi strokovnjak' j prototipe novega televizorja izdelali. Z laserji za tri osn"( barve (rdečo, modro in zekj so dobili odlično barvno sl*1 katero je moč poljubno poV£ vati. Oblikovalci zato že na^ jejo, da bodo novi televizor)1, ne bodo kaj dosti dražj' sedanjih barvnih sprejemni)1 prekrivali cele stene v s$ vanjskih prostorih, ozirom3, bodo proizvajali v želeni * kosti.
Kot novost napoved"] tudi razširjene zmoglj'v sprejema.
Mar živali res slutijo potres?
| Znanost ne zna odgovoriti, kaj zaznajo živali, ko z vznemirjenostjo napovedujejo bližajoči se potres — Poučna kitajska pesmica in spremembe magnetnega polja
| ^Poskusi kitajskih znanstvenikov, ki so v zadnjih letih posku-| «li najti načine za predvidevanje potresov, so pritegnili veliko | Pozornost strokovnjakov za potrese. Svet je z zanimanjem, tu in | am tudi z rahlim posmehom, spremljal prav neizbirčno zbiranje | Podatkov o tem, kako se posamezne živali obnašajo pred bliža-| J°čini se potresnim sunkom-. Kitajcev, vajenih, da stare modrosti | ne zavržejo kar tako, znanstvena nečimrnost ni odvrnila od | Pazljivega proučevanja. Rezultat je bil presenetljiv: 1975. leta | 50 evakuirali mesto Lajong, ker so po obnašanju živali sklepali | na bližajoči se potres. Sklepanje je bilo pravilno, potres je hudo | prizadejal mesto, a zaradi pravočasnega ukrepanja ni bilo člo-| veških žrtev.
ne daleč od posode pa je postavil del zidu, na katerega je pritiskala preša. Po dobri uri bi moral zid zaradi pritiska razpasti. Rezultat je bil presenetljiv. Samo dve minuti preden se je zid začel rušiti, so sc vznemirile miši. Ko je Gaw-throp poskuse ponavljal, je ugotovil, da posamezne živali povsem natančno zaznajo, kdaj se bo zid porušil.
Po tem dogodku se ni nihče več S smejal kitajski pesmici, v kateri 5 verzi govore: ..Družine in stano-g valci vsake hiše, opazujte in pro-5 učujte znamenja, ki napovedujejo § P01*.1«: govedo, ovce, mezgi in H Konji nočejo v hlev. Svinje nočejo I	psi Pa d‘Vje lajajo. Kokoši
i «,dievjc in g'"sn° k°k°-
i tudi sta ukenJ lezejo kače, čc-1 7tini i ■ ze.m(la 'o nebo še mrzla. 3	in	,,lgaJ°	ušesa, premetavajo se
§	lrn.	yai°	drug v drugega. Ribe
§	k„i	zrnešane	skačejo iz vode. Če-
§	? s.e Preseljujejo. Golobi pre-
I	...	letajo	in pozabljajo na svo-
| Ja gnezda."
| OD STARIH GRKOV DO SODOBNIKOV
Na
svetu ni nič novegega, pa
tUH L."	.	111	"
* kitajski poskusi nišo nekaj, ** doslej v zgodovini ne bi '-. Starogrški zgodovinar Preri °r zabcležil, da so pet dni kom ?t?a?10tnrrn potresnim sun-• J? razdejal sever Pelcpo-videli, kako so stonoge, miši, u.,, ln druge živali preplašene iz svojih lukenj ter brez-
ciljno tavale naokoli. Potres je stresel Ahajo 373 let pred našim štetjem.
Tudi francoski naravoslovec Buffon je poznal to dejstvo, zato je v svoji knjigi ..Naravoslovna zgodovina" pisal o podganah in miših ter o plazilcih, ki pred potres 'npuščajo podzemeljska skrivališča.
Kot zadnjega omenimo še nemškega fizika, ki je na lastno pest zbral izjave prebivalcev furlanske pokrajine. Lanski potres, kije prizadel tudi naše kraje, so zaslutile živali Tako vsaj zdaj trdijo Italijani. Domače živali so po njihovih izjavah kazale vidna znamenja vznemirjenosti.
Ob vsem tem znanost ni mogla ostati neprizadeta. Čeprav spočetka bolj sramežljivo, kot da bi se bali posmeha, so znanstveniki začeli proučevati obnašanje živali. Ker kitajski poskusi niso znani, bomo navedli primer laboratorijskega preverjanja, ki ga je izvedel ameriški geolog Gawthrop. S sodelavci je postavil pod posebno posodo, ki so jo povsem izolirali od zunanjosti, različne živali,
KAJ ZAČUTIJO ŽIVALI?
Zoolog Kraemer je delal poskuse s šimpanzi. Ugotovil je, da se te živali vznemirijo pred vsakim potresom, umetno povzročenim ali naravnim. Šimpanzi so reagirali tudi pred potresnimi sunki, katerih človek ne zazna. Kako je torej mogoče, da živali začutijo nekaj, česar človek ne zazna, tudi ko se dogaja?
Moderna znanost še ne more dati odgovora na to vprašanje. Izdelali so že več hipotez, vendar nobena med njimi ni dovolj podkrepljena z dokazi.
Ko so merili občutljivost na vibracije magnetnega polja, so ugotovili, da čebele zaznajo spremembe od 10 do 100 nanoteselov. Podobno občutljivost imajo tudi golobi. Vendar tolikšna občutljivost ni zadostna, saj pred potresom nastopajo spremembe v magnetnem polju le v veličini 5 nanotesel. Strokovnjaki torej sklepajo, da niso spremembe zemelj- • skega magnetnega polja tisto, kar živali zaznajo pred potresom.
Raziskovalec Hill je poskušal dokazati, da živali zaznajo ultrazvok, ki spremlja premike v zemeljski skorji. Med živalmi ima mačka najbolj razvito uho za ultra valove, a izkazalo se je, da tudi ta ne zazna preveč oddaljenega ultra zvoka.
Še največ obetajo poskusi japonskih znanstvenikov, ki proučujejo spremembe v električnem polju. Nekatere živali zaznajo izredno majhne spremembe električnega polja v njihovi običajni življenjski sredini. Zanimivo je, da so živali pokazale podobne znake vznemirjenosti pred nevihto kot pred potresom; pred nevihto pa so spremembe električnega polja precejšnje.
Med vsemi omenjenimi domnevami je verjetno najbolj fantastična hipoteza nekaterih zoologov, ki trdijo, da imajo posamezne živalske vrste ohranjen poseben ,.seizmični detektor" kot preostanek pradavnega organa. Ta naj bi se razvil pred milijoni let v starih živalskih vrstah.
Ko so dvignili sidro	so hitr° ‘n
srečno dosegli grad	Prepovedal
prižgati kakršno koli >" J' 1» "*erki takoj v posteljo, sam pa se >e ^ s0 ^a^, da bi se posvetoval s tovarišen1*'^*. »j y a jezeru samo naši čolni,« je dejal, * l'V',,8i	V	okolici
sta skrita še dva kan1” y . no jutri pre-iskali sleherni kotiček-11^ ^ ci,^ hajbolje,« je odvrnil Ostrostrelec, *	<«*,. . 3 Pripeljemo
sem. Pripravljen sem '/»i, * človeka do-
stojno, čeprav vesta.
d»
»Saj,« je rekel Harry, »velik lovec si, toda kakšen bojevnik ...« — »Vse to bomo še videli!« se je odrezal Ostrostrelec. Njegov predlog je bil sprejet. Stari je odšel v hišo in povedal Juditi, kaj nameravajo, potem pa so okrog polnoči posedli v kanu in odrinili. Tom jih je vodil na kraje, kjer sta bila skrita čolna. Previdno so se približali bregu. Ostrostrelec je ostal v vodi, Harry pa je na krepkih plečih znosil oba čolna, medtem ko je Tom z dvema nabitima puškama stražil na bregu. Delali so hitro in previdno in vse je šlo po sreči.
Toda komaj so tudi drugi čoln nemoteno spravili na jezero, so nedaleč od brega zagledali ugašajoč ogenj, ki je še tu in tam svetlo zaplapolal. Ni bilo nobenega dvoma, da je tam indijansko taborišče. Po bližini studenca je Tom celo sklepal, da morajo biti v taborišču žene in otroci. »To ni bojni tabor,« je zašepetal, a toliko bolje: vlada plačuje ženske in otroške skalpe prav tako dobro kot moške. Plena bo torej dovolj!« Harry je bil takoj navdušen za podvig, Ostrostrelec pa se-je zgrozil že ob sami misli na tako okrutnost.
Po izjavah Italijanov so živali vnaprej začutile potres v Fur- _ laniji. Na sliki: razdejana hiša i v Breginju.
'""■■uniiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiniiH, n, umu mu mn m, i, iiimiHimiimmmu imiii, mili m mu, mirnimi m, min umu nun i, n minimum u m iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiii
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SIS OBČINE ČRNOMELJ
razpisuje prosta opravila in naloge:
VODJE (SEKRETARJA) SKUPNIH SLUŽB
Pogoji:
visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, upravno-pravne ati družboslovne smeri in 5 oz. 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih.
in objavlja prosta opravila in naloge:
1. TAJNIKA KMETIJSKO—ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI, Skupnosti za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva ter Raziskovalne skupnosti
2. SOCIALNEGA DELAVCA
3. VODJE SPREJEMNE PISARNE
Pogoji: pod 1.:
visoka ali višja strokovna izobrazba kmetijske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj; pod 2.:
višja strokovna izobrazba (Višja šola za socialne delavce) in 3 leta delovnih izkušenj; pod 3.:
administrativna šola, 3 leta delovnih izkušenj in aktivno znanje stenografije in strojepisja.
Kandidati morajo vložiti prijave na naslov v roku 15 dni po objavi razpisa.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
RAZPISUJE
naslednje vodilno delovno mesto:
RAVNATELJA
Osnovne šole — TOZD GRM Novo mesto POGOJI:
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 89. člena Zakona o osnovni šoli, biti družbenopolitično razgledani, moralno-politično neoporečni ter imeti organizacijske sposobnosti za navedeno delovno mesto.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri občinski skupščini Novo mesto.
V.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete
MARIJE
PUCELJ
ROJ. KOLEGAR iz Lutrškega sela 17, Otočec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna hv*la kolektivu hotela Grad Otočec ter kolektivu Petrola. Nadalje se zahvaljujemo bolnici Novo mesto -pljučni oddelek ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje ter pokojnico spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Najlepša hvala župniku za opravljeni obred in tolažilne besede.
Globoko žalujoči: mož Franc, hčerka Minka in sin Franci z družinama ter drugo so: od st vo
POTA
m s rn/
■Jž.
Dežurni
poročajo
PRED BLAGOVNICO OB K OLO - Franc Kaferle iz Prečne jr . petek zvečer pustil pred blagovnico na Glavnem trgu motorno kolo. Ko je okoli 23.30 prišel ponj, je ugotovil, da mu ga je nekdo že
j. je _ odpeljal. Storilca, ki je Kaferleta oškodoval za 6.000 din, iščejo miličniki.
IZ BARAKE ODNESEL ŽAGO - Prejšnji četrtek zvečer je neznanec iz barake ,.Slovenija oest“ na delovišču partizanske magistrale v Kotu pri Semiču, ukradel motorno žago, vredno 6.000 din. Za storilcem poizvedujejo.
»GRAJSKI" PRETEPAČ -Črnomaljski miličniki so v nedeljo zvečer pridržali do iztreznitve Dušana Cimermana, ker se je vinjen pretepal v restavraciji Grad, kričal in motil goste. Končno besedo bo imel sodnik za prekrške.
Kolovoz v mestu
Kdo bo očistil kočevske ulice? — Blato in sol
Komaj je izginil sneg, že avtomobili na asfaltiranih kočevskih cestah in ulicah dvigajo prah kot na kakšnem prašnem kolovozu. Najhuje je na cestah in ulicah, po katerih vozijo že več mesecev kamenje in zemljo na kočevski stadion. Dosti bolje pa ni niti po drugih cestah in ulicah, ki so bile to zimo kar dobro posoljene in popeskane. Sol se je stopila, pesek pa je ostal Tudi dovozne in peš poti so umazane, prašne, zasute, s papirjem in drugimi smetmi Tako je Kočevje postalo prava blatna vas.
Blatne, poškodovane in popeskane ceste pa niso le ijevšečne, ampak so celo nevarne. Avto na njih drsi kot na pošodranem makadamu ali na ledu. Avtomobilisti, navajeni asfalta, se zdaj pri vožnji težko znajdejo in le njihovi posebni previdnosti in previdnosti pešcev gre zasluga, da v mestu ni še več hudih nesreč, čeprav jih je že zdaj veliko.
Seveda bi morali miličniki, inšpektorjih ali krajevna skupnost, zahtevati, naj ceste v mestu očisti tisti, ki jih je onesnažil. Tako čiščenje pa naj bi ne izvajali le vsakih nekaj mesecev, ampak sproti.
J. PRIMC
TRAKTOR Z BERGLO - „Eno kolo se sname, pa vse hudič ne vzame“, pravi voznik traktorja, ki se je takole znašel, ko mu je na poti odtrgalo kolo cisterne. Gabrov kol je res nadomestil odpadli del, kaj pa prometna varnost, pa še nevarno križišče v Žabji vasi je pred njim? (Foto: J. Pavlin)
Na cestah povožen zakon
Rezultati anekte republiškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu kažejo, da je zakon o temeljih varnosti cestnega prometa najmanj upoštevan
RAZGRAJAL, KER NI DOBIL PIJAČE - Minulo sredo dopoldne so mokronoški miličniki pridržali do iztreznitve Alojza Marina z Gomile pri Mimi. Marin je prišel vinjen v Kolarjevo gostilno in se je, ker mu niso hoteli postreči z alkoholom, razburil ter pričel razgrajati. Na pomoč so morali poklicati miličnike, ki so Kolarja odpeljali na treznjenje, moral pa bo tudi k sodniku za prekrške.
VALJ MU JE ZMEČKAL ROKO
Minuli četrtek se je med dopoldansko izmeno v obratu Kolinske na Mimi poškodoval 22-letni Alojz Bohte. Delal je ob tekočem traku, in ko se je ob drobljenju krompiija zamašil valj, ga je hotel očistiti. Z roko je segel v notranjost mlina, takrat pa ga je zgrabil valj in mu roko povsem zmečkal. Bohteta so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Če bi med vsemi zakoni iskali tistega, ki ga najbolj stihijsko izvajamo, potem se lahko brez posebnih razmišljanj odločimo za zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Podoba na naših cestah namreč kaže, da se ta oblika družbene samozaščite izredno pomanjkljivo razvija.
Poglejmo rezultate razpisane ankete o tehničnih pregledih motornih vozil, ki jo je ne tako daleč nazaj razpisal republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Od skupaj 304.784 vozil, kar predstavlja 72 odstotkov vseh registriranih, jih je bilo kar približno 130.000 zavrnjenih zaradi večjih napak. Za podrobnejšo primeijavo poglejmo stanje v delovnih organizacijah, ki opravljajo javne prevoze.
Tatinski „krst” mlade trojke
Sodišče je mladeniče obsodilo na pogojne kazni: Moguša in Kostelca zaradi tatvine, Vuljaniča pa zaradi prikrivanja dejanja — Ukradene stvari vrnjene
Na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča so minuli teden sedeli 21-letni Željko Moguš, Zoran Kostelac in Željko Vuljanič, ki jih je obtožnica bremenila dveh tatvin v avtomobilih.
Omenjena trojka se je predlanskega julija opijala v Hotelu
USODEN PADEC Z GRAMOZA
Do hude nesreče je prišlo v soboto proti večeru, ko je 41-letni Anton Murene iz Lukovca pri Sevnici sedel na kupu gramoza na prikolici traktorja. Med vožnjo, kakih 200 metrov od domačega kraja, je namreč padel z voza in se pri tem hudo poškodoval. Prepeljali so ga najprej v Zdravstveni dom Sevnica, od tam pa v celjsko bolnišnico, vendar brez uspeha. Murene je še istega dne okoli 20.30 podlegel poškodbam.
Kandija, okoli 23. ure pa so se vračali v Žabjo vas. Med potjo je Moguš prijateljema zatijeval, da je z njegovim ključem moč odpreti tudi druge avtomobile.
Beseda je rodila dejanje in s Kostelcem sta na prostoru nasproti IMV poskusila odpreti avto, last Pavla Uhla. To jima je tudi uspelo; tako sta iz prtljažnika vzela rezervno kolo in tovalko z ribiškim priborom, se to je Kostelac odnesel Vuljaniču, ki je že prej šel domov, Zoran pa se je nato ponovno vrnil. Z Mogušem sta odprla še en avto, last Evgena Pungerčiča, in vzela iz njega orodje, rezervno kolo, skušala pa sta odviti še radio, vendar jima to ni uspelo. Ko sta se vračala, se je Moguš spomnil, da bi bilo dobro avto ponovno zakleniti. Vrnil se je, vendar ga je takrat prijel Jože Kragulj, Čuvaj
v IMV, in poklical miličnike. Kostelac je videl, koliko je ura, zato je urno stekel k Vuljaniču, ki je že spal, in nato sta skupaj skrila ukradene stvari v grinovju nasproti Agroservisa v Žabji vasi.
Sodišče je vsem trem obdolžencem izreklo pogojne kazni,
največ zaradi do takrat neoporečnega življenja, priznanja in obžalovanja, kot tudi tega, ker so vsi oškodovanci dobin ukra-
dene stvari vrnjene. Tako je Moguš dobil 10, Kostelac o,
Moguš Vu liani
Tako
[0, Ko [janič pa 3 mesece zapora, vsi pogojno za 2 leti, vendar sodba še ni pravnomočna.
Preveč urni
74-letnega Jožeta Stropnika iz Uskoške 26 v Kočevju je 27. februarja ob 20.45 podrl z osebnim avtom 30-letni Božidar Kolobota iz Tiga zbora odposlancev 1 v Kočevju. Nesreča se je zgodila na Reški cesti pri Itasu. Stropniku je pri nesreči zlomilo nogo, dobil pa je tudi pretres možganov in več poškodb po obrazu. Na avtomobilu je za okoli 5.000 din škode.
Nesreča se je zgodila, ko je voznik prehiteval dva pešca, ki sta hodila pravilno po svoji levi strani ceste. Ker je Kolobota vozil s kratkimi
lučmi, je prekasno opazil naslednjega pešca Stropnika in ga podrl.
To je v razmeroma kratkem času že druga hujša nesreča (prejšnja se je končala s smrtjo). Tudi prejšnja se je zgodila ponoči, ko je voznik vozil s kratkimi lučmi in pozno opazil pešca. V Kočevju je bilo namreč do nedavnega dovoljeno voziti največ 40 km na uro, zdaj pa je dovoljeno voziti do 60 km na uro. Vozniki vozijo hitreje, ker pozabljajo, da morajo kljub višji dovoljeni hitrosti prilagajati hitrost razmeram na cesti, vidljivosti ter sposobnostim vozila in sebe.
J- PRIMC
METLIKA: GROZILNA PISMA
SE VEDNO DOBIVAJO LJUDJE PISMA v srbohrvat-skem jeziku o čudni igri, ki prinese človeku srečo, ako je ne pretrga, in nesrečo ali celo smrt, če jo prekine. Takim traparijam bi moral narediti nekdo konec, kajti še vedno živijo preprosteži, ki jih vsebina pisma močno zbega. Pametni vržejo papir v koš, vraževerci pa upoštevajo navodila in spuščajo denar za pošto v zrak. Nekdo mora imeti hudičevo dosti časa, da si izmišlja takšne vragolije.
S KOLESOM V AVTOMOBIL
Milan Krištof iz Dol. Dobrave je v petek zvečer peljal osebni avtomobil od Velike Loke proti Trebnjemu, pris Štefanu pa je dohitel kolesarja Janeza Kotarja. Ko je Trebanjčana prehiteval, je ta nenadoma zavil proti sredini ceste in zadel v avtomobil. Kotar je ob trčenju padel najprej na pokrov motorja, z glavo udaril v vetrobransko steklo, nato pa zdrknil na tla. Pri tem je dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 7.500 din. ‘
Med 16.647 pregledanimi tovornjaki jih je bila skoraj polovica zavrnjenih; na njih so namreč	ugotovili	natanko
18.577 napak. Največ od teh zaradi	pokvaijenih	zavor,
svetlobnih in signalnih naprav, mehanizma za upravljanje itd. Nič boljšo sliko nam ne dajo pregledi na avtobusih. Od 2.999 jih je bilo zavrnjenih 989, število okvar pa je bilo kar sedemkrat večje. Med vzroki najdemo tudi tukaj na pivem mestu slabe ali povsem neustrezne zavore.
Takšno zaskrbljujoče stanje vozil v javnem prometu nas tudi vodi k domnevi, da delež vzrokov prometnih nesreč zaradi tehničnih okvar, kot ga navajajo statistike (0,2 odstotka), ni
Vsakomur delo po sposobnostih
Sodišče združenega dela v Novem mestu je pred kratkim obravnavalo zahtevek Novo-meščanke Cirile Surina, da se razveljavi sklep začasnega organa v Dominvestu, ki jo je razporedil z delovnega mesta splošnega referenta stanarin v enoti Urbanistični biro na mesto knjigovodje stanarin v finančno-računovodski službi.
Surina utemeljuje svojo zahtevo s tem, da po njenem za takšno premestitev ni prav nobenega vzroka. Štiri leta je delala v podjetju in svoje naloge vseskozi zadovoljivo opravljala, vpisala pa se je tudi na ustrezno višjo šolo, kjer uspešno študira. Zaradi tega meni, da je premestitev nepravilna, z njo pa bo gotovo prikrajšana še pri osebnih dohodkih.
Ob vsem tem v Dominvestu opo-zaijajo na začasni ukrep družbenega varstva, s katerim je mimo tega, da je SO Novo mesto razpustila delavski svet in odstavila individualni poslovodni organ, tudi začasno omejila urejanje medsebojnih razmerij pri delu. Trdijo, da je premestitev Surinove docela v skladu s samoupravnim aktom Domlnvesta in tudi zakonom. Predlagateljica je namreč delala na delovnem mestu, za katero sc zahteva višja izobrazba, ki je Surinova nima, medtem ko za novo delo zadostuje izobrazba srednje ekonomske smeri. Zraven tega so pomembno vlogo pri sklepu o premestitvi odigrale še potrebe finančno-računovodske službe.
Senat sodišča je po javni ustni obravnavi odločil, da je zahteva Surinove neupravičena, saj v njeni premestitvi ni nikakršne nezakonitosti ali nepravilnosti in je docela v skladu z zakonom o združenem delu. Ob tem je sodišče posebej poudarilo, da se ne gre več oprijemati delovnih mest, temveč moramo delavca razporejati glede na dela in naloge, za katere je usposobljen.
realen odsev razmer na naših cestah. Da ne bi znova izgubljali besed o vlogi in pomenu notranjih kontrol v podjetju, kajti dosedanji potek dogodkov kaže, da se stvari tukaj še marsikje dolgo ne bodo uredile!
Velik korak bi bil že ta, če bi nam uspelo na to področje pritegniti še organe za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v podjetjih, seveda s podporo sindikatov.
Semafori ne gorijo
od obljub
Kako žolčna in huda je borba v nekaterih slovenskih mestih za obvoznice! Novo-meščani pa smo do nje prišli čisto mirno, brez pompa. Lahko smo zaprli stari most in stanovalcem na Glavnem trgu privoščili nekaj tednov mirnejšega sna, promet pa brez težav preusmerili na novo* cesto. A še vedno godrnjamo, in to celo upravičeno.
Medtem ko stari most počasi dobiva novo obleko, se obvoznica, posebno ob prometnih konicah, duši v kolonah avtomobilov. Varnost je pičla. Vzrok? Najbrž ga nobenemu Novo-meščanu ni treba posebej predstavljati Rok za postavitev semaforjev je potekel, o njih pa ne duha ne sluha. Križišče v Žabji vasi tako čaka novih žrtev. Koga bomo poklicali na zagovor?
Investitor nove obvoznice je Republiška skupnost za ceste, h končnemu izdelku pa sodi tudi prometna signalizacija. Še več, v pogodbi z investitorjem stoji celo, da je semafo> 'zirano križišče v Žabji visi pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja obvoznici Vse pa kaže, da je odgovornim v Ljubljani teh dejstev kaj malo mar Na zahteve in posredovanja od strani. novomeške UJV in skupščine občine Novo mesto, ni bilo doslej še nobenega odgovora. Samo s pogodbami in obljubami pa, to vemo vsi, semafori še dolgo Jie bodo stali
Kaj torej narediti? Ker je pogodba nekaterim pač samo ,kos papirja in nič več, bo treba pomoč poiskati doma. Kaže, da so to uvideli tudi odgovorni na SO Novo mesto, saj so že storjeni nekateri koraki Ali bodo te večmesečne obljube spremenili v dejanje, pa bomo kmalu videli
BOJAN BUD JA
KAKO	SPOŠTUJEMO
ZAKON?	— Takšne in
podobne akcije nam dajo najboljši odgovor, kako smo dosledni pri uresničevanju zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Zaenkrat ostaja pri napisanem. (Foto: Budja)
SKEDENJ ZGOREL DO TAL
V ponedeljek okoli 15. ure je na skednju Janeza Pluta v Kotu pri Semiču izbruhnil požar. Ogenj je povsem uničil leseni skedenj, z njim pa tudi 5 ton sena, tako da cenijo škodo na 400.000 din. Resda so „baklo“ hitro pričeli gasiti tako domačini, kot prostovoljni gasilci, vendar brez uspeha. Dosedanja raziskava pa je ugotovila, da je do požara prišlo zaradi otroške igre z vžigalicami.
SREČEN KONEC NA TRAVNIKU
Štirje poškodovani in za 50.000 din materialne škode, takšen je epilog prometne nesreče v soboto malo pred polnočjo na regionalni cesti pri Stari vasi na Bizeljskem. Te noči je Ivan Pristalič i i Orešja peljal osebni avtomobil iz Brežic proti Bizeljskemu, v Stari v<.si pa ga je v ostrem preglednem ovinku zaneslo najprej na levo, nato še v desno, obstal pa je na bližnjem travniku. Pri nesreči so se voznik in trije sopotniki le lažje poškodovali in sojih prepeljali v brežiško bolnišnico.
PADEL Z MOTORJEM - Jurij Špehar, iz Gornjih Radenc pri Starem trgu se je v petek popoldne peljal z motornim kolesom iz Špeharjev. Pred odcepom za Tančo goro mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Ivan Lakner iz Kočevja, ki je med srečanjem zadel ščitnik na motorju, tako da je Špehar izgubil ravnotežje in padel. Motorist se je laže ranil, materialne škode pa je za 2.000 din.
ZRAČNICO RAZNESLO -Beograjčan Zoran Jovanovič je v soboto zvečer komajda odnesel celo glavo. Med vožnjo od Ljubljane proti Zagrebu mu je namreč pri Lešnici razneslo zadnjo zračnico, tako da je izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je zdrknil v jarek in
se prekucnil na njivo. Poleg Jovan O" viča so bili v vozilu še štiije sopot' niki; vse so zaradi poškodb prepeU8” li v novomeško bolnišnico. GmoB10 škodo cenijo na 60.000 din.
NI VOZIL, A SE JE ZALETEL ' 1. marca popoldne je Janez Jeral,e iz Mačkovca vozil tovornjak s prikO" lico po Ljubljanski cesti v Nove'1’ mestu, pa mu je v ovinku prikolic® zaneslo v desno, tako da je zadel* dostavni avtomobil, ki ga je ni pločniku parkiral Novomešč*!] Dragoljub Nikolič. Udarec je bM močan in je avtomobil odbilo napi9 v drevo, pri čemer se je vozni* Nikolič laže poškodoval. Gmotno škodo cenijo na 30.000 din.
ČETRTKOV INTERVdU
Vsaka vas bo imela vodo
Trenutno je v novomeški občini le okrog 30.000 prebivalcev oskrbljenih s pitno vodo.iz vodovodov, vsi ostali si pomagajo s kapnico, z vodnjaki in naravnimi izviri. " načrtu razvoja vodovodnega omrežja pa je, da bo do leta 1985 nad 90 odst. vseh občanov imelo zdravo pitno vodo v hiši. Danes se to sliši neverjetno, Pa vendar je cilj realen, kot jf. zatrdil Jože Cvitkovič, direktor tozda Vodovod Novo mesto.
»Trdno računamo, da bodo imele vse vasi, razen
/ i
Jože Cvitkovič: „Čez sedem bo vodovod v vsaki vasi.“ samotnih višinskih zaselkov, pitno vodo iz vodovoda v naslednjih sedmih letih. V zvezi s tem je tudi predlagan novi odlok o oskrbi z vedo, 0 katerem prav zdaj živahno razpravljajo na terenu.“
— Kakšno je zdajšnje stanje _ vodovodov v naši občini? Ali sploh obstaja pregled nad tovrstnimi komunalnimi objekti?
>,Mi skrbimo za malo manj kot 300 kilometrov vodovoda v 15 večjih naseljih, razen tega še za območje Suhe krajine.
™° tega obstajajo vaški vodovodi:	Vel.	Slatnik,
Javorovica, Žaloviče in
tl i’ Za katere so doslej SKrbele krajevne skupnosti
SE®11 , klajani sami-
Medtem ko so vodovodi v oskrbi pooblaščene komunalne organizacije pod redno m občasno kontrolo higien-s ega zavoda, pa v navede-
"5 ...vuašklh vodovodnih omrežjih strokovne kontrole m. Tehnično stanje teh vodovodov je izredno slabo,
in ker voda tudi ni klorirana, postaja njena kvaliteta vedno bolj sumljiva. Vse pa je v redu le, dokler ni epidemij."
— Kako bo to vprašanje rešeno v prihodnje?
„Novi odlok predvideva, da bi vse vodovode postopoma prevzela pooblaščena komunalna organizacija. S tem bi bila zagotovljena strokovna kontrola in vzdrževanje."
— Na podeželju, pa tudi v zaselkih v bližini mesta se ljudje pritožujejo, da gradnja vodovodov prepočasi napreduje. Če doslej nismo mogli glede tega hitreje naprej, kako bomo zmogli vse to v pičlih sedmih letih?
„Če hočemo uresničiti oskrbo programa vode, potem bo potrebno delati po novem odloku. Bremena bodo precejšnja, vendar je plan izgradnje že zastavljen. Lani smo na primer vložili v gradnjo vodovodov okrog 8 milijonov dinarjev, letos bo na razpolago še enkrat več sredstev. Poudariti moram, da smo šele pred letom dni uvedli povečano vodarino, iz katere se zbira pretežni del sredstev za nove investicije. Letos., bodo zgrajeni vodovodi Mirna peč, Bela cerkev — Šentjernej, Visejec, povezava Zagradec - Žužemberk in povezava Dol. Toplice -Straža. Dokumentacija je priskrbljena, za gradnjo ni videti posebnih ovir. Tudi sredstva so predvidena, seveda delno s pomočjo kreditov.”
— Slišati je bojazen, da se bo vodao podražila. Ljudje sumijo, da je tak ukrep na vidiku ob predvideni reorganizaciji vodne oskrbe. Ali je sum upravičen?
„Lahko zagotovim, da v letošnjem letu podražitve vode nismo predvideli in je ob sedanjih pogojih sploh nimamo v mislih. Pač pa se bo poenotilo plačevanje vodarine na območju celotne občine, če bo odlok sprejet.
R. BACER
■■•aaaaaaaaaaaaaaMMai
\\h
Sindikat je bilo čutiti
Na letni občinski sindikalni konferenci bilanca enoletnega dela in kadrovske spremembe — Izvoljen Stane 2unič
NOVO CESTNO GRADBIŠČE — Pri konzolnem mostu v Kandiji priča nova lesena konstrukcija, da bo prišlo do sprememb. Ker bodo tu opravljali zahtevnejša dela, bo za pešce začasno urejena hoja po delu lesenega mostička. (Foto: R. Bačer)
27. februaija so delegati občinskega sveta Zveze sindikatov v novomeški občini potrdili letno poročilo, in zaključni račun za 1977 in začrtali naloge, ki jih bo organizacija opravila v letošnjem letu.
Sindikat in njegovo delo je bilo v preteklem letu čutiti v veliki večini kolektivov. Predvsem so se sindikati bavili z uresničevanjem zakona o združenem delu in spreminjanjem samoupravne prakse, sodelovali so v družbenem planiranju, se lotevali razreševanja nalog na področju življenjskih in delovnih razmer delavcev. Sindikat je bilo čutiti pri načrtnejšem vodenju aktivnosti na področju izobraževanja in kulture med delavd in v pripravah na volitve, predvsem v procesu evidentiranja.
Mostiček je šele začetek
Lesena konstrukcija, postavljena pri konzolnem mostu na kandijski strani, priča o _____novem	obsežnem	javnem	delu:	gradnji	podvoza	za cesto Straža
Ko so pred tedni postavili barake nasproti mrtvašnice pri bolnici, so ljudje ugibali: bo to nova avtobusna postaja? Bo tu novi most za pešce? Le krajani Drske in Broda so o tem vedeli nekaj več.
Gre za gradnjo podvoza pod Predvideno je, da se bo železniško progo, ki spada v modernizacijo ceste Novo mesto-Straža oziroma cestnega odcepa Brod-bolnišnica.
Znano je, daje modernizacija in razširitev regionalne ceste od Novega mesta do Straže v republiškem srednjeročnem planu do leta 1980.
Prva etapa gradnje se je začela že lani, ko so opravili večja dela pri Potoku. Prestavljen je bil ozek in nevaren ovinek, del cestišča pa je bil moderniziran tudi v smeri proti mestu. Letos se dela po etapah nadaljujejo.
Ker gre pri gradnji podvoza za zahtevno gradnjo, so se tega lotili posebej.
je,
modernizirana regionalna cesta izognila kompleksu bolnišnic. Bolnikom je potreben mir, zdaj pa so ravno pacienti internega oddelka najbolj izpostavljeni hrupu, pa bi ravno ti morali imeti največ miru. Nova cesta bo šla od mostička pri Težki vodi pod bolnišnico ob Krki, vzpela se bo nad stadion in se bo na koncu Broda priključila zdajšnji trasi.
Dokumentacija za ta del ceste je izdelana, gradnja pa bo zahtevna in tudi draga. Podvoz, ki ga je šteti kot prvo fazo del na tem zahtevnem cestnem odseku, je torej v gradnji. Gotov bo letos, vendar ni
Vse že vnaprej prodano
V Novem mestu. Straži in Šentjerneju bo letos dograjenih 203 družbenih stanovanj, od tega bo 103 solidarnostnih
V letošnjem letu bo največ novih stanovanj vseljivih maja. V novi soseski na Drski bo v 4 blokih na razpolago 126 stanovanj, od tega polovico enoinpolsobnih, 44 garsonjer, 12 enosobnih in samo 10 tri-
^participaciji še vedno nič
°bčinski zdravstveni skupščini so glasovanje o samoupravnih sporazumih spet preložili _______ zaradi prepičle udeležbe v zboru uporabnikov
28. februarja
stven ”)ruai3a sklicana skupna seja obeh zborov občinske zdrav-ker n	P.n?.st' Je k*!3 namenjena predvsem usklajevanju postpka,
mih pP^Ji sej' ni prišlo v zborih do enotnih stališč o sporazu-panja	vsem glede participacije. Tudi torkat ni prišlo do skle-
J^ma je bila sicer sklep-’ yendar pa so menili, da je tako važni zadevi
P°trebno o
UDorak k°ljš° udeležbo zbora 10 . nikov. Tokrat je manjka-
dve
ajevnih
kraie^t-tr®tjini delegatov’ iz
dew'““l skupnosti, gacije iz večjih
0rganiZa
pa tudi delovnih
Pane p30*] so šibko zasto-'ttanie a8al* so, da se spreje-odlo?i sPorazumov ponovno dnjiu ’ Pr* tem pa zahtevali, naj Prev7aen°?0^tične organizacije ležbo skrb za boljšo ude-
°DSOTNI v breme v SKUPNOSTI
bolrug^^i.ih dveh letih se je 0t8anizari; v breme delovnih [Nočno n VSe k°lj zmanjševala, “olniške v- -*e narasla odsotnost / Zadniih	.v breme skupnosti.
dospoii	let*h smo glede tega
faradi hfi ^ord. Odsotnih z dela ^8.3or .I^ke nat* 30 dni je bilo *Jilo vsat elavcev> kar pomeni, da je . 4 ljudi ir ,°dsotnih poprečno j ^stna Panjih treh letih pa je d° l25 R^SC!tnost znašala 120.000 na nedavni j avcev. Ob ugotovitvi ** Stevilr? ravstveni skupščini, da Sptemini, resno bolnih bistveno ne P°novnn ’ so Predlagali v premislek ^Ostanki . “yedbo kontrole nad ClJahj i. . Jako v delovnih organiza-» - v zdravstvni skupnosti.
Na seji pa so potrdili poslovno poročilo za preteklo leto in sprejeli predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu, da gre v obravnavo in odločanje v združeno delo.
V razpravi so menili, da je s finančnega gledišča skupnost z elo ugodno poslovala, po vsebini dela pa se je oddaljila od začrtanih smernic v samoupravnem sporazumu in tudi od reso-lucijskih izhodišč za leto 1977.
Skupnost ima sicer preko 4 milijone dinarjev presežkov dohodkov, po drugi strani pa se odmiki od začrtanih planov kažejo zlasti v močno poraslih izdatkih za specialistično službo, medtem ko smo sredstva za preventivo na domačem področju prepičlo izkoriščali.
Poudarili so, da bo potrebno v letu 1978 in tudi v naslednjih dveh letih precej spremeniti način poslovanja skupnosti, da bo vsaj delno uresničen program, ki so ga sprejeli delovni ljudje. Glavna problematika je v tem, kako zagotoviti sredstva, da bo dosežena raven zdravstvenega varstva, da bodo uresni-
čene planirane investicije in da bo v novih stavbah tudi dovolj medicinskega kadra.
SE ENA MOŽNOST
Letos je bilo v mestu 250 otrok oziroma njihovih staršev obveščenih, da organizirajo potujoči vrtec in da lahko otroka prijavijo. Večinoma so to starši otrok, ki imajo prošnje za sprejem v vrtec, pa čakajo na prosta mesta. Zanimivo: samo 58 je bilo interesentov za tako obliko otroškega varstva in vzgoje. Sredstva so za ta namen zagotovljena, pa jih ne izkoristimo, kot bi jih lahko.
KDAJ BREZ SEMAFORA? — Hudo obremenjeno novo križišče v Žabji vasi je trenutno ena najbolj izpostavljenih prometnih točk v Novem mestu. Ker se stikajo kolone avtov iz štirih smeri, pa se ob novi cesti vozniki še lovijo, bi bila rešitev s semaforom nujna, preden pride do žrtev! (Foto: R. Bačer)
rečeno, da bo tudi celotna prestavitev ceste od mostička nad Težko vodo do Broda gotova. Investitor, Republiška skupnost za ceste, ima sredstva za to gradnjo predvidena v letu 1979. Ce bo mogoče dobiti premostitvene kredite, potem se bo gradnja v celoti začela letos, sicer pa bomo gradili po delčkih.
Med časom gradnje bo hoja čez konzolni most malce ovirana, vendar bo prehod vselej zagotovljen.
sobnih stanovanj. V Straži bo blok (po pogodbah) dograjen julija; v njem bo 29 stanovanj. V Šentjerneju pa naj bi se stanovalci selih v 17 novih družbenih stanovanj šele po novem letu 1979. V Novem mestu pa bo čez leto postopoma vseljivih še 31 družbenih stanovanj.
Združeno delo v občini je od skupno zgrajenih 203 stanovanj odkupilo 84 stanovanjskih enot, 103 stanovanja bodo solidarnostna, 16 pa so jih kupih občani. Pomanjkanje stanovanj je tako hudo, da že več let gradimo samo tako, da so stanovanja že vnaprej prodana, in največkrat se že ob začetku gradnje ve tudi, kdo bo stanovanje dobil.
Poleg 203 družbenih stanovanj bo v novomeški občini letos dograjenih še 225 zasebnih hiš, vendar od tega samo 46 v Novem mestu. Zadnje čase se je gradnja mnogo bolj razmahnila na podeželju, to pa spet zaradi pomanjkanja lokacij.
V letošnjem letu bo odprtih še več blokovskih gradbišč, vendar bodo ta stanovanja vseljiva šele prihodnje leto ali celo leta 1980. V planu je začetek gradnje 399 stanovanj, od tega v Novem mestu Na cesti herojev 200, na Žibertovem hribu 107, v Bučni vasi 54, v Straži 28 in v Škocjanu 10 stanovanj.
NI RES, DA JE „GROZNO“
Izvršilni odbor stanovanjske skupnosti v Novem mestu je lani poslal komisijo na pregled 143 vseljenih solidarnostnih stanovanj, ker je bilo slišati, da je marsikje vse polomljeno, da so stanovanja bolj poškodovana kot drugod, kjer ljudje stanujejo že deset let. Komisija je ugotovila, da so govorice natolcevanje. Vsa pregledana solidarnostna stanovanja so našli pri razmeroma dobrem vzdrževanju. Pač pa ponekod puščajo pipe, nekaj je poškodovanih	keramičnih
ploščic itd. V pregledanih stanovanjih je komisija našla tudi samo en primer, da so se k imetnikom stanovanjske pravice priselili starši in sedem primerov, ko so sc „začasno“ doselili prijatelji ali prijateljice.
Večina nalog je bila uspešno opravljena, nekatere pa so med letom nadomestili z novimi, ker jih je narekoval razvoj. Ker pa sindikalne organizacije vodijo različni ljudje, je bila delavnost sindikata v posameznih sredinah odraz tega. Ponekod je bil sindikat zagnan in res delaven — to velja za večino večjih kolektivov — ponekod so program dela izvrševali lagodno, v posameznih primerih pa so delovni načrti obstajali tudi samo na papiiju.
V novem delovnem programu so dali prav kadrovskim spremembam in zasedbi precej poudarka. Težišče letošnjega dela pa bo v pripravah na republiške in zvezne kongrese sindikatov in Zveze komunistov ter pripravah na skupščinske volitve.
Na konferenci so razrešili dolžnosti predsednika Franca Borsana, ker je prevzel dolžnost sekretarja občinskega komiteja, prav tako pa člana predsedstva Jožeta Kukca in Jožeta Škufce, ki sta prevzela druge odgovorne funkcije. Za novega predsednika občinske konference Zveze sindikatov novomeške občine je bil izvoljen inžernir gozdarstva Stane Žunič. Doslej je bil član predsedstva v sindikatu, opravljal pa je še vrsto drugih funkcij.
Za ZK ni oddiha
Sprejet program za delo v prvem polletju
Razprava o gradivu za Vlil. kongres slovenskih komunistov bo v novmeški občini v nekaj dneh končana. Občinska konferenca ZK bo razpravo ocenila še ta mesec na posebni seji, na kateri bo govor tudi o uresničevanju zakon o združenem delu ter sprejetih samoupravnih sporazumih. Komite bo poleg tega ocenil gospodarjenje v občini v minulem letu.
Prejšnji teden je občinska konferenca ZK sprejela delovni načrt do konca junija. Aprila se bo predvidoma sestal le komite, obravnaval poslovanje v prvem letošnjem četrtletju in ocenil uresničevanje občinske resolucije za leto 1978, hkrati pa bo pretresel kadrovsko politiko. Konferenca bo imela sejo še maja in jifaija.
Na majski seji bodo komunisti razpravljali o uresničevanju družbenega plana, posebno glede na pospešeni razvoj manj razvitih območij. Junijska seja bo posvečena šolstvu, in sicer uvedbi celodnevne osnovne šole in uresničevanju določil o usmerjenem izobraževnaju v občini. Pred polletjem bodo na partijskem rešetu tudi družbenoekonomske in politične razmere. Sam komite bo obravnaval še gradiva za XI. kongres jugoslovanskih komunistov.
Novomeška kronika
KOMU JE JAMA NAMENJENA? - Na začetku Prisojne poti, tik za gostinskim lokalom, je v tleh precej velika luknja. Ker je tu tudi razsvetljava šibka (večkrat je sploh ni), je hoja nevarna, zlasti zvečer. Zasuti jamo menda ni tako težka stvar, da bi glas krajanov lahko smatrali za nemogočo zahtevo.
DO KANDIJE NAD 5 KILOMETROV - Odkar je kandijski mosts v popravilu in smejo čezenj samo* pešci, se s ves avtomobilski promet za obe strani mesta odvija čez ločenski most, skozi Žabjo vas in na Kandijo. Kdor gre izpred avtobusne postaje v bolnišnico po novi smeri, vozi točno 5,5 kilometrov!
PRAVIJO, DA JE PREZGODAJ
- Na prisojnih vrtičkih so se te dni že .razcvetele prve spomladanske cvetke: krokusi, zvončki, kronice itd. Tudi tulipani so že močno zunaj, zato starejši in izkušeni ljudje majejo z glavo, češ da je prezgodaj in da bo verjetno marca še pritisnil mraz.
TRENUTNO JE PLIN - Medtem ko je bilo vse od decembra pomanjkanje plina, pi lahko kupci zdaj zamenjajo prazne jeklenke za polne brezs čakanja. Prejšnji teden je dobava plina potekala normalno.
SAMO EN NOVI PAR - Minuli teden sta v novomeški porodnišnici rodili Zvonka Brcar iz Lebanove 39
- Anamarijo in Alojzija Slobodnik iz Šegove 1 - Gašperja.
PRED OSMIM MARCEM -Tržnica je bila v ponedeljek precej dobro založena, med drugim tudi z raznim cvetjem, tudi v lončkih. Lepe ciklame v lončkih so veljale 60 din, sicer pa so bili manjši šopki pomladnih kronic in zvončkov od 5 do 8 dinarjev. Cene sadju in zelenjavi pa so bile naslednje: pomaranče 14 din, jabolka 11 do 15 din, zelena solata 9,20 din, mehka solata 52 din, limone 16 din, ohrovt 10,50 din, karfiola 21,70 din in rdeči radič 34,20 din. Jajca so prodajali po 2,20 do 2,50 din.
\
Ena gospa je rekla, da že tri tedne opazuje veliko pajčevino v sindikalnem domu, ki trepeta nad glavami zapisnikarjev. Pravi, da so jo morda pustili zanalašč. Če so dolgi in pusti sestanki, se lahko navzoči zabavajo z ugibanjem, kdaj se bo odlepila od zida ...
H i Bi
: ''' v
Predstavljamo vam nove predsobne elemente iz programa PIKO.
— GARDEROBNA STENA dimenzije 1500 x 230 mm cena 156,50 din
— BOKS, dimenzije 500 x 250 x 250 mm. cena 167,30 din.
Več teh elementov lahko poljubno sestavljate po svojem okusu in po potrebi v knjižne omarice, nosilne police za telefon in za ostale potrebe v hodnikih, predsobah in otroških sobah. Iz teh elementov lahko ..zgradite" tudi predelno steno, ki je uporabna in dostopna z obeh strani kot knjižna omara, regal in podobno.
— OGLEDALO vam je na voljo v dveh dimenzijah: 1500 x 500 in 750 x 500.
Predsobni program PIKO je izdelan iz plastificirane iverice, trenutno pa je na voljo kupcem v petih barvah: krem, oker, čokoladno rjava, rumena in rdeča.
Montaža teh elementov je zelo enostavna in ne potrebuje strokovne pomoči, na posebno kupčevo željo pa vam elemente lahko sestavi in montira tudi naš strokovnjak.
OGLEDALNE OMARICE
Obenem vam predstavljamo ogledalne omarice iz novega programa kopališke opreme „KOLPA", ki imajo vrsto dobrih lastnosti in prednosti. Izdelane so iz kvalitetne plastificirane iverice. Omarice imajo vgrajeno fluoro-scentno luč, ki je popolnoma zavarovana pred vplivi vlage, imajo tudi varnostno vtičnico z vgrajeno varovalko.
Ogledalne omarice izdelujemo v treh dimenzijah (700 x 600 x 150,
1050x600x 150 in 1400 x 600 x 150 mm).
Ti trije osnovni tipi so izdelani v desetih različnih variantah, pri katerih smo upoštevali potrebe in različne okuse potrošnikov.
Vse naštete proizvode si lahko ogledate in kupite v naši prodajalni v Straži, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 84—530.
PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 6,30 - 17,30 IN OB SOBOTAH OD 8,00 DO 12,00.
•in
	
novoles
V času od 23. februarja do 1. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Kacjančič iz Žužemberka — Mateja, Vera Golob z Gornje Težke vode - Vero, Ana Sta-rašnič iz Drašičev - Gregorja, Slavka Luštck iz Mačkovca - Boštjana, Sonja Štukelj iz Črnomlja Ronalda, Jožica Tomažin iz Črnomlja -Matejo, Marija Šukljc iz Črešnjevca
- Mojco, Slavica Tkalčevič iz Pod-klanca - Marico, Branimira Bricelj iz Bereče vasi - Gregorja, Nada Žugelj iz Črnomlja - Urško, Anica Pust z Daljnega vrba - Štefana, Anica Jeras iz Dolge njive - Anito, Fatima Blibcgič iz Črnomlja - Sad-miro, Marija Uhan iz Rodin -zdravka. Jožica Kuzma iz Črnomlja
- Matjaža, Veronika Miked iz Sadinje vasi — Boštjana, Darinka Breznik iz Trebnjega — Tomaža, Ivanka Goričar z Daljnega vrha -Andreja, Olga Škrbc iz Gradenca -Mileno, Nežka Fabjan iz Sela pri Štravberku - Jože hi, Nada Količ iz Črnomlja - Aleša, Vesna Barbo iz Otočca - Aleksandra, Milka Gorše iz Dolenjskih Toplic — dečka, Marija Zajc iz Semiča - deklico, Marija Vidmar iz Jurke vasi -dečka* Štefanija Palčič iz Rumanje vasi - dečka, Marija Mervar iz Otočca - dečka, Frančiška Klobučar iz Ždinjc vasi - deklico, Darinka Zore iz Češnjic - deklico, Majda Gorenc iz Vinice - deklico, Zorka Lamovšek iz Šentjanža — deklico in Danica Mežič iz Črnomlja
- dečka. Čestitamo!
V času od 25. februarja do 3. marca so v Brežiški porodnišnici rodile: Dragica Repec iz Krškega -Ano Marijo, Danica Duniskvarič iz Stojdrage - Marino, Nada Cizel iz Gornjega Lenarta - Lidijo, Biserka Pally iz Brežic - Ladislava, Terezija Zorko iz Sobenje vasi - Andreja, Marija Matjašič iz Globokega -dečka, Felicita Stopar iz Velenja -Jureta, Milica Fele iz Sevnice -Damirja, Anastazija Stanec iz Kladja
- Tomislava, Štefka Novak iz Artič
- deklico, Dragica Pokupec iz Pojat-nega - dečka, Božica Levojevič iz Prigoija - deklico, Štefica Coban iz Strmca — Marija, Angelca Mastnak iz Prešne Loke - Mojco, Andelka Bartolič iz Zaprešiča - Kreša, Verica Zobarič iz Mosteca -Andreja. - ČESTITAMOl
V istem času so v Brežiški bolnišnici umrli:	Bizjak Franc, upokojenec iz Impoljce, star 73 let; Strašek Henrik, upokojenec iz Črnca, star 61 let; Travnikar Martin, upokojenec iz Trebč, star 60 let; Lužar Jožefa, upokojenka iz Mal-kovca, stara 52 let; Božič Jože, upokojenec, iz Mrčnega sela, star 78 let.
V SPOMIN
4. marca je minilo žalostno leto odkar nas je za Vedno zapustila naša draga skrbna mama in stara mama
NEŽA
KOLAR
iz Kranja
Mama, ostal je tvoj „Golek“, ki si ga tako ljubila, sedaj zopet brsti, te čaka, a tebe ni. Ostali smo mi tvoji. Ne moremo se sprijazniti, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen poslednji dom na Čatežu.
Žalujoči: Olga, Slavko in Ivan z družino
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po dolgi
bolezni za vedno zapustila naša mama, stara mama in babica
MARIJA
MEDLE
roi. BRKOPEC Vel. Brusnice 75
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za podar-* vs?m» so nam izrazili sožalje in pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala župniku za opravljeni obred m pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka z družino, sestra, brat in drugo sorodstvo
V SPOMIN
8. marca sta minili dve žalostni leti, odkar nas je za vedno in mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba hčerka, mama in sestra
MARIJA
ZOBEC
iz Prigorice
Težka in grenka je bolečina v naših srcih ob misli da si za vedno odšla od nas. Kako pust, tih in žalosten je’dom ko tebe ljuba hčerka, mama, sestra, od nikoder ni. Toda v naših srcih boš živela večno. Hvala tudi vsem tistim, ki se je še vedno spominjate, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ALOJZA
SMERKETA
iz Poljan pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za
rlnrnt/»inA punti« ir« tmnon i«.nm L:	1,	_	 :	1________ •	i:
darovano cvetje in vence, vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala delovnim organizacijam ŽTP Novo mesto, IMV, Krki, Strešni-
ku, Društvu upokojencev iz Novega mesta ter župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste ga imeli radi, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali, nam pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, otroci Lojze, Marjan, Anica in Ciril z družinami, sin Janez, brat Tone, sestra Marija in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta in svaka
JOŽETA
PIŠKA
Ostro žnik 18 Mokronog
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so pokojniku darovali venie in cve^e, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo delovnima organizacijama Induplati Mokronog in Iskra Mokronog za vence in denarno pomoč, STŠ 2.b strojna, Novo mesto, zdrav-stvenemu osebju viscelarnega oddelka splošne bolnice Novo mesto. Hvala župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi!
------------------------N
ZAVOD SR SLOVENIJE
za Šolstvo
organizacijska enota
Novo mesto
objavlja prosto delo in naloge
ČISTILKE za nedoločen čas.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Zavod SRS za šolstvo, OE Novo mesto, Glavni trg 7
' /
NOVO NA TRŽIŠČU!
IVANE VIDIC
z Zajčjega vrha 18
Toplo se zahvaljujemo proštu iz Novega mesta in župniku iz Stopič za spremstvo in poslovilne besede in obred na poslednji poti. Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem za nesebično pomoč. Nadalje sc’ zahvaljujemo dr. Vodniku za pomoč pri zdravljenju, delovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam Novolesa, SGR Pionir in Krke, tovarne zdravil, za podarjene vence. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje sočustvovali z nami, in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ji s cvetjem zasuli grob. Prav vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Lojze, France, Jože z družinami, Ivan, Tone, hčerka Anica z družino, Ivanka, brat France, sestre Micka, Rezka in Anica ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
25. februarja je v 66. letu starosti nepričakovano prenehalo utripati srce naše mame, stare mame, sestre in tete
DOLENJSKI LIST
9. marca
TELEVIZIJSKI SPORED
Četrtek, 9. m.
i©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I
9.00 TV V ŠOLI: Majhno mesto, Vreme in podnebje, Literatura -^Zg)
Podnebje je poprečen letni tok lažnih vremenskih pojavov na Določenem ozemlju. Za dokaj natančno ugotavljanje značilnosti Podnebja so potrebna dolgoletna opazovanja in raziskovanja jemenskih pojavov - veliko o tem m.se čem bo učence poučil drugi
Pjjspevek.
10.00 TV V ŠOLI: Franco čina -(Sk)
10.30	TV V ŠOLI: Risanka, Fizika - (Bg)
15.00 TV V ŠOLI, ponovitev — (Zg)
petek, io. m.
i®
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
9.00	TV V ŠOLI: Ruščina, Od Petka do petka, Obiščite z nami -\Zg)
.00 TV V ŠOLI: Angleščina, i iS^. a’ Zgodovina - (Bg)
1	V	SOLI,	ponovitev	-	(Zg)
nwl5 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, Posnetek tekmovanja moških iz Ottavve - B
17.15	POROČILA
ZG0DE m
SOBOTA, 11.11.
i©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
8-00 POROČILA
° 05 ZGODBE IZ KALEVALE - B
S.	Makarovič: KOSOVIRJA N A LETEČI ŽLICI - B “•30 VRTEC NA OBISKU: PRIDI-i^NA RAZSTAVO IZ OTROŠKIH ŽEPKOV - B
TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE - B
Q<n «SAN1 SVET: VRATA - B
d® Študij na univerzi: MEDICINA
“10 MADONA, KJE VSE SEM ^ KOPAL
16.00 ŠOLSKA TV: Vesele vrečke in škatlice, Prometna vzgoja: rdeče, zeleno, rumeno
16.30 POROČILA
16.35 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek nastopa parov iz Ottavve -B
17.35 VELIKE REKE - B Nanizanko z gornjim naslovom so
posneli francoski televizijci. Gre za poljudno znanstvene filme o velikih rekah sveta. Spoznali bomo kulturnozgodovinske značilnosti in še vrsto drugih zanimivosti krajev, mest in ljudi ob rekah, kot so Loira, Ren, Misisipi, St. Laurent, Temza in druge. Prva oddaja bo prikazovala Loiro in po celem svetu znano dolino gradov.
18.25	OBZORNIK
18.40	ZGODBE IZ KALEVALE -
B
18.50	TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE -B
19.15	RISANKA - B
19.30 TV DNEVNIK
20.00 Boccaccio-Vuga:	O SOKOLU - B
Televizijska zgodba iz Dekame-rona, ki jo bomo gledali drevi, je
17.35	DEČEK DOMINIK - B
18.00 OBZORNIK
18.10	CEZ TRI GORE...: OKTET POLJANE - B
18.45	PROSTORSKO NAČRTOVANJE - B
Prva oddaja je prikazala, kako in zakaj ljudje že od davnine naprej urejujejo prostor, na katerem bivajo, obdelujejo polja, gradijo ceste ali tovarne itd. Današnja druga oddaja pa bo pokazala stvarne zasnove prostorskega načrtovanja za vso Slovenijo. Gre za prikaz izhodišča. Beseda bo tekla o t L policentričnem razvoju naše republike. Kaj je tak razvoj in kako priti od besed tudi k dejanjem?
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
21.05	KRAMLJANJE Z INDIJANCI - B
Ob pravcati poplavi vvesternov se marsikomu morebiti zdi, da ve o Indijancih tako rekoč vse, če ne še malo več. Da gre zgolj za površno,
10.40	M. Kovač: V PREISKAVI, drama - B Scenarij za beograjsko televizijsko dramo je napisal Mirko Kovač, kije dogajanje postavil v zaporniško celico. Počasi se razkriva ozadje bolj ali manj zavoženega življenja zapornikov, ki si dolge dneve krajšajo s šahiranjem, kvartanjem ali s pogovori o preteklosti. Večina zlikovcev ni prvič v zaporu. Največ jih je zaprtih zaradi kraj, v druščino pokvarjenih pa nikakor ne sodita pravnik, ki je obtožen pobega s kraja nesreče, in fant, ki ga dolžijo manjše kraje. Najglasnejši je posiljevalec, ki z grobostjo podredi obračanje zaporniškega vsakdanjika sebi v prid. Dramo o temnih plateh nravi ljudi je .režiral Ljubomir Draškič, glavne vloge pa igrajo B. Gjurič, B. Milenkovič, A. VučkdVič, N. Simič, Z. Radmilovič in drugi.
11.35	JUGOSLOVANSKA
TRIMSKA TELEVIZIJA - B
12.05	POROČILA
14.50	PALČEK TOM, film - B Film z gornjim naslovom je ameriški režiser George Pal posnel 1958 po literarni predlogi bratov Grimm. Film s celo vrsto domislic oživlja pravljično zgodbo o palčku Tomu, ki ga je komaj za dobro pest odraslega človeka. Njegove vragolije
J
pripoved o Federigu, ki ljubi, a ni ljubljen. Za dvorjenje zapravi imetje, ostane mu samo še sokol. Zato ob obisku	ljubljene za	pogostitev
žrtvuje	ptico. Ko	prevzetna
milostljiva, ki ga je do tedaj zavračala, to izve, se nenadoma ogreje zanj in z njim poroči. Tako sta se k Federigu spet vrnila sreča in bogastvo. V	glavnih vlogah nastopajo
Sandi Krošl, Marija Benkova, Dare Ulaga, Majda Grbac in drugi.
20.35	V ŽIVO (vmes POROČILA) Za oblast dela gre. Tak je delovni naslov tokratne neposredne oddaje, v kateri se bodo sodelujoči pogovarjali o osnovnih akcijskih smereh, za katere se komunisti, njihova zveza in delovni ljudje odločajo med pripravami na bližnje kongrese.
17.40	Bosna:	Cinzano	(prenos
košarkarske tekme) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 ... start! - 23.30 Poročila
idealizirano predstavo o rdečepoltih prebivalcih severnoameriške celine, to bo „poznavalcem“ dokazala druga oddaja iz nanizanke Kanadski mozaik. Zvedeli bomo vrsto zanimivosti o tem, kako živijo Indijanci danes, česa si želijo in kako nadaljujejo boj svojih prednikov proti belim zavojevalcem.
21.55	TV DNEVNIK
22.10	SERPICO - B
23.00	POROČILA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zlata nit - 18.15 Volilna tribuna - 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Sodobniki: Marija Cmobori - 22.00 M. Ruždjak: Kolo okrog Marka —
23.00	Zabavata vas Ray Charles in Cleo
bodo navdušile še tako zahtevne gledalce. Toma igra Russ Tamblyn, nastopajo pa še Alan Young, Jane Thorburn, Peter Sellers in drugi.
16.20	SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek tekmovanja žensk iz Ottawe - B
17.25	VOJVODINA : ČELIK, prenos nogometne tekme (med odmorom OBZORNIK)
19.15 RISANKA-B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	G. Durieux: PAUL GAUGIN, nadaljevanka - B
20.55 ZABAVA VAS JULIO IGLESIAS - B
21.55 TV DNEVNIK
22.15 625, pogovor z gledalci
22.45	C. ZVEZDA: HAJDUK, nogometna reportaža
16.20	Milano: Dvoransko atletsko prvenstvo Evrope - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Rossini: Seviljski brivec (2. del opere) - 21.00 24 ur - 21.10 Poklici: Učitelj - 21.40 športna sobota — 21.55 Dvoransko atletsko prvenstvo Evrope (posnetek iz Milana)
Nedelj
le
i
A, 12. III.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
84,0pOR°ClU
JUTn A NEDELJSKO DOBRO 77irO: SREČANJE OKTETOV
JJJes
CaL M- Kerstner: GRUNTOV-10 ic nan**nka - B
KAJ je NAROBE, film - b vPra«nSk' Postavlja v ospredje Pravi 6> lca*co nai s' otr°lc izbere h0* . P°klic. Pogosto se zgodi, da »lan'10 Star5* vsiliti otrokom zani-0pt Je za tisti poklic, ki ga sami d«. Jai°- Želje otrok pa so lahko oče	' tokrat bomo videli, kako
nje strugar dopoveduje sinu, da je Kn ' Poklic zelo cenjen in dono-stiii	w P° s'l* razmer le izuči za
Pokf^3’- nat0 pa sP0Zna> da to ni ■ ki bi ga opravljal z veseljem. u Je tudi zelo slabo plačano, zato
nezadovoljen kmalu ostane na cesti. 11.304JUDJE IN ZEMLJA - B
12.30	SVET, V KATEREM ŽIVIMO-B
13.00	SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek tekmovanja plesnih parov iz Ottavve - B
14.10 VESELI TOBOGAN: BREŽICE
15.05	POROČILA
15.10 STRELI POPOLDNE, film -B
Režiser tokratnega filma Sam Peckinpah je znano ime ameriške kinematografije. Njegovi filmi (Slamnati psi, Divja horda, Patt Garrett, BiUy Kid) veljajo za mojstrovine sedme umetnosti, veliko od tega pojma pa ne odstopa niti film Streli popoldne, četudi gre za zelo prozaično zgodbo o Stevu, Gillu in Hucku, ki naj bi iz rudnika zlata pospremili dragoceni tovor v mestno banko. Na poti se jim pridruži Elza, ki je ušla z očetove farme, da bi se na skrivaj poročila z mladim rudarjem. Gill hoče imeti vse zlato zase, zgodba pa se ražplete čisto drugače zato, ker morajo spremljevalci zlata
braniti Eljo in sebe pred užaljenim Elzinim ženinom. V glavnih vlogah nastopajo Randolph Scott, Joel McCrea, Mariette Hrtley in Ron Star.
16.40 VASA TEK, reportaža
16.50 ŠPORTNA POROČILA
16.55 DVORANSKO ATLETSKO PRVENSTVO EVROPE
18.35 RISANKA - B
18.50 KVARNER: BORAC, prenos košarkarske tekme (med odmorom TV DNEVNIK)
20.25 D. Markovič: VRNITEV ODPISANIH - B
21.25 TV DNEVNIK
21.40 OKROGLI SVET
21.55 ŠPORTNI PREGLED
22.35 POROČILA
8.55	Poročila - 9.00 Oddaje za JLA
- 12.00 Poročila - 15.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik -
20.00 Kvarner:	Borac	(prenos
drugega polčasa košarkarske tekme)
- 20.25 Dokumentarna oddaja -
21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Celovečerni film
PONEDELJEK, 13. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
9.05 TV V ŠOLI: Pravopis, Farma govedi, Za pesmijo - (Zg)
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg)
11.10 TV V ŠOLI: Za najmlajše -(Sa)
15.05 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg)
16.10 KMETIJSKA ODDAJA
17.10 POROČILA
17.15	RISANKA-B
17.30	SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B
18.00 OBZORNIK
18.10 RAZNE TEHNIKE - B
V peti in hkrati zadnji oddaji o slikarskih tehnikah bomo zvedeli še marsikaj zanimivega o raznih slikarskih tehnikah, zlasti pa videli veliko umetnin, ki visijo v slovenskih hramih upodabljajoče umetnosti. Za
TOREK, 14. III.
jesen pripravljajo ljubljanski televizijci podobne oddaje s področja restavratorstva in konzervatorstva.
18.45	MLADI ZA MLADE V tokratni oddaji za mlade bomo videli prispevke o učencih novomeške kmetijske tehniške šole, o tem, kako v šoli pridobljeno znanje s pridom uporabljajo pri delu doma; o delu pokrajinskega Kluba žalskih študentov; o mladih celjskih rokometaših, iz studia pa bo tekel pogovor o samozaložbah mladih literarnih ustvarjalcev. V okviru glasbenih točk bo nastopil tudi novomeški ansambel Rudolfovo.
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	A. Rivemale: SIVKA IN RESEDA, drama - B Dogajanje francoske televizijske drame je postavljeno v sodobnost, s katero se prepletajo spomini nekdanjega nemškega vojaka Klausa, ki se je s tovarišem maja 1944 znašel sredi prebivalcev provansalske vasi Cassenargues. Vaščani so se ju naj prej izogibali, ko pa sta jim s svojimi
0
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
8.30 TV V ŠOLI: Angleščina, Pesefn, Matematika, TV vrtec, Kultura govorienja - (Zg)
10.00	TV V ŠOLI: Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodoslovje - (Bg)
14.30 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg)
16.05	ŠOLSKA TV: Pomorsko gospodarstvo in pristanišča SFRJ, Promet v marcu
Drugi prispevek bo risani film, ki ga je za predvajanje po televiziji odstopil Republiški svet za preventivo in varnost v cestnem prometu, in bo nadaljeval poučevanje učencev o osnovah prometne vzgoje. Na poljuden in zanimiv način bodo mladi zvedeli, zakaj se morajo spri-
SREDA, 15. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
8.35	TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Naše planine, Od Budve do Žabljaka, Prostor v filmu - (Zg)
10.00	TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film - (Bg)
17.25	POROČILA
17.30	S. Makarovič: KOSOVIRJA
NA LETEČI ŽLICI - B
17.50	POTOVANJE V DEŽELO
LUTK - B
18.10	OBZORNIK
18.20	NA SEDMI STEZI
18.55	NAZAJ V PLANINSKI RAJ
- B
Tretja oddaja iz nanizanke o zborovski glasbi v posameznih
jazniti s prometnimi predpisi, ki jih srečujejo na poti v šolo.
16.55	POROČILA
17.00 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek revije najboljših iz Ottavve - B
18.00 OBZORNIK
18.10	MALI SVET
18.45	IZ SRC RASTO V SRCA MOSTOVI - B V okviru tokratne oddaje Cas, ki živi bo prikazan delček neizmernega deleža mater, žena in deklet, ki so ga prispevale k zmagi NOB in revolucije. Kratek mozaik pričevanj bo le bežen utrinek iz tisočev pripovedi o življenjskih poteh, ki so vtkane v zdajšnjost.
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00 DIAGONALE
20.35	G. E. Clancier: CRNI KRUH, nadaljevanje in konec - B
stilnih odbdobjih obravnava značilnosti romantike, ki se je iz širšega evropskega prostora preselila tudi na slovenska tla. Muzikolog Tomaž Faganel je kot tipične primere izbral romantične pesmi A. Medveda, K. Maška, J. Aljaža, A. Svetka in H. Volariča. Izvajala jih bosta komorni zbor RTV Ljubljana (pod vodstvom Marka Muniha) in Študentski oktet (pod vodstvom Uroša Lajovica).
19.15	RISANKA-B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: MORILCI IN PRIČE - B
Film z gornjim naslovom, ki ga je ameriški režiser Alan J. Pakula, posnel pred štirimi leti, je napeta zgodba o političnih spletkah. Novinar Joeje priča umoru nekega sena-toija. Cet tri leta se izkaže, da neznanci ubijajo priče umora, zato se Joe odloči, da bo raziskal, kdo plačuje najete morilce. Uspe mu
dejanji dokazala, da jim nočeta nič zlega, še več, da sovražita naciste, ju sprejmejo medse. Klaus izve, da je njegov oče končal v Dachauu ter da je bomba porušila domačo hišo in ubila vse njegove, zato ga na domovino ne veže nič več. Zaljubi se v vaščanko Rose ... in po tridesetih letih pripoveduje svojo življenjsko zgodbo dvema nemškima turistoma, ki sta po naključju zašla v njegovo vas. Dramo je režiral Jean Prat, v glavnih vlogah pa nastopajo G. Claisse, J. Pignol, G. Duda in A. Lignais.
21.45	KULTURNE DIAGONALE
22.25	TV DNEVNIK
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije
- 18.00 Dositejeve basni - 18.15 Preživeti v gorah - 18.40 Zanimivosti narave - 18.45 Mladi za mlade
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 Poročila - 21.10 Celovečerni film
21.25	JAZZ ZA IZVOZ: JANEZ GREGORC Janez Gregorc, diplomant ljubljanske akademije za glasbo, se je že zgodaj odločil za jazzovsko glasbo. Izpopolnjeval se je v Ameriki, kasneje pa znanje posredoval slušateljem graškega inštituta za jazz in napisal številne skladbe za jazzovske orkestre.
21.55	TV DNEVNIK
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirske TV novice — 18.15 Življenje knjige —
18.45	Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Aktualna oddaja - 20.50 24 ur —	21.00 Evropa: Amerika
(prenos dvoboja v dvoranski atletiki iz Milana — 22.55 Sodobna psihologija - 23.40 Zgodbe za lahko noč
najti povezavo med žrtvami in družbo Parallax, toda kmalu sam postane žrtev, vladna komisija pa ugotovi. .. Joea igra Warren Beatty in ta vloga je po mnenju številnih kritikov njegova najboljša. Nastopata tudi Hume Cronin in Paula Prentiss.
21.45	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH	KUHARSKIH
MOJSTROV
21.50	TV DNEVNIK
22.05 EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU, posnetek iz Duisburga
23.05 POROČILA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Daljnogled - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda -
22.30	TV dnevnik
[PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 10. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Pomagaj sošolcu). 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. T. Tajnšek: Raziskava jesenskega in spomladanskega oranja za sladkorno peso)
12.40	Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Beseda in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 11. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi pojemo. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (ini M. Lekšan: Spomladanska pozeba in škoda v sadovnjakih). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Pesem nas druži. 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Latinov. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.00 Za prijetno razvedrilo.
21.30 Oddaja za naše izseljence.
23.05	Popularnih dvajset. 0.5 -
4.30 Nočni program.
NEDELJA, 12. III.
8.07	Radijska igra za otroke (I. Cankar-R. Sajko: Jure). 8.57 Glasbena medigra. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci.
11.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkest-
ru in zboru R. Conniff. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (Ž. Petan: Monolog moškega o ženskah). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT.
23.05 Literarni nokturno (R. Rolland: Peter in Lučka). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 - 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 13. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. T-Sluga: Program pospeševalnih nalog za pridelovanje krompirja). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru.
14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij (Ljubezenske pesmi in plesi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca.
20.00	Kulturni globus. 20.10 J. Gotovac: Ero z onega sveta (3. dejanje opere). 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (S. Stergaršek: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 14. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Kraške pokrajine Slovenije). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Pohar: Ribištvo kot panoga živinoreje). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Svet tehnike. 18.05 Obiski naših solistov.
19.45	Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Tamburaši iz Bele krajine). 20.30 Radijska igra (B. Naughton:	Skrivnost). 21.23
Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (D. Dragojevič: Pesmi)
23.15	Popevke se vrstijo. 0.05 -
4.30 Nočni program.
SREDA, 15.111.
8.08 Glasbena matineja. 94)5 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 11.03 Pn Taliji. nih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. M. Kovačič: Združevanje dela, zemlje in sredstev). 12.40 Slovenske pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (A. Ingolič: Pri naših v Ameriki). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe. 1945 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Koncert iz našega studia.
22.20	S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (N. Sachs: Žgoče uganke). 23.15 Dnevi jitfo-slovanske zabavne glasbe. 0.05 -
4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 16. III. |
8.08 Glasbena matineja. 9j05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba.
12.10	Zvoki znanih melodij.“i 2.30 i (prof. J. Mihčlijč:
Kmetijski nasveti Vzreja matic v večjem obsegu).
12.40	Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki.
15.45 Jezikovni pogovori (dr. B. Pogorelec). 18.05 Z opernih odrov.
19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Mozart in Beethoven.
23.00	V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe. 0.05 - 4.30 Nočni program.
Tokrat ne bo prehitevanja
Telovadnica na Vel. Dolini je na vrsti pred telovadnico v Artičah — Začetek letos
Zaporedje investicij v dolinsko in artiško telovadnico je pri sprejemanju resolucije o letošnjih nalogah srednjeročnega razvojnega programa brežiške občine izzvalo na zadnji seji občinske skupščine dolg usklajevalni postopek. Delegacija krajevne skupnosti in splošna delegacija za SIS z Velike Doline sta zahtevali, naj se iz negospodarskih investicij v predlogu resolucije črta telovadnica v Artičah, saj ta ni bila v programu, ko so se občani leta 1973 na referendumu odločili za samoprispevek.
Delegaciji sta opozorili zbore na sklep občinske skupščine in izobraževalne skupnosti iz lanskega septembra, s katerim sta se izrekli za istočasno dozidavo
Kdaj dijaški dom?
V Brežicah komaj čakajo na novo streho
Dom učencev v Brežicah naj bi začeli graditi še to jesen in ga dokončali v letu dni. Delegacija šolskega centra je na seji skupščine zahtevala, naj to investicijo vključijo v letošnjo resolucijo, ker po njenem mnenju gradnja ni vprašljiva, če je občinska skupščina dolžna po samoupravnem sporazumu za gradnjo dijaških in študentskih domov priskrbeti le komunalno urejeno zemljišče.
Po zagotovilu Regjona bo vsa dokumentacija narejena do junija letos. Tudi lokacija je določena, idejni projekt pa so že decembra lani poslali pristojni komisiji Izobraževalne skupnosti SRS v potrditev. Delegacija je dobila obvestilo, da bo projekt potrjen v nekaj dneh in s tem izpolnjen pogoj za pridobitev potrebnih finančnih sredstev za gradnjo. Novi brežiški dijaški dom bo veljal 26 milijonov dinarjev.
artiške osnovne šole in adaptacijo prosvetnega doma na Veliki Dolini za pouk telesne vzgoje.
Tudi obe delegaciji iz artiške krajevne skupnosti sta naslovili na občinsko skupščino in skupščini izobraževalne ter telesno-kulturne skupnosti pismeno vprašanje o gradnji telovadnice v Artičah. Zbore sta obvestili, da je občinska izobraževalna skupnost istočasno naročila projekt za dograditev šole in projekt za telovadnico v Artičah. Tako bi namreč lahko obenem reševali centralno gre-vanje, kanalizacijo, električne in druge instalacije, za telovadnico pa bi potrebovali le nekaj nad 3,9 milijona dinarjev, pri mečer naj bi bil delež občinske izobraževalne skupnosti 1,2 milijona dinarjev, lastna udeležba šole 800 tisočakov in posojilo republiške telesnokulturne skupnosti 2 milijona dinarjev. Delegatom so pojasnili, da bi bila istočasna gradnja cenejša, ker bi odpadla vsa pripravljalna dela.
Zbori so dali prednost Veliki Dolini, ker sodi njihova telovadnica še v referendumski program, medtem ko si glede načina niso bili enotni.
Družbenopolitični zbor je vztrajal pri adaptaciji prosvetnega doma, zbor krajevnih skupnosti pa je glasoval za graditev nove telovadnice. Pri usklajevanju so sprejeli stališče, naj bi vsa razpoložljiva sredstva
„SMO NAJMLAJŠA ORGANIZACIJA,“ je na zadnji seji občinske Konference ZK Brežice dejal med drugim Franc Šali, član IK predsedstva CK ZKS. Posebej je čestital 26 novosprejetim članom ZK med katerimi je bilo kar 20 dijakov brežiškega Šolskega centra. Sicer pa so na konferenci posebno pozornost posvetili še predkongresni aktivnosti ter izvolili delegate za oba partijska kongresa. (Foto: Vlado Podgoršek)
NOVO V BREŽICAH
PRVI DINARJI ZA POČITNIŠKO BAZO? - Občinska Zveza prijateljev mladine že dve leti opozarja na težave pri organizaciji letovanja otrok. V Savudriji to ne bo več mogoče, zato že iščejo kraj, kjer bi si skupaj z združenim delom lahko uredili počitniško naselje. Možnost za začetni kapital se je ponudila s tem, da bi se združeno delo odreklo viškom sredstev, ki so
«j. Galerija štirih različnih vsebinskih delih predstavila obiskovalcem portrete
jih delovne organizacije lani namenile za otroško varstvo, pa se je stopnja med letom spremenila. Ta denar je skupnost otroškega varstva vrnila delovnim organizacijam. Delavci zdaj razpravljajo o družbenem dogovoru, po katerem bi ta sredstva ponovno namenili za potrebe otroškega varstva oziroma za bodočo počitniško bazo ob morju.
NOVO V GRADU - Posavski muzej bo to pomlad preuredil prostore stalne galerije. Zatem načrtuje v njih novo postavitev slikarskih del
za stalno razstavo. Galerija bo v štii pre
Mosconov, slikarstvo pred nastopom baroka, ustvarjalnost baročnih slikarjev in dela slikarja Franja Stiplovška.
IZPUŠČENI PROGRAMI -Sindikat ■> je minuli teden ponovno opozoril na to, da srednjeročni razvojni načrti ne vsebujejo programov družbenih dejavnosti, kar je zagotovo velika pomanjkljivost. Na kaj naj se potem nosilci teh dejavnosti sploh sklicujejo, če njihov rajvoj ni predstavljen na pravem m;stu?
ROČNA DELA NA OGLED - V Domu JLA v Brežicah je od sobote odprta razstava ženskih ročnih del, s katero se razstavljalke in organizatorice te vsakoletne prireditve pridružujejo praznovanju 8. marca.
BREŽIŠKE VESTI
(koliko?) usmerili na Veliko Dolino, izvršni svet oziroma izobraževalna skupnost pa naj do naslednje seje ugotovita ali je to možno urediti z adaptacijo ali pa je primernejša gradnja nove telovadnice. Dolinci bodo torej na vrsti pred Artičami, o tem, kakšna bo telovadnica, pa odločitev še ni padla.
J.T.
POČAKATI BO TREBA
Na varstvo v dobovskem otroškem vrtcu čaka sto otrok. Prošnje kar dežujejo, vendar pred majem najbiž ne bodo mogli sprejemati novih varovancev. Napovedano otvoritev novih prostorov za otroško varstvo so morali preložiti, čeprav so mnoge zaposlene matere računale, da bo vrtec odprt že do 8. marca.
ZADNJA BESEDA V ZDRUŽENEM DELU
V minulem tednu in še ta teden se kot na tekočem traku vrstijo seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v brežiški občini. Obravnavajo programske naloge za tekoče leto in dopolnitve k srednjeročnemu načrtu družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1976 — 1980. V okviru letošnjih nalog so skupščine predvidele tudi že prispevne stopnje, o katerih bodo tekle zdaj razprave v združenem delu. Delavci bodo sami povedali, koliko so pripravljeni financirati in katerim načrtom dajajo prednost.
Vse je nared
V delegacijah bo nad 2000 občanov
Z današnjim dnem je nastopil za volilce odločilni trenutek, zadnje dejanje razgibane politične aktivnosti minulih mesecev.
„Današnjc in nedeljske volitve bodo potrditev naše nadaljnje poti, našega samoupravnega razvoja," je dejal o njih Vinko Jurkas, sekretar občinske konference SZDL. Na vprašanje, kako ocenjuje politično aktivnost v predvolilnem obdobju, pa je odgovoril:
„Vse je nared. Na volitve smo v brežiški občini dobro pripravljeni. Kandidacijske konference in v krajevnih skupnostih in združenem delu so bile uspešne in pravočasne. Volilci so kandidirali predvsem že doslej dobre samoupravljalcc, take, za katere menijo, da bodo lahko izpolnjevali delegatske naloge. Med kandidati so zadovoljivo zastopane ženske in mladi do 27. leta starosti. Zanje se je odločal širok krog volilccv. Ljudje so sprejeli volitve kot nekaj svojega. Povsod so delali hitro in učinkovito in na občinski ravni agitacijski štabi sploh niso bili potrebni.
,,Bi lahko še povedali, koliko ljudi bo sodelovalo v delegacijah? “
„Okoli 2100, do zdaj pa jih je bilo le 700. Iz združenega dela se bo izoblikovalo okoli 150 delegacij. V krajevnih skupnostih bodo imeli 18 delegacij za zbor delegatov KS in 17 delegacij kmetov, ki bodo tvorile 7 konferenc za 7 mandatnih mest v občinski skupščini. Za SIS bomo imeli 41 združenih delegacij, 34 posebnih in eno splošno, do zdaj pa je bilo le 18 splošnih delegacij.“
m
PIONIRSKI ODRED ,,KAREL DESTOVNIK—KAJUH“, ki na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem združuje 809 pionirjev, je ob nedavnem odrednem prazniku obiskala tudi Lidija Šentjurc, članica sveta federacije. S posebno pozornostjo je spremljala pester kulturni program, z zanimanjem pa si je ogledala tudi nove šolske učilnice. Najdlje se je s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Krškega zadržala v fonolaboratoriju tujih jezikov. (Foto: Vlado Podgoršek)
Lani dobri, letos še boljši
Celbo šlo tako naprej, potem bodo uresničili vse, kar jim nalaga srednjeročni program
Predlog Resolucije o izvajanju družbenega plana v 1978. letu“ je obsežno, skrbno pripravljeno, in kar je morda še bolj pomembno, nadvse obetavno gradivo. Tako so jo na minuli seji označili delegati vseh treh zborov občinske skupščine.
Iz nje naj povzamemo samo nekatere najbolj ,,zgovorne" napovedi, ki obetajo, da bo uspelo vse, kar so si zastavili do konca 1980, postopno uresničiti. V tem letu naj bi družbeni proizvod realno narasel za 9 odstotkov, ob 5 odstotkih več zaposlenih naj bi bil fizični obseg proizvodnje za 15 odstotkov večji, izvoz pa naj bi po lanskih manj ugodnih rezultatih narasel kar za 88 odstotkov in tako za 40 odst. presegel napovedovani uvoz.
Čeprav so že lani -v krški občini petletni načrt naložb uresničili s 73 odstotki, bodo v tretjem letu uresničevanja sred-
Tovarna in šola
Malo časa za delegatske dolžnosti
Industrijska šivilja Olga Orešnik iz Laboda (tozd Libna v Krškem) je ena izmed tistih, ki se jim je iztekel delegatski mandat v samoupravnih interesnih skupnostih. Bila je delegatka konference delegacij štirih kolektivov (Elektra, Laboda, PTT ter železniških postaj v Krškem in Brestanici) v občinski skupnosti za zaposlovanje.
V Labodu je zaposlena devet let, ob delu pa se tudi izobražuje. Lani je končala poklicno šolo, letos pa se vsako soboto vozi v Novo mesto, ob delu pa Lani je končala poklicno šolo, letos pa sc vsako soboto vozi v Novo mesto, kjer obiskuje srednjo delovodsko šolo. Šolske, poklicne in gospodinjske dolžnosti jo precej obremenjujejo. Kot
Olga Orešnik
delegatka je imela tudi težave, zlasti kadar so bile seje med delovnim časom. Delo za tekočim trakom je težko pustiti. Tudi prebiranje gradiva ji je vzelo precej časa; bilo je obširno, včasih pa ga je dobila prepozno, da ga ni več utegnila preštudirati. Upa, da se to novim delegatkam ne bo več dogajalo,
Orešnikova je vključena v delo raznih komisij v svojem tozdu, vendar meni, da je znotraj kolektiva laže delati. Zaradi dveh izmen pa tudi samoupravljanje ne gre gladko. Sestanke so prisiljeni sklicevati tako, da jih gre polovica v delovni, polovica pa v prosti čas. Dobrih 80 odstotkov delavk je namreč vezanih na javna prevozna sredstva, saj se vozijo na delo od Senovega do Kostanjevice in od Sevnice do Brežic. Večinoma so to matere in gospodinje. Če jih samoupravne dolžnosti zadržijo v tovarni po delovnem času, jim morajo zagotoviti prevoz, to pa ni vedno mogoče.
J.T.
njeročnega načrta za naložbe zagotovili še 558 milijonov dinarjev. Da jih ne bi naštevali, naj med njimi omenimo samo tiste v prvo tovarno za predelavo kmetijskih produktov (v Podbočju) in pa precejšnja vlaganja za odpravo onesnaževanja okolja.
Ob lanskih sorazmerno ugodnih učinkih gospodarjenja in letošnjih obetih pa so na skupni seji občinske skupščine ponovno opozorili, da bi bili uspehi lahko še veliko boljši. Gospodarstvo pesti, tudi zaradi velikih naložb, nanjša reproduktivna sposobnost, vendar pa so „imenovali“ zanjo tudi druga zdravila. Znana so sicer že dalj časa, saj o stagnaciji delovne
storilnosti, povezani še vedno s pomanjkanjem ustreznejših strokovnih kadrov, premajhnim izkoristkom delovnega časa in delovnih naprav, razpravljajo že nekaj let. Prav zato so delegati družbenopolitičnega zbora opozorili na to, da bi vendarle morali vztrajati v nenehnem preverjanju uresničevanja nekaterih stabilizacijskih programov, hkrati pa si tudi „politično“ prizadevati, da delovnega procesa ne bi kar naprej „motilo“ preveliko število izostankov z dela.
Seveda vsega tega morda niti ne bo tako težko urediti, zagotovilo pa bo, da bo krško združeno delo bolj uspešno in prodorno v novih načrtih, ki naj bi prinesli poslej še več, kot od njih pričakujejo delavci in tisti, ki se morda niti ne zavedajo dovolj, koliko lahko pomenijo za splošno podobo občine.
Z delom izpolnjeno obdobje
—————————----------——■ ■	i	....	i
Zveza rezervnih vojaških starešin v minulih 4 letih
Dobra povezava občinskega odbora z republiškim, predvsem pa z osnovnimi organizacijami in aktivi, je zagotovila, da je organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin v krški občini v minulem štiriletnem obdobju postala res močna, uspešna in učinkovita.
Del uspehov so njeni člani razgrnili na minuli letni konferenci, kije pokazala, da mimo obveznega programa uresničujejo vse bolj obsežen dopolnilni program, v katerega se iz leta v leto vključuje vse več drugih občanov, predvsem mladina. Sicer pa nudijo organizaciji pomoč pri izvedbi vseh nalog, kijih vključujejo letni programi strokovnega usposabljanja, oddelek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini, štab teritorialne obrambe, ZSMS in drugi.
Vendar smo na letni konferenci slišali, da bi se morali člani poslej še bolj posamično usposabljati, pri čemer so mislili predvsem na študij revije ,,Naša obramba", ki ima tudi v krški občini vse več naročnikov.
Manj je občinski odbor zadovoljen z denarjem, ki ga ima na voljo
za svojo pomembno dejavnost, saj ga ni dovolj. Prav zaradi tega mu še vedno rit. uspelo urediti primCrflega strelišča. Sicer pa so bili v minulem obdobju najbolj delavni v krajevnih organizacijah v Leskovcu in Krškem . - levi breg II, izredno delo pa je opravila tudi komisija za družbeno dejavnost, ljudsko obrambo in samozaščito. Ta se med drugim lahko pohyali z organizacijo re£ uspešnih obrambnih dnevov po osnovnih šolah.
Ž.SEBEK
:
MED ODLIKOVANCI VELIKO ŽENSK
V torek, 7. marca, je bila v delavskem domu v Krškem slovesna podelitev odlikovanj številnim borcem in aktivistom. Z redom zaslug za narod s srebrno zvzdo so jih odlikovali 13 (med njimi tri ženske), z medaljo za hrabrost 10 borcev in eno borko, z medaljo zasluge za narod pa 22 žensk in 25 moških.
KRŠKE NOVICE
SEST NA KONGRESA - Krški komunisti so na zadnji konferenci -bila je minuli teden - volili tudi delegate, ki jih bodo zastopali na kongresih ZKJ in ZKS. Za prvega so izvolili Jožeta Habinca iz „Djurc Salaja", za republiškega pa Marinko Jakhel („Djuro Salaj"), Majdo Blaževič (OS Krško), Stefana Stroka (Rudnik Senovo), Hermana Pregla (PTT Krško) in Dragoljuba Kupri-noviča (Brestanica).
SE EN DOMICIL - Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so v minulem tednu na ločenih zasedanjih sklenili, da podelijo domicil IV. SNOUB Matije Gubca. To je še eno priznanje njenim borcem za igemen prispevek naši NOB in revoluciji, hkrati pa sklep nalaga občinski skupščini tudi nekaj dolžnosti.
NOVA KOMISIJA - Na minuli seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so sklenili, da
štirim komisijam, ki jih ima, Pr*' družijo še peto. To bo informativno-propagandna komisija, katere pogla' vitna naloga bo v javnosti širiti besedila in opozorila o prometni varnosti, napotke in podobno. Zarad’ tega naj bi poskušala doseči, da bi morda na radiu v Brežicah pa tudi v našem listu uvedli stalno prometno rubriko..
ZA BAZEN - Predsedstvi SZDk in občinske skupščine sta na skup111 seji podprli prizadevanja Brestani&*' nov, da bi že do letošnjega dneva mladosti odprli olimpijski bazen' Obvezali sta se namreč, da bodo investitorju zagotovili nekaj več ko* 3 milijone dinarjev, ki jih potrebuj6, jo takoj, če hočejo, da bodo gradbeniki začeta dela tudi čimprej dokončali. V novem bazenu obetajo ** dan mladosti pripraviti del že tra?1' cionalncga otvoritvenega mitinga J!1' goslovanske plavalne sezone, ki J sicer v Krškem.
18
DOLENJSKI LIST
J
Pomnik talcem in izseljevanju
Krmelj: vrsta pridobitev do krajevnega praznika - Spomenik na Hinjcah
V krmeljski krajevni skupnosti se temeljito pripravljajo na ?°stojno počastitev spomina na žalostne dogodke pred 35 leti, ko Je okupator ustrelil trinajst talcev. Izteka se tudi 37 let od nasilnega Kseljevanja naših ljudi. 22. oktober, ko v spomin na te dogodke s“v'j° krajevni praznik, je sicer še odmaknjen, vendar blizu glede zahtevnost številnih del, kijih nameravajo opraviti do takrat.
Predsednik sveta KS Stane Hočevar meni, da bodo letos v ®loti rešili vprašanje preskrbe s pitno vodo in elektriko. V Gabrijele .Qdo letos pripeljali vodo iz krmelj-. ga vodovoda. Sedanje napajanje vrste virov namreč ne zagotavlja Vseni in ob vsakem času dovolj 'Jode. Dela bodo veljala 200.000 marjev, krajevna skupnost bo P°n>agala s 50.000 dinarji.
pri prodaji pijač, medtem ko naj bi se drugi trudil s prehrano.
A. ŽLEZNIK
To in ono iz Krmelja
brez ZDRAVNIKA - Priljubljeni ^mvnik dr. Levstik je po špeaa-UJacijt zapustil Krmelj. Obsežno
območ
—je _ do Sevnice je 15 km Jjaoe ceste - je zato brez zdravnika, rez haska je v takem lekarna in “m ostalo osebje. V sevniškem ^avstvenem domu jim ne morejo Poskočiti na pomoč z zdravnikom,
J so sami v težavah. Vsi dejavniki prizadevajo, da bi čimprej prišli 0 novega zdravnika.
n, VRTANJE ZA Solo - Nekdanji darski kraj je bil svoje čase vajen raziskav tal. Tokrat geološka !~Pa v Krmelju pod hribom čez sto v bližini nekdanje klavnice	,
hS i-ie Irdnost tal za stavbišče oodoče nove šole.
Razmah telefonije - Lani Mm
tol <-na krmeljski pošti namestili mietonsko centralo s 100 števil-uf."11' Ze sedaj kaže tako, da ne bi {.““ napak, če bi premogla 200 40 r ' mo v Rrmelju je trenutno vu (Judi, ki se zanimajo za telefon.
hišah elah Želij° telefon Pri 15
DOM ZA VSE - Krmeljski gasild so imeli v soboto občni zbor. Med orugim bi radi povečali gasilski t m- Nekateri so navdušujejo nad ®m, da bi gradili s skupnimi močmi, tako da bi dobili v njem prostor vsi, tudi družbenopolitične organizadje.
Do 22. oktobra bo postorjenega še marsikaj. Načrti so obsežni. Spomenik talcem in izseljevanju v Nemčijo naj bi predvidoma postavili na Hinjcah, to je tudi izrecna želja okoliških vasi. V samih Hinjcah naj bi do praznika položili okrog 200 metrov asfalta. V Krmelju naj bi se Petrol lotil gradnje črpalke v bližini sedanje. Velika gospodarska pridobitev za krajevno skupnost in vso d olino je razširitev krmeljskega tozda Lisce. Dela in vse ostalo novo v tem tozdu naj bi veljalo okrog 20 milijonov dinaijev. Letos naj bi se lotili tudi modemizadje ceste od križišča pod Tržiščem do Krmelja.
Dolgoletna želja po primernem gostinskem lokalu po vsej verjetnosti tudi letos še ne bo uresničena. Med drugim bi se morala sevniško gostinsko in trgovsko podjetje sporazumeti, da si ne bosta, če bi pričel delati primeren lokal, hodili v zelje
StiVNI&KI vm\vi|[
ENOTNA ULICA - V Floijan-ski ulici v Sevnici imajo pripravljene betonske cevi, v katere nameravajo skriti preostali del potoka skozi naselje. Tako se bodo v toplejših mesecih enkrat za vselej rešili neprijetnih vonjev.
Pred volitvami
Danes volijo delavd v združenem delu svoje delegate za zbor združenega dela občinske skupščine in delegate v samoupravne interesne skupnosti. V nedeljo bomo volili 21 kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine, delegacijo za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in skupščine SIS po krajevnih skupnostih. V sevniški občini so predvideli štiri skupine, v katere bodo volili kmetje svoje delegate. Tako bodo volili po devet delegatov kmetje v Sevnid, Boštanju in Loki, svojo skupino tvorita Blanca in Zabukovje, nadalje Primož, Bučka in Studenec ter Tržišče, Šentjanž in Krmelj.
Kandidati za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine so: Alojz Androjna -kmet s Primoža, Franc Bastardi
- predmetni učitelj iz Krmelja, Jože Bogovič - ravnatelj osnovne šole Savo Kladnik v Sevnici, Valentin Dvojmoč -glavni direktor Lisce, Ante Glavan - direktor tozda Radne v Jutranjki, Slavica Grahek, delavka iz Jutranjke, Slavko Hočevar
- uslužbenec iz Loke, Franc Ilaš
- upokojenec iz Dul pri Bučki, Milan Jazbec — strojhi tehnik iz krmcljske Metalne, Stanko Kolar
- upokojenec iz Sevnice, Tatjana Kovač — delavka iz Lisce, Anton Kovič — uslužbenec iz Loke, Jože Knez -upokojenec iz Sevnice, Ciril Knez - upokojenec iz Skovnika, Anica Kragl - vodja izmene v Lisd, Marta Lindič — knjigovodja iz Lisce, Pepca Malešič -upokojenka iz Radne, Janko Novak - električar v mokro-noški Iskri, Janko Rebernik -direktor Kopitarne, Miran Seni-čar - delavec iz Kopitarne, Milena Vidmar — knjigovodja v Jutranjki.
Ustreznejša skrb za borce
 B°rce popisali že pred sprejetjem družbenega dogovora o priznavalninah
Pb ugotovitvah oddelka za skupne in družbene službe ter komi-
Jv Za Zadeve invalirfnv in hnrrpv nri fnkKonielri
ejjp	.	.	vuuvumi	M*	uiutucuc	MU/.UC	ICI ItUlIll-
J«za zadeve invalidov in borcev pri trebanjski občinski skupščini botW mmul0 leto leP “»Predek v skrbi vse družbe za varstvo
Takšen napredek pomeni P dvsem družbeni dogovor za nr^i ?VanJe Priznavalnin. V teea Je v rePubliki glede e bodla v oči precejšnja i‘Enakost; v trebanjski občini 70n j - najrišja priznavalnina za ške 7 arJ.ev uržj3 od republi-ia j7aradi pomanjkanja denar-družbeni dogovor La«-. P°st°pno v teku treh let. viH«1 J,e kdo za te namene pred-nai k^1 ®20.000 dinarjev, letos ui uporabili že 1,6 milijona
dinarjev. Kljub začetnim težavam zaradi pomanjkanja denarja je v trebanjski občini naraslo število prejemnikov stalnih priznavalnin za 23 (vseh je bilo lani 90), število enkratnih pa za 31 (vseh 97). Povečanje najvišje stalne priznavalnine je ob koncu minulega leta znašalo povprečno 570 dinarjev, pri enkratnih pa 161 dinarjev.
Delegati občinske skupščine so na zadnji seji skupščine med
Vedo
za pravico
r|riieri, ki so se znašli Pred varuhi samoupravljanja
Poročiloma sodišča zdru-rm,egaL deda *n družbenega nia VO anHca samoupravljanem’ kot ,e tod* Prav, po-Posebno pozornost ^ki sindikalni svet. dai ?Vci se očitno že zaveli . kam se je treba zateči
liain°T°?' Sindikatiugotav-1 , da je najboljše jamstvo,
iskn^P ni tre^a hoditi akti pravice drugam, dobra ar<P.n°St samoupravnih mlinov in družbenopolitič-mhorganizacij.
vPHS°J0vitev ° pomanjklji-kont Ju ?rganov delavske 2rfl_ £°‘e ni nova le sodišču
tl7nega dela> ^mveč 'vndikatom.
nih jC,/a družbenopolitič-kot kPlaVnikov, v občini je, neu t zaenkrat zaustavila strežno reorganizacijo
brežiškega Gozdnega gospodarstva, vsaj kar zadeva predlagano ukinitev tozda v Puščavi. Republiška skupna komisija je trebanjskemu Krojaškemu podjetju pripisalo opomin, ker je najnižji povprečni osebni dohodek znašal le 91 odst. tistega, ki je bil določen z merili sporazuma obrti za Slovenijo.
Po sodelovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja na seji delavskega sveta trebanjskega zdravstvenega doma so kasneje uspešno razrešili zaplete okrog izbire novih delavcev. Niti anonimno pismo na rovaš trebanjske Kmetijske zadruge ni pokazalo utemeljenega razloga; nepravilnosti namreč ni bilo. Pisma pa seveda po vsej verjetnosti sploh ne bi bilo, če bi bilo boljše samoupravljanje.
Marsikakšno vprašanje so lahko rešili tudi doma v obliki pravne pomoči, ki jo opravlja pri občinskem sodišču sodnik Miran Kovič.
A. Ž.
zaključki potrdili stališče, daje treba v letošnjem občinskem proračunu zagotoviti tudi denar za nekatere pravice, ki jih je priznaval še prejšnji odlok. To se nanaša na klimatsko zdravlja-nje, letovanje otrok borcev, stroške godbe ob pogrebih in podobno. Družbeni dogovor bo treba prilagoditi novi lestvici katastrskega dohodka; to pobudo posredujejo republiškemu komiteju za vprašanja borcev. Komisija in oddelek za družbene službe bosta spremljala delo dispanzerja za borce, predvsem se bosta zavzemala za dosledno izpeljavo patronažne službe na terenu. S to službo naj bi sodelovala tudi občinska skupnost socialnega skrbstva pri organiziranju sosedske pomoči ali nameščanju v domove počitka. Na eni bodočih sej občinske skupščine nameravajo obravnavati stanovanjske razmere borcev.
UPORABNIKI NEREDNI
Občinska izobraževalna skupnost razpolaga z nemajhnimi denarji: skupno je znašala lanska realizacija za šolstvo in ostale dejavnosti nad 37 milijonov dinarjev. To bi moralo pomeniti tudi temu primemo odgovornost delegatov. Če ta odnos ocenjujemo zgolj po udeležbi, slika, žal, ni primerna. Sklepčnost sej od leta 1974 sem je znašala komaj 51,8 odst. Nemoteno delo skupščine je v glavnem omogočal zbor izvajalcev, delegati tega zbora so skoraj 100-odst. prihajali na seje. V zboru uporabnikov so odpovedale nekatere delegacije krajevnih skupnosti. Tako delegacije v združenem delu kot v krajevnih skupnostih se niso samo premalo sestajale, temveč tudi preslabo povezovale s pristojnimi organi v svojih sredinah.
Berite »Dolenjski list«
NOČEJO V ZDRAVILIŠČA?
Po ugotovitvah komisije za zadeve invalidov in borcev in oddelka skupnih služb trebanjske občinske uprave se borci vse premalo poslužujejo pomoči za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Višina pomoči lahko v celoti ali delno pokrije stroške zdravljenja po posebni lestvici. Kljub temu se borci te ugodnosti skoraj niso posluževali predlani, ko je sporazum pričel veljati, ravno tako tudi ne lani.
LOKA:TEČAJ O NEGI BOLNIKA
Krajevna organizacija RK v Loki pri Zidanem mostu je tudi letos pripravila osemnajsturni tečaj o negi bolnika. Tečaj je vodila medicinska sestra Paolina Gudlin iz Sevnice, obiskovalo pa ga je 22 deklet in žena. Vse so uspešno opravile izpit pred občinsko komisijo RK v Sevnici.
 ... _______
NI JIM ŽAL UR — Člani lovske družine v Velikem Gabru so vložili že nemalo truda v gradnjo svojega lovskega doma. Med drugim nameravajo razstaviti tudi orožje krivolovcev. (Foto: Železnik)
0 kongresnih gradivih ne le člani
Razprava o gradivih za kongrese ZK do 20. marca — Ne sestanek zaradi sestanka
Osrednja pozornost 2. seje občinske konference ZK v Trebnjem 28. februarja je bila namenjana akcijskemu načrtu organizacije pred bližnjimi kongresi.
Sekretar Janez Zajc je posebno poudaril, da se aktivnost ne sme začeti in nehati le z javno razpravo. Dobro usmeritev je dala pravzaprav že nedavna volilna konferenca. V času zasedanj obeh kongresov bodo sprejeli v ZK vrsto novih članov; krepitev vrst z novimi ljudmi ostaja stalna naloga tudi za vnaprej. Na konferenci so
ugodno ocenili priprave na volitve. Od 2.500 evidentiranih je 526 članov ZK. Tokrat naj bi razprave o kongresnih gradivih prvikrat presegle okvire osnovnih organizacij ZK, zato nameravajo zajeti tudi člane ostalih družbenopolitičnih organizacij.
Te razprave ne bi smele obiti tudi drugih aktualnih tem. Ena takih je razprava o osnutku za-
Razvoj se začenja s cesto
Bo 12 km trebeljanske ceste letos končno razširjenih?
Mnogi ljudje s Trebeljanskega so prisiljeni iskati si kruh daleč od doma. Toda ljubezen do krpe zemlje jih vedno znova in znova priklepa nase.
Drago Gorenc iz Cerovca že vrsto let hodi na vlak v Mirno peč, od koder se vozi v Ljubljano. Dan za dnem, leto za letom že 20 let. Čez hrib si skrajša pot na 4 km. Kot tak popotnik, vendar s trdno ljubeznijo do teh krajev, dobro ve, kaj pomenijo vsaj dobre ceste. „Če bi premogli boljše zveze, bi se še marsikdo zaposlil," pove z odločnim glasom, kot je v minulih štirih letih kot delegat v zboru krajevnih skupnosti trebanjske občinske skupščine večkrat povzel besedo.
„Končno je le več obetov tudi za naše kraje; rešitev vidimo v načrtu za pospeševanje razvoja
Drago Gorenc: Nujno pomagati manj razvitim krajevnim skupnostim!"
manj razvitih krajevnih skupnosti, ki naj bi bil slednjič pripravljen v občinskem merilu. Zaenkrat v občini še ni jasno, kako bo s cestno skupnostjo, vendar upamo, da bo do prihodnje zime ustrezno razširjena cesta od Poljan skozi Ornuško vas na Trebelno in dalje proti Mokronogu. Teh 12 kilometrov v glavnem tako ozkega cestišča, kjer se dve vozili ne moreta srečati brez tveganja, naj bi razširili na šest metrov. Poglejte: 20. februaija je delavski avtobus, na katerega računa vsak dan v dveh izmenah 90 delavcev, vrglo s ceste na travnik pri Kroharid. Vozilo so s pomočjo dveh traktorjev izvlekli sredi noči. Če bi avtobus zaneslo nekaj metrov prej, bi se vozilo prav gotovo obrnilo na streho. Tisti dan je bil na cesti 7 cm debel led. Strokovnjaki Tregrada nas sedaj prepričujejo, da cesta pač ni za avtobus! Delegati sc sprašujemo: zakaj niso tega povedali takrat, ko je IMV pričel organizirati prevoz? Če tem delavcem sedaj vzameš prevoz, jim hkrati vzameš kruh!“
Nič manj kot delavski avtobus bi bil tod zaželen še kakšen avtobus redne proge. Gorencu potoži to željo nemalo starejših ljudi. Le-ti ponavadi nimajo svojega prevoza kot mlajši. ..Primerna cesta bi v te kraje morda lažje pripeljala tudi kakšen obrat ali omogočila razmah obrti, o čemer zadnje čase toliko govorimo." meni Gorenc.
A. ŽE LEZNIK
kona o javni upravi. Osnovne organizacije ZK ne smejo pozabiti na ostale naloge iz svojih programov. Tako je bila omenjena dodatna skrb za študij knjige Edvarda Kardelja „0 smereh razvoja družbenopolitičnega sistema samoupravljanja", kar je lahko dobra osnova za izobraževanje delegatov. Konferenca ni posebej določila posameznih tem, ki naj bi jim osnovne organizacije v javni razpravi posvetile posebno skrb. Izluščiti najaktualnejše je dolžnost vsake sredine. ________________A.	ŽELEZNIK
OBISK IZ LJUBLJANE
17. februarja smo si ogledali igrico Mladinskega gledališča iz Ljubljane z naslovom OBTOŽENI VOLK. Bila nam je zelo všeč, saj smo se za eno uro preselili v čudoviti pravljični svet m uživali ob vsebini in lepem igranju. Za ogled te predstave se zahvaljujemo Kulturni skupnosti Trebnje.
Pionirji osnovne šole JANČKA MEVŽUA, MOKRONOG
Doma v Šentrupertu
Zadnje seje občinske skupščine so se udeležili tudi predstavniki odbora Zapadnodolenj-skega odreda na čelu s predsednikom Alojzem Beletom — Tičkom. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se soglasno izrekli o sprejemu sklepa za podelitev domicilne listine temu odredu.
Ta znana enota je bila ustanovljena 26. junija 1942 prav na območju trebanjske občine. Njeni bataljoni so odigrali pomembno vlogo pri ustanovitvi 2. slovenske narodnoosvobodilne brigade Matije Gubca. Zapadnodolenjski odred in njegovi deli so izvedli vrsto akcij na območju sedanje trebanjske občine. Tako so napadli vlak med postajama Gomila in Mirna, napadli so grad Grič pri Mirni, skupno z gubčevci so se udeležili razkladalne akcije na mirenski postaji. Borci odreda so se skupno z gubčevci in cankarjcvci udeležili med drugim bojev za Mokronog in Šentrupert. Julija 1943 so vodili boje s premočno italijansko kolono pri Vrhtrebnjem. Septembra 1943 so bile enote Za-hodnodolenjskega odreda vključene v XVIII. divizijo. Podelitev domicilne listine bo še okrepila gojenje tradicij narodnoosvobodilnega boja.
SLABI PREPISOVALCI
Sestavljalcu koncepta o razvoju malega gospodarstva v trebanjski občini, ljubljanskemu Inštitutu za regionalno ekonimiko, se je pri pisanju gradiva vrinila neljuba napaka: v gradivu je naenkrat govor o MURSKI SOBOTI, vplivno območje pa naj bi bil Maribor in pod.! Pisati bi seveda moralo Trebnje, Novo mesto... Tako važne študije se torej delajo precej industrijsko, da ne porečemo še kaj drugega!
IZ KRAJA V KRAJ
SE RAČUNAJO NANJE -Čeprav bodo konec tedna izvoljeni novi delegati občinske skupščine, še računajo na delegate starega sestava. Predvidoma 28. marca naj bi se še udeležili zadnje seje.
KONEC NEZUPANJU - Zbor združenega dela in krajevnih skupnosti na zadnjem zasedanju nista hotela biti razsodnik v ponavljajočih se mirenskih delegatskih vprašanjih glede denarja zi komunalno opremljanje Roj na račun komunalne
skupnosti. Predsednik te skupščine Tone Glogovšek je ponudil pametno rešitev: skupnega sestanka članov
ipne„_ ---------- -------
izvršnega odbora in predstavnikov z Mirne naj se udeleži tudi strokovnjak Službe družbenega knjigovod-
stva, kjer se naj stvari dokončno poimenujejo s pravim imenom.
SPET KRPANJE - Cestarji so toplo vreme izkoristili za krpanje osrednje trebanjske ulice. Vse torej kaže, da s korenito obnovo tega dotrajanega asfalta še ne bo nič.
TREBANJSKE NOVICE
Hitrejši napredek kmetijstva
Priprave za ustanovitev skupnosti za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva — Večja produktivnost v zasebnem kmetijstvu — Dvig življenjske ravni kmetov
V črnomaljski občini pripravljajo družbeni dogovor o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva; podpisniki tega družbenega dogovora naj bi bili temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter skupščina občine Črnomelj.
Ta skupnost si bo prizadevala združevanje dela in sredstev za uresničitev sprejetih kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov kmetijstva v občini, katerih namen je povečati količino hrane in surovin za industrijo. Ustanovitelji skupnosti bodo spodbujali boljše izkoriščanje zemljišč, si prizadevali za .večjo produktivnost dela, uvajanje sodobne tehnologije in organizacije, posebno pa za
in
kmetov ter v okviru kmetijske zadruge in gozdnega gospodarstva. Tako se bo povečala produktivnost v zasebnem kmetijstvu in gozdarstvu, s tem pa se bo dvignila življenjska raven kmetov in se povečala njihova socialna varnost.
Skupnost bo pospeševala živinorejsko in vinogradniško proizvodnjo, sofinancirala
„Smo odrezani od sveta”
Najbrž so Krvavčji vrb, Cerovec, Hrib pri Cerovcu in Črešnjevec, vasi v krajevni skupnosti Semič, kraji, ki imajo najslabšo cestno povezavo z občinskim središčem.
„Te vasi ležijo na tako nesrečnem kraju med Semičem in Metliko, da se ne ena ne druga občina ne brigata kaj dosti za našo cesto,“ je povedal Anton Požek mlajši iz Krvavčjega vrha. „Do Semiča imamo 6,5 km ceste, do Metlike 4,5 km. Posebno slabo vzdržuje svoj del metliška občina. Sem in tja pripelje kamion debel kamen, ga zvrne v jarek, potem pa ga delavci malo razrinejo po cesti. Na tej cesti uničiš nov avto v dveh letih. Vedeti je treba, da se precej ljudi iz teh krajev vozi vsak dan na delo v Metliko in Novo
AKCIJA ZA BREZPLAČNE UČBENIKE
V črnomaljski občini se je pod vodstvom sindikata začela akcija za brezplačne učbenike za vse učence osnovnih šol. Vanjo so se vključile tudi ostale družbenopolitične organizacije ter SIS za vzgojo in izobraževanje. Predvsem čaka velika naloga vodstva šol, ki so zadolžena, da na sestankih staršem razložijo pomen te akcije. Za začetek bi bila potrebna sorazmerno majhna sredstva, saj si v občini zamišljajo začetek tako, da bi učenci konec šolskegaS leta brezplačno odstopili svoje učbenike, nekaj pa bi jih še kupili z denarjem, ki ga bodo prispevale delovne organizacije. Le tako -poudarjajo na sindikatu - v šolah ne bo prihajalo do socialnih razlik. Da bo akcija uspešna,; bo potrebno v okviru republike urediti, da bodo učbenikisveljavni vsaj pet let.
mesto, pa tudi v trgovine hodimo v glavnem v Metliko."
Avtobus ne vozi v te kraje ravno zato, ker je cesta tako uničena. „Pred vojno je bil na tej cesti stalni cestar, most čez Sušico je bil kamnit, trden; med vojno je bil most uničen, potem so po vojni postavili lesenega z nosilnostjo šest ton, pred dvema letoma pa so samo zamenjali tablo, tako da je sedaj nosilnost mostu le tri tone in s polnim tovornjakom ne moreš čezenj," se pritožuje Požek.
Delavci, ki se vsak dan vozijo v službo v IMV v Novo mesto, morajo na avtobus ali v Semič ali v Metliko. Prav tako nimajo ne telefona ne vodovoda. Ob poletni ali zimski suši, ko v vodnjakih zmanjka vode, morajo ljudje prositi semiško Iskro, da jim jo pripeljejo z njihovim gasilskim avtomobilom. Ljudje v teh krajih se pritožujejo, da po vojni njihove vasi od občine niso dobile prav nič, v nekaterih stvareh, zlasti kar se ceste in mostu tiče, pa so še n& slabšem kot pred vojno.
A. B.
VEČ ŠTIPENDIJ
Večje delovne organizacije v občini bodo v šolskem letu 1978/1979 štipendirale 29 študentov na visokih šolah. Belt bo razpisal štipendije za štiri študente metalurgije, dva strojnika, dva kemika in dva ekonomista ter enega elektrotehnika; sDO GOK bo štipendirala dva študenta gradbeništva; semiška Iskra po dva elektrotehnika in ekonomista ter še dva na drugih visokih šolah, rudnik s Kanižarica pa pp enega elektrotehnika, gradbenika in študenta rudarstva.
'UWSM HM
•jr
VELIKO DELA ZA LIČARJE — Pozimi je na spolzkih belokranjskih cestah marsikaterega avtomobilista zaneslo v jarek ali obcestni kanton. Zima je tudi sicer načela avtomobilsko pločevino, tako da imajo sedaj avtoličarji precej dela. Pred delavnico mojstra Malija v Črnomlju je prava avtomobilska gneča.
ČRNOMALJSKI DROBIR
Zupančič v vrtcu - ob
100-letnici rojstva velikega belokranjskega rojaka Otona Župančiča je črnomaljski vzgojnovarstveni zavod prevzel njegovo ime in se sedaj imenuje Vzgojnovarstveni zavod Otona Župančiča. Enote tega zavoda pa so dobile imena po Župančičevih pesmih za otroke: enota v Loki se imenuje Čebelica, semiška je dobila ime Mehurčki, viniška pa Ciciban.
TEŽAVE Z GRADNJO - Prebivalci krajevne skupnosti Dragatuš se že dalj časa pritožujejo, ker nikakor ne morejo dobiti lokacijskih dovoljenj za gradnjo hiš. Najhuje je prav v samem Dragatušu. MSirsikdo bi si tu rad sezidal novo hišo, lokacijskega dovoljenja pe ne dobi. Tako se kraj ne more širiti, ljudje pa začnejo graditi v drugih krajih.
SEMIČ SE ŠIRI - Semič je poleg Črnomlja kraj, kije po vojni doživel v občini največji razcvet, in nič ne kaže, da se bo ta „ekspanzija“ kmalu končala. Ljudje, ki se Semiča še spominjajo kot revne vasi, kar ne morejo verjeti, da je tak napredek mogoč. Sedaj se Semičani zavzemajo, da bi se Semiču priključile bližnje vasi Vrtača, Gaber in Vavpča vas.
SE EN OBRTNIK - Pred kratkim je v Črnomlju na Viniški cesti odprl obrt Boštjan Krže, ki se ukvaija s sitotiskom, kopiranjem, razmnoževanjem in prepisovanjem. Boštjan ima grafično poklicno šolo in se na svoj posel dobro spozna, tako da mu dela gotovo ne bo manjkalo. Sicer pa se za njegovo dejavnost zanimajo naročniki iz vse Slovenije.
gradnjo hladilnic za mleko, spodbujala proizvodnjo surovin -za domačo predelovalno industrijo, skrbela za izobraževanje kmetov, prirejala strokovna predavanja, seminarje in oglede sejmov kmetijske mehanizacije; dajala bo regrese za nakup plemenske živine, za nakup semen in sadik, pomagala pri raznih raziskavah, skratka: podpirala bo vsa prizadevanja, ki pospešujejo razvoj kmetijstva.
Za letošnje leto bo občina namenila za delovanje skupnosti za pospeševanje kmetijstva 270 tisočakov, vsako naslednje leto pa bo to udeležbo povečala za toliko odstotkov, za kolikor se bo povečal celotni proračun občine. KZ Črnomelj naj bi prispevala 2 odst. od bruto osebnih dohodkov, prav toliko GG Novo mesto, TOK Črnomelj; Ljubljanske mlekarne naj bi dale dve pari od vsakega litra odkupljenega mleka; GG Novo mesto - tozd Črnomelj 05, odst. od bruto OD; Kmetijska zemljiška skupnost Črnomelj 20 odst. od letnih vplačil za spremembno namembnosti kmetijskih zemljišč; trgovske organizacije z živili 0,3 odst. od bruto OD, ostali podpisniki pa 0,1 odst. od bruto OD.
Žlice in skleda
Krajevne skupnosti v črnomaljski občini so predložile svoje programe del za letošnje leto. Vendar ti programi še niso usklajeni, ne s programom javnih del, ki ga sprejema občinska skupščina, ne s programi samoupravnih interesnih skupnosti. Ti programi bodo sedaj v javni razpravi, usklajeni programi pa bodo osnova za dogovarjanje o sredstvih za krajevne skupnosti. Organizacije združenega dela bodo programe del krajevnih skupnosti dobile pred zaključnimi računi, da bodo pri sprejemanju zaključnih računov lahko ustrezen del dohodka namenile za sofinanciranje skupnih nalog v krajevnih skupnostih.
Sedanji, še neusklajeni programi so bolj zbirka potreb oziroma zahtev posameznih krajevnih skupnosti, ki pa večkrat ne temeljijo na realnih možnostih. Včasih apetite krajevne skupnosti prav nič ne briga dejstvo, da je oziroma šele bo za vse KS v občini samo ena skleda. Najbolj glasni zahtevajo zase največjo žlico in drugih najraje ne bi pustili zraven.
So krajevne skupnosti, ki že pri izdelavi svojih programov tesno sodelujejo z občinskim referentom za KS, so pa tudi take, ki svoje programe, ki so nastali po načelu: „Tajnik, ti samo piši, briga nas za druge!", prinesejo na občino i(i z nekaj besedami dajo vedeti, da mora tako biti, drugače bodo zagnali vik in krik. Kakor da je njihova naloga, da se sestavijo čim bolj obširen program, naloga občine pa, da zagotovi denar. Seveda je pri tem tudi dobršna mera zvitega računarstva: „Pri usklajevanju nam bodo marsikaj črtali. Če bo program zelo obsežen, pa nam odobrijo samo polovico zahtevane vsote, bo še vedno dovolj ostalo. Če pridemo s skromnim programom, pa pri usklajevanju tudi ne bo v celoti sprejet. “
Značilen je primer krajevne skupnosti Semič. Vsa dela iz programa te KS za letošnje leto bi veljala 3,870.000 dinarjev, od te vsote pa kar 2,700.000 dinarjev ni zagotovljenih.
A. BARTELJ
MED MALICO - V edini celodnevni osnovni šoli v metliški občini, na Suhoiju, učenci opravijo vse, kar je za šolo potrebno: pouk se menjuje z učenjem, v šoli naredijo domače naloge, se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi itd. V šolski kuhinji poskrbijo tudi za malico in kosilo, saj je znano, da prazna vreč(k)a ne stoji pokonci.
NOVAOSNOVNAtf f ORGANIZACIJA Z*
V Novolesovem obratu v R°s cah so ustanovili osnovno * zacijo Zveze komunistov. Tako že trideseta osnovna orgai^l >y0 ZK, ki deluje v metliški ob$p- ^
DELAVNI RADOVIČ ^ MLADINCI da«
Mladinci z Radoviče so si Z3 Pttj zastavili obsežen delovni Pr0| "ti Najprej so si za silo uredili s®1 ijati bivši osnovni šoli, kupili s“ gramofon in plošče. TGP r Že dolžna prebeliti sobo, v kartali, prebivali delavci, ki so kopal’-1 nju za radoviški vodovod. 1 ja osnovna organizacija ZSMS dnje poskrbela tudi za stenčas, s k3' !kaj | bo mladince seznanjala s kult^ ime-političnimi in športnimi 1 vab Razveseljivo je, da so se delovne akcije udeležili sk° člani osnovne organizacije.
Ali sporazumi ali zajamčeni 00
Le
:ii H*
Pred to dilemo so bili postavljeni delavci v marsikateri metliški delovni organizacij' referendumi, na katerih so odločali o sprejemu samoupravnih sporazumov o d
dohodka
Od 23 delovnih organizacij oziroma tozdov v metliški občini, ki so bili dolžni do konca lanskega leta sprejeti samoupravne sporazume o delitvi dohodka, jih je to obveznost opravilo 19; v teh organizacijah je zaposlenih 96 odstotkov vseh delavcev v občini. Povprečna udeležba na referendumih je bila 85 odst-
Izidi glasovanja na referen-	predlagane sporazume je v Beti,
dumih so bili zelo različni. Za	tozd Konfekcija glasovalo vsega
le 54 odst., v skupnih službah Beti 64 odst., v metliškem zdravstvenem domu pa so za sprejem kar osmih sporazumov glasovali vsi delavci.
Drugo vprašanje pa je vsebinska plat teh sporazumov. Začetno odlašanje je pripeljalo sestavljalce teh sporazumov v časovno stisko. Delavci se niso mogli dovolj in pravočasno vključiti v proces nastajanja teh aktov, zmanjkalo je tudi časa za podrobno vsebinsko obravnavo. Zlasti tam, kjer so se s priganjajočim časom najbolj otepali, so ti samoupravni sporazumi nastajali v ozkem krogu strokovnih delavcev. Le v metliški osnovni šoli in otroškem vrtcu so pri izdelavi oziroma obravnavi teh pomembnih aktov sodelovali vsi zaposleni; tu je hkrati potekala tudi samo-.
er
Dobra kupčija ni dohodkovni odnos
V predkongresne aktivnosti se je v metliški občini aktivno vključila tudi SZDL tako na ravni občine, kot v krajevnih konferencah. Veliko pozornosti so posvetili oblikam in metodam dela.
V zadnjem času se je Socialistična zveza bolj zavzela za delo vaških odborov in na novo so ustanovili nekaj sekcij za družbenopolitične aktivnosti, tako v kulturi, kmetijstvu, družbeni samozaščiti. Poudarjajo, da imajo še poseben pomen sekcije v kmetijstvu. Sedaj se v občini kakih 18 odstotkov prebivalcev ukvarja s kmetijstvom, vendar njihovo število pada.
V okviru sekcij naj bi razpravljali o vprašanjih in težavah, s katerimi se srečujejo vsak dan, in predlagali ukrepe za izboljšanje položaja kmetu, si skupaj prizadevali za večjo produktivnost in boljšo ekonomičnost kmetijstva.
Seveda sekcije same po sebi ne morejo sprejemati nobenih predpisov ali celo zakonov in tako neposredno vplivati na izboljšanje položaja kmetijstva in kmečkega človeka. Lahko pa bodo — in to je tudi njihov poglavitni namen - svoje predloge posredovale pristojnim organom v občini. Do sedaj takih učinkovitih neposrednih stikov ni bilo. Prav tako bodo lahko te sekcije pobudnik za problemske konference, na katerih se bodo v jasnejši luči pokazale razne težave, ki danes tarejo kmetijstvo, in hkrati nakazale možne rešitve. Vsekakor bodo pobude, ki bodo prišle iz sekcij, se pravi neposredno iz baze, kjer ta vprašanja	najbolj nepo-
sredno občutijo, dobrodošle in koristne.
Gotovo je tudi ena od nalog teh sekcij, da ocenijo, ali je sedanja organiziranost metliške Kmetijske zadruge zadovoljiva ali pa bi morda kazalo, ustanoviti več temeljnih zadružnih organizacij in tako delo in poslanstvo KZ še bolj približati kmetom, da bodo ti res spoznali, da je to njihova zadruga, da bodo pripravljeni prevzeti tudi riziko, ne pa se potegovali samo za take dohodkovne odnose, ki jim zagotavljajo le „dobro kupčijo", se pravi udeležbo pri dobičku.
A. BARTELJ
upravna preobrazba, saj L novega leta sem vse fl>® osnovno šolstvo in 0 varstvo organizirano v delovni organizaciji s tozdi.
Ti akti so bili v razpr3' težno v zadnjem mesecu r
»vil
sprejemom, nekje
nekaj dni pred referem Seveda zaradi tega velik0 j cev ne pozna dovolj v sporazumov, vzrok, da vali zanje, pa je bil ve strah pred minimalnimi mi dohodki.
Novi odnosi v
I
Ha j
H
Lk
,up
%
sv«r
menjavi dela, ki jih naj Jj* jejo zlasti med delovniki ^ nostmi skupnih služb ijjjj1 ■ veliko prepočasi vsebino, ki jo določa Vse premalo si prizai bi v skupnih službah -meriti uspešnost dela, ^ ^ bi seveda moralo biti nagrajevanje. Še vednot '
ml1
PREDLOGI ZA PRIZNANJA OF
Prejšnji teden se jc v Metliki sestala žirija za podeljevanje občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Žirija je obravnavala predloge, ki so ji-jih poslale krajevne konference SZDL in bo izdelala predlog OK SZDL, kdo naj v letošnjem letu dobi to visoko priznanje. Priznanja OF bodo podelili v okviru praznovanja dneva OF.
USTANOVLJEN KEGLJAŠKI KLUB
V torek, 28. februarja, je bil v Metliki ustanovni zbor kegljaškega kluba. Pred časom je v Metliki že deloval kegljaški klub, vendar je zaradi nenačrtnega dela razpadel. Na torkovem ustanovnem zboru so izvolili vodstvo kluba in sprejeli delovni program. Klub vabi v svoje vrste vse, ki jih zanima ta šport.
V
zastaviti
akcijo.
nadaljnjo
Sprehod po Metl^J
ZAČETEK MARCA JE BIL TOPEL in sončen, zato so se ljudje izvlekli iz sob, mesto je zaživelo, vsaj za silo pa so se oddahnili tudi v zdravstvenem domu, kjer pojenja naval, kakor hitro se pokažejo izza oblakov sončni žarki, ki vabijo ljudi v popoldanskih urah k delu. Torej je sonce še vedno najboljši zdravnik, če odmislimo resnico, da so nekateri bolni samo takrat, kadar imajo za to čas.
LETOŠNJA DRUGA ŠTEVILKA VEZILA, glasila delovnih ljudi ,,Kometa" in „Beti“, se odlikuje po številu piscev člankov. V preteklosti so se namreč vse prepogosto pojavljala ena in ista imena, v tej številki pa je zaslediti nove avtorje. To je posledica uredniške politike. Glavni urednik ima še sourednike, ki skrbe za posamezne stvari v glasilu, kar se
ti težnje, da bi vse starem: na eni strani Vx q W delavci, na drugi uprava- ,	>
piričajo tudi samoupravo' j ^ zumi med tozdi in DS& 1 ,*[ jih sploh imajo.	a	m 11
Na občinski konfere? j so poudarili, da je uresni j rjj« zakona o združene^1 ^ ,0jc dolgoročnejša naloga biti stalno v ospredju p.J Jj1« aktivnosti ZK in ostal1 p, ^ °i nopolitičnih organizacij- ^ renca je zadolžila vseh delovnih organiz^jj analizirajo dosedanje a • uresničevanju zakona vztrajajo pri doslednej1 čevanju programa v letu, ko se morajo ..j,,. zakona, v celoti uresj11 J . osnovi vsebinske analiz / v tih samoupravnih sp0* f. 1^ ki jo pripravlja občinsJ jV sija, bodo morala yAj benopolitičnih	'iei(51
■ pvsf* Ifif
po nneiMjg
pozna pri zanimanj1* j besedo. Le tako naprej- yjf ijjjjje*
ŽE SO SE POJAVIL1^ * nilci pomladi: najti je zVs0 bentice, mačice, ljudje dansko utrujeni, iščot- . vitamine, pijandur več i> ^ se na planem, vračajoč popoldne vise mladi so bolj nemirni-zacvetele ceste, ki je . tiste, ki jih bodo morali ^
VČASIH JE NA fv ČRPALKI velika gne^a-prerasle prostor in zmpo? bo treba počasi mislit* ^ ^ij nove bencinske črpa*K * mesta. O tem se je b{ | govorilo, potem s0 ° spet y pozabo, stanje pa	,	\
spominu. Mesto se ^pte1 zato so mu postale ® po*
181
DOLENJSKI LIST
leti postavljene stvari
St. 10 (1491)
Kočevje: Rudnika ni več
4“—
Ho
Tiho slovo starih prijateljev in tovarišev
0 *n hudo je bilo zadnje
G sedanjih in nekdanjih v od kočevsekega rudni-JWar tega niso hoteU h- Čeprav ni bilo napoji	nobene svečanosti ob
,p	rudnika, so se mnogi
;ot jjat p ^njič poslovit kot od , :	tovariša	in rednika,
jiii ^
iti ;0|j J* dopoldne je taval možak i j ®ju P^cije, se zadržal pri nakla-<f i	na	tovornjake, odšel
S dnje - /iet je skip opravljal skaj tj10 Je’ Pa sP®t spregovoril ,s tem in onim. Nekoliko 1 je začel: „Ne, nihče me Potem pa se je 64-letni
upokojeni rudar Ivan Hegler razgovoril:
„38 let sem delal v rudniku, upokojen pa sem bil 1975. Najprej sem bil pri zidarjih in potem sem v gozdu napravljal drva. Takrat, pred vojno, sem drvaril po 16 ur na dan
vabi)«*
^ slabi gospodarji s° za inflacijo
nnkarčevalcem bi morala
tlel a, na<?°mestiti tudi tisti ii ine^ar!a> ki ga zgube zara-H,t(Laciie• Zdaj se namreč r ter n/a' ne splača, etf	inflacije več izgu-
bi k'vj01 Pridobiš z obrestmi
v Hv/6’" le v razPravi m tlfi/uii; etn zboru varčevalcev ■ ,anske banke v Kočev-
^ni ,	* Matija Cetinski,
u r /e	varčevalcev, ki
^zbo deloval v razpravi
J /v
o & ^ovoliVn!k banke mu ,e
v$f“ tye	bi potem mo-
o$ k(je ‘ obresti od posojil Siie1 ^ bi spet prizadelo
Udaril naiemai° posojila, k j/1; le, da banka vrača Je8a dohodka (ristor-o«	organizacijam
ni • Sta, e^a dela in da so ta " v v znašala lani 7 milijo-
’°fom VpraSaniem in °d-m r„, P° zadeva gotovo te tJena- Treba bo najti
c»diŽ(yovo//rt’e’ ki bodo še boli od'1 htih !:	varčevalce in
ita>“
oi
s-
ni
iS&
je °f Sij ^sod - v gospo-■ -'» t m drugod - bo in odločneje 0 Vsa/ fo*1 elemente, ki bodo 0 1,0 zavirali, če ne kk^pre.čevali inflacijo, f ^ ^Prispevali k stabili-!Pci sP°darstva, dinarja J&Hml u*Ž,be' V mn°8ih 0 Je<?i f Mo to mogoče i11!	če bi bila na vseh
poli!
jcD;
i#
Ma dosledneje uvelja-JVoZkti
ij' i« ne H' rt ec si namreč
%
bil njegov do-
ii*en. 7 . v leto rnani * /e a, inflacijo so torej
i slah* gospodarji, se 1 samoupravljala. J. PRIMC
in zaslužil po 20 din. Ko sem se zaposlil v rudniku, sem delal le 8 ur in prvi dan zaslužil 30 din. Včasih smo bili rudarji in plavžarji na prvem mestu po osebnih dohodkih in še kurjavo, vodo in luč smo imeli brezplačno, danes pa drsimo vedno bolj nazaj.“
Spet drugi so skušali skriti zadre-g o za smehom in šalo. Nekdo je napisal na rudarski gašperček: „Nič več v jamo - razen na britof*. Drugi je narisal s kredo rudarja, ki odhaja z zadnjega šihta, spodaj pa je napisal: ,,Adijo, iberšiht“.
Kljub pršenju dežja in blatu so vsi še dolgo po tem, ko je pripeljal zadnji skip iz jame, postajali ob izhodnem jašku pri separaciji in čakali, kot da pričakujejo čudež, da jim bo kdo rekel, da rudnik ni zaprt, da naj pridejo jutri spet na delo. Čudeži pa se ne dogajajo. Rudnik je izčrpan, rudnik je umrl.
J. PRIMC
Številke o vozilih
Pred petnajstimi leti je bilo v občini Kočevje registriranih le 658 vozil, pred desetimi že 3.165 vozil, konec minulega leta pa 3.724. Od tega je bilo kmetijskih traktorjev in prikolic 126, motornih koles in mopedov 285, osebnih avtomobilov 2.718, tovornih avtomobilov 255, tovornih prikolic 115, sedlastih vlačilcev 43, polprikolic 40, traktorjev 39, avtomobilov 17, osebnih kombijev 59, delovnih strojev 9 in posebnih vozil (gasilska itd.) 18.
Za upravljanje z vsemi temi vozili je potrebno kar precej voznikov in voznic. O tem nam govore podatki strokovne komisije za vozniške izpite. Leta 1967 je bilo prijavljenih za izpite 1.221 kandidatov, od katerih je izpit opravilo le 421 (34 odstotkov). Kljub obširnejši snovi in strožjim predpisom so bili kandidati lani uspešnejši. Od 1.270 jih je napravilo izpit 626 (41 odstotkov). Zanimivo je še, da je med kandidati za izpite razmerje med ženskami in moškimi 1:1. Oba spola sta približno enako uspešna tudi pri izpitih.
ANDREJ ARKO
robne iz Kočevja
L«SSP.
°v na <:? "»štitutu , Arhiv MN o |i!0Venskem“. V njem
rtflli	v	v-n^e Poslal neka
/l le' (v, °*eYju vabilo za
za
leta
'no VečjihcViJleyalslc>^1 sprevodih
o s1tMiPr??VS-"* Pha
lau„: . atlnčmh prizorih,
S5SS53MB3;
i Plakate, pustne tetošnjem pusto-
da je Kočevju
pa tu*' Plava nafta,
U,**blfoi?Mjenizrak Jai> namesto
i^^6EUSKE NOVICE
Težko, a lepo je biti rudar
Razgovor z rudarjema po poslednjem šihtu
Iz skupine kočevskih rudarjev, ki je prišla 28. februarja zadnjič iz jame, smo se pogovarjali z dvema. 43-letni Milan Tomšič je delal v jami 26 let. „Komaj 14 let sem bil star, ko •sem se zaposlil v Rudniku ijave-ga premoga v Kočevju. Vmes sem bil skupaj tri leta le v rudarski šoli in vojski. Težko in hkrati lepo je biti rudar. Najtežje se je na poklic navaditi, potem pa gre vedno bolje. Zdaj, ko bo rudnik ukinjen, se bom najverjetneje zaposlil v Itasu.“
Stane Rukša, 48-letni rudar pa je dejal: ,,Čez 12 dni bi minilo natančno 24 let, odkar sem rudar. Začetek je bil težak, zdaj pa mi je zelo žal, da se je vse ustavilo. Računal sem, da bom tu dočakal tudi pokojnino.
m
ZADNJIC S	ŠIHTA -
Rudarja Milan	Tomšič in
Stane Rukša sta bila tudi med tistimi, ki so 28. februarja zadnjič kopali premog v jami kočevskega rudnika. (Foto: J. Primc)
Zdaj pa ne vem, kje jo bom. Sicer pa se bom verjetno privadil tudi dela drugje, saj smo bili rudarji vedno vajeni težkega dela.“
J. PRIMC
vanju v Kočevju bi se že utegnilo kaj dobiti.
DRAŽJA HRANA - Tudi abonentska prehrana v Kočevju se je podražila. Obrok kosila je dražji za 3 din in je njegova nova cena 25 din. Podražitev navidezno ni visoka, znaša pa kljub temu samo za kosilo kar 90 din na mesec. To bodo občutili predvsem upokojenci, ki se morajo hraniti v gostinskih obratih. Upokojenci sicer imajo svoj dom in v njem tudi gostinski obrat, a jim ne kuha hrane.
NESREČE OPOZARJAJO -Nesreče nas opozarjajo, da je premalo narejenega za varnost pešcev v cestnem prometu. Neštetokrat smo že opozaijali in prosili za učinkovitejše ukrepe. Nesreče se kljub temu vrstijo kar naprej. Celo na hodnikih za pešce nisi več varen. Končno bi že lahko uvideli, da je za promet po mestu premalo narejenega, saj semafori ne bodo rešili vsega.
ŽABE DRAŽJE KOT MEDVEDI - Žabji lov bo poslej na področju kočevske občine nadzorovan. Dnevna lovna karta bo stala 50 din, uloviti pa boš smel samo 30 žab. Ulov vsake žabe bo stal torej 1,70 din. To bo skoraj dražji lov kot na medveda, če pomislimo, da so od žabe užitni samo zadnji kraki, ki tehtajo nekako 5 dkg.
Veš o rudniku?
.. .da so 18. februarja 1826 na Rudarskem glavarstvu v Celovcu podelili Ranzingeijem, ki so bili lastniki kočevske steklarne, jamske mere in da je to datum nastanka kočevskega rudnika?
...da je bilo leta 1919/20 samo v rudniku zaposlenih 1200 rudaijev, letos, pred ukinitvijo, pa je štel ves rudniški kolektiv le še 112 članov?
... da so leta 1919 in 1920 organizirali kočevski rudarji več shodov in stavk ter da so bili rudaiji najbolj revolucionarni sloj prebivalstva?
... da je okrajno glavarstvo v Kočevju poročalo decembra 1919 deželni vladi v Ljubljani, da ,je položaj na Kočevskem tak, da se ne sme zapreti noben delavec več, pa čeprav je zagrešil najhujše hudodelstvo? “
... da je kočevskemu premogu odprla širšo pot na tržišče predvsem železnica, ki je začela obratovati leta 1893?
Letos 80 - letnica GD Sodražica
| Slavili jo bodo v gasilskem domu, ki ga bodo zgradili do avgusta — Gasilci požrtvovalni pri lanski poplavi in pri gašenju požarov — Pionirska desetina
Letos praznuje Gasilsko društvo Sodražica 80-letnico obstoja. Glavna svečanost bo avgusta, pričakujejo pa, da bodo jubilej proslavili že v novih prostorih. Novi dom bodo gradili v podaljšku oljarne in na zemljišču, ki ga je GD brezplačno odstopila kmetijska zemljiška skupnost.
Urednikova pošta
V zadnji številki našega lista je tiskarski škrat na tej strani v sestavku o kandidatih za družbenopolitični zbor zmešal vrste in nekatere kandidate objavil dvakrat, druge pa celo izpustil. Bralce zato opozarjamo, da so pravilni podatki o kandidatih v isti številki našega časopisa v Skupščinskem Dolenjskem listu. Sicer je tudi tam tiskarski škrat zamešal nekaj črk pri imenih, vendar tam ni bistvenih napak.
Na objavo čaka tudi več sestavkov o občnih zborih, konferencah, načrtih KS itd. Žal jih ne moremo sproti objavljati, ker je v listu premalo prostora za kočevsko občino. Pri občinski konferenci SZDL so zato te dni začeli z akcijo, da bi pritegnili k sofinanciranju Dolenjskega lista še ostale družbenopolitične organizacije, SIS in krajevne skupnosti. Če bo zamisel uspešno uresničena, bo za kočevsko občino v Dolenjskem listu spet na razpolago cela stran.
Pri gradnji doma so že ali še bodo gasilcem pomagali tudi drugi. Tako jim je KZ Ribnica brezplačno odstopila zadružno lopo, katere kritino, tramovje in deske bodo porabili pri gradnji doma. Za varovalna skupnost Triglav je zagotovila 300.000 din posojila, ki ga bo nato odplačevala občinska Gasilska zveza Ribnica. Gasilci so v nabiralni akciji zbrali za dom 30.000 din, 60.000 din pa so zaslužili z veselico.
Sodraški gasilci prizadevno delajo. V zadnjem letu so pridobili nad 20 novih članov (skupno jih imajo zdaj 120) in ustanovili pionirsko enoto, ki šteje 19 mladih gasilcev. Vsi pionirji—gasilci so že opravili gasilske izpite, delajo pa tudi v
PRIZNANJA RIBIČEM
Priznanja desetim zaslužnim članom je pred kratkim podelila Ribiška družina Kočevje. Dobili so jih Alojz Skender, Marjan Bastar, Lado Mesaroš st., Avgust Novak, Lado Ivanetič, Jože Zorko, Benč Konte, Ivan Jelenc, Lado Dombi in Alojz Gumzej. Največ aplavza je bil pri svečani podelitvi priznanj deležen eden najstarejšili kočevskih ribičev Alojz Skender, ki je kar okoli 20 let vodil blagajniške posle RD.
GASILCI V ŠOLI
V marcu se je začel tečaj za gasilske podčastnike, ki ga organizira občinska gasilska zveza Ribnica. Tečajniki so iz vseh gasilskih društev, skupno pa jih je 30. Predavanja so trikrat na teden, skupno pa bodo trajala kar 100 ur. - Po gasils: kih društvih potekajo te dni tudi občni zbori. Končani bodo še v marcu.
PREMALO PROSTORA ZA DOBRO DELO KS
Krajevna skupnost Kočevje-mesto je zaprosila, da bi dobila v upravljanje ali v uporabo prostore stavbe na Trgu zbora odposlancev 8, kjer je bil včasih muzej, zdaj pa je tu še skladišče Trikona. Svoj predlog so utemeljili s tem, da jim za razvejeno dejavnost KS in družbenopolitičnih organizacij primanjkuje prostora. Zvedeli smo, da so za te prosto'-zaprosili še gostinci, trgovci mladina.
okviru pionirskega gasilskega krožka na osnovni šoli.
Med letom so gasilci izvedli pet suhih in mokrih vaj. Sodelovali so pri gašenju požara v Sodražici in pri gašenju več gozdnih požarov. Posebno požrtvovalni so bili med lansko
poplavo, ko so prizadevno reševali	družbeno in	zasebno
premoženje.
Sodraški gasilci se tudi neprestano strokovno izpopolnjujejo. Tako so na nedavnem občnem zboru podelili diplome tridesetim	gasilcem prve stopnje
(izprašanim gasilcem), sedem pa jih je napredovalo iz gasilskega podčastnika v podčastnika prve stopnje.
J. P.
Vsak občan je miličnik
Družbena samozaščita je, če vsak občan varuje sebe in družbo, svoje in družbeno premoženje
V ribniški občini je bilo lani družbeno premoženje precej bolj zavarovano kot zasebno, saj znaša razmeije v škodi (gre predvsem za tatvine) 700 din: 42.665 din. To je tudi posledica dejstva, da so miličniki lani obiskovali OZD in KS ter svetovali, kako naj zavarujejo družbeno premoženje ter izdelajo načrt oziroma oceno varnosti.
Družbena samozaščita še ni dovolj zaživela. Občani se še premalo zavedajo, da lahko le oni uspešno zavarujejo sebe in svoje premoženje, pa tudi družbeno premoženje in družbo. Tako prevzemajo vedno več odgovornosti za preprečevanje gospodarskega in drugega kriminala ter za požarno in prometno varnost občani, organizirani v krajevnih skupnostih in OZD. Miličniki bodo posredovali predvsem takrat, ko bodo vsi ostali varovalni ukrepi odpovedali.
Miličniki se vedno bolj posvečajo tudi preprečevanju kaznivih dejanj. Tako so lani v ribniški občni zapisali in opozorili okoli 800 občanov, ki se niso obnašali, kot bi se morali. Izmed teh niso nikogar predlagali v kaznovanje. Žal pa nekateri opomnjeni s prekrški nadaljujejo. To so ,Jcandidati“ za hujša kazniv: dejanja, zato bodo miličniki sporočili njihova imena samoupravnim organom v OZD in KS, da jih bodo še ti skušali spraviti na pravo pot. Če še to ne bo pomagalo, bo treba ukrepati ostreje.
Čeprav po evidenci kaže, da gospodarski kriminal upada, bo le treba še zaostriti nadzor nad družbenim premoženjem. Pri tem imajo najodgovornejše naloge - razen vseh občanov in članov OZD - še samoupravni organi, delavska kontrola, organi družbene samozaščite in seveda politične organizacije.
Občani bi morali okrepiti samozaščito tudi v večjih stanovanjskih stavbah. Predvsem v novih soseskah in blokih je družbeno in zasebno premoženje preslabo zavarovano. Vedno pogostejše je tudi pretepanje žena in otrok, katerega posledica je začasen beg tepenih od hiše. Širi se hazarderstvo pa tudi alkoholizem. La ni so na območju občine imeli tri prometne nesreče s smrtnim izidom in vse tri so se pripetile zaradi alkohola.
J. P.
(3,800.000	1).	Tak	odkup
mleka so namreč načrtovali šele v letu 1980.
Manj krav, toda več mleka
Dosežen že občinski načrt odkupa mleka za leto 1980
Na območju KZ in občine Ribnica se je od leta 1974 do konca 1977 število kmetov-kooperantov zmanjšalo od 1.269 na 1.084. Povprečno število krav na kooperanta pa je ostalo isto (1,9).
Število krav v A, B in C kontroli se je v teh letih zmanjšalo od 2.374 na 2.055 glav.
Kljub temu pa je v tem obdobju znatno porastel odkup mleka.
Število kmetij, ki rede 1 do 3 krave, se je v tem obdobju zmanjša lo od 1.096 na 803 zvečalo pa se je število kmetij, ki rede 4 do 9 glav krav, in sicer od 171 na 278, in tistih, ki rede nad 10 krav, od 2 na 3 kmetije.
Nekej sprememb
Na prvi seji občinske kandidacijske konference v Ribnici so med drugim sprejeli listo kandidatov za družbenopolitični zbor, razpravljali o možnih kandidatih za vodilne dolžnosti v občinski skupščini in SIS, pogovorili so se pa tudi o nekaterih drugih zadevah.
Tokrat naj spregovorimo le o spremembah pri evidentiranju možnih kandidatov za vodilne dolžnosti v občinski skupščini in SIS. Prvotni predlog, ki smo ga že objavili, je zdaj dopolnjen oziroma spremenjen.
Tako je za podpredsednico zbora združenega dela občinske skupščine evidentirana Jadranka Brožič-Jamnik, za predsednico družbeno-političnega zbora Ančka Pakiž, za podpredsednika tega zbora pa Alojz Zbašnik. Možnega kandidata za podpredsednika zbora KS še ni, ker je dosedanji (Mirko Pirc) evidentiran za drugo dolžnost.
Spremembe so tudi pri SIS, in sicer:
SOCIALNO SKRBSTVO: Predsednica skupščine Vesna Lavrič, predsednica 10 pa Alojzija Zakrajšek,
OTROŠKO VARSTVO: predsednica skupščine Breda Ora-žem,
STANOVANJSKA: predsednik IO Anton Adamič,
TELESNA KULTURA: predsednik skupščine David Tuzovič,
SOCIALNO VARSTVO: predsednica IO Slavka Drobnič.
J. P.
Ribniški zobotrebci
Največ slabših krav so kmetje izločili v letu 1976, ko so bili slabši pogoji za odkup mleka; zaradi suše pa je manjkalo še sena. Hkrati so kmetje obdržali zase več dobre plemenske živine. Zaradi vsega tega se je izboljšala čreda na kmetijah in tudi mlečnost krav. Tako so kmetje leta 1974 oddali od krave povprečno 1.646 1 mleka na leto, lani pa že 1.985 1. Na kooperanta pa so oddali v letu 1974 3.079 1 mleka, lani pa že 3.764 1.
Posledice so torej razveseljive, saj je KZ odkupila lani 4,080.000 1 mleka in tako občutno presegla predvidevanja srednjeročnega načrta za lani (3,600.000 1) in celo za letos
PEVEC BREZ MIKROFONA -Kaže, da so razni umetniki in ,,umetniki" spoznali, da je Ribnica kraj, kjer se dajo zaslužiti denarci. Tak vtis je dal tudi nedavni nastop Tomaža Domicelja. Za njegov nastop je bilo prodanih rekordno število vstopnic po 25 din- Dvorana je bila pretesna, da bi lahko vse sprejela. Publika je bila zelo raznolika, tako po letih kot po spolu. Mladina je koncert odlično organizirala, kitarist pa se je tik pred nastopom spomnil, da je pozabil doma -mikrofone. Potem je bilo veliko iskanje, preden so le našli prijaznega Ribničana, ki je posodil mikrofone. Zdaj pravijo: kaj bi bilo, ko bi Tomaž pozabil doma še kitaro in glavo? Vendar glave ne pozabi, ker jo potrebuje za pitje piva med koncertom.
Čakalnic ni - v ribniški
občini je malo avtobusnih čakalnic, čeprav bi bile prav pozimi najbolj potrebne. Še tiste, ki so, pa so zelc slabo vzdrževane. Nekateri brezvestneži jim lomijo deske, mažejo ali jih celo uporabaljajo za stranišča. Zaradi vsega tega KS niti ne mislijo več, da bi čakalnice popravile ali postavile nove.
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 9. marca, „Z one strani planine“; 11. in 12. marca „Billy Kid je bil nepridiprav"; 15. in 16. marca »Ljubezen in moda“. Matinej? 11. in 12. marca: „V grmu je zajec“. Film „Z one strani planine" govori o življenju gorske smučarke in ga je vodstvo kina namenilo ženskam za dan žena.
M. G-č
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj pa piješ? Te bodo miličniki!
— Kje pa! Saj je občina in milica udeležena na davkih, ki so zelo občutni prav pri alkoholnih pijačah.
REŠETO
marci 1978
Slrcm uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
•A..j*	^	«*
tedensK6le
Četrtek, 9. marca - Francka Petek, 10. marca - Viktor Sobota, 11. marca — Krištof Nedelja, 12. marca - Gregor Ponedeljek, 13. marca - Rozi Torek, 14. marca - Matilda Sreda, 15. marca - Klemen Četrtek, 16. marca - Herbert
LUNINE MENE
16. marca ob 19. in 21 min.: prvi krajec
BRESTANICA: 11. - 12. franc, krim. film „Nevaren poklic".
BREŽICE: 10. — 11. angl. barvni film „Spedalna vzgoja", 12. - 13. franc, barvni film ..Vrnitev Plavega agenta”, 14. - 15. ital. barvni film „Zadnje pribežališče".
ČRNOMELJ: 9. 3. danski film „01senova banda", 12. 3. jug. film ..Ljubezensko življenje", 14.' 3. amer. risani film „Supi se vrača domov".
KRIŠKO: 11. - 12. amer. film „Cmi ščit Falwortha“, 15. 3. franc, film „Zopet 7. četa".
MOKRONOG: 11. - 12. amer. krim. film „Soft v Afriki".
MIRNA: 11. 3. „Sreča na vrvici".
NOVO MESTO: 10. - 12. angl. barvni film „Zemlja, izgubljena v času", 13. - 14. amer. barvni film ,,Nore dirke".
RIBNICA: 11. - 12. angl. barvni film „Vcliki Gatsby“.
TREBNJE: 11. - 12. pustolovski film „Joe in Margherito".
SLUŽBO DOBI
SLUŽBO dobi priden mlad fant. Hrana in stanovanje preskrbljena, ostalo po dogovoru. Emil Klančnik, čiščenje in mazanje vozil, Vilharjeva 25, Ljubljana, telefon 315-062.
IŠČEMO pridno in pošteno gospodinjsko pomočnico. Možnost stalne zaposlitve. Ponudbe pod šifro: „ DOBRI	POGOJI-OKOLICA
KAMNIKA".
ISCEM nekvalificiranega delavca, starega do 18 let, za v delavnico predelave plastičnih mas. Nastop dela takoj. Ivan Božič, Šmihel 14, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM sobo ženski, ki bi v dopoldanskem času pazila na 6-letno deklico. Naslov v upravi lista (811/78).
ISCEM neopremljeno sobo v Novem mestu, po možnosti s kopalnico. Naslov: Majda Božič, Šegova 14, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo in kuhinjo. Prednost imajo tisti, ki plačajo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (821 /78).
Motorna vozila
PRODAM dobro ohranjen AMI 8, letnik 72. Cena 24.000,00 din. Telefon 21-602.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 73, karoserija 76. Ogled po 14. ari. Stefan Šušteršič, Pod Trško goro 13, Novo mesto.
PRODAM osebni avto Renault 4, letnik 1976. Stanko Hladin, Majde Šilc 4, Novo mesto.
PRODAM zastavo 850, letnik 1970. Adamičeva 41, Novo mesto.
PRODAM traktor Deutz (25 KM). Vinko Jordan, Gmajna, Raka.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1976, v dobrem stanju. Kamilo Suša, Zg. Pohanca, 38,68256 Sromlje.
PRODAM 19-kubični voz za nalaganje sena s 4 noži (Hagedom-Ladomat), traktor Deutz (30 KM) s kosilnico, regel hidravlik ter prešo za prešanje sena. Ivan Kovačič (Stefane), Loče, Dobova.
UGODNO prodam simco, letnik 1976 v dobrem stanju ali zamenjam za fiat. Naslov v upravi Usta (765/78).
PRODAM REANULT 4, letnik 1974-75. Lahko na posojilo, delno v gotovini. Naslov v upravi lista (766/78).
TOMOS APN 4, predelan v 15 SL, prodam ali zamenjam za italijansko ali japonsko motorno ,kolo do 125 ccm. Milan Modic, Trdinova 49, Novo mesto.
PRODAM LADO letnik 1973. Možen tudi kredit za gradbeht material. Radešček, vas Krka 22 pri Novem mestu.
PRODAM nov traktor Muta Gorenje spedal s prikolico in kobilo (pramo), težko, staro 6 let. Ugodno! Tine Boh, Grosuplje, Ob Grosupeljiščici 9.
PRODAM ŠKODO (letnik 1973); prevoženih 45.000 km. Jože Muhič, Hladnikova 5, Novo mesto, telefon 23-112. Oglasite se v večernih urah.
PRODAM NSU pretiš 1200 C, november 1970, v nevoznem stanju, za 8,000 din, Gorenc, Gor. Gradišče 1 a, Dol. Toplice.
RENAULT 4 TL, letnik 1974, prevoženih 54.000 km, prodam. Lojze Pavlič, Vel. Bučna vas 39, Novo mesto.
PRODAM R-4, letnik 1970. Informacije na telefon 85-204.
PRODAM Z-750, letnik 1975. Stojanovič, Mestne njive, blok 10/27, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750 kombi v voznem stanju in osebni avto Daf-avtomatic po ugodni ceni. Nikola Dančulovič, Cesta komandanta Staneta 3, Novo mesto. Ogled od 14. ure dalje.
PRODAM zastavo 101, letnik 1974/75. Cena po dogovoru. Martina Kadivnik, stanujoča pri Kraševcu, Vel. Brusnice 74.
PRODAM škodo 110 L, letnik 1972. Jože Jerman, Dol. Straža 88.
FIAT 620 z diesel motorjem, vozen z B kategorijo, prodam. Marjan Čučnik, Rcgerča vas 95.
PRODAM zastavo 101, staro nekaj nad dve leti, kupim pa škodo v vrednosti do 30.000 din. Jože Bajec, Mestne njive 9, Novo mesto, telefon 22-195.
PRODAM renault 12 Litostroj, 1970, brezhiben. Telefon (061) 87-086 popoldan.
UGODNO prodam Z 1300, letnik 1972. Informacije popoldan na telefon 22-019.
PRODAM škodo, letnik 1970. Franc Koželj, Ljubljanska 20, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Ogled popoldan. Košmrlj, Mestne niivc 9, Novo mesto.
PRODAM novo kosilnico za traktor Pasquali Tomo Vinkovič. Franc Ceglar, Mali vrh 10, Šmarje Sap.
UGODNO prodam dobro ohranjeno zastavo 1300, letnik 1971, po ugodni ceni. Slavko Cizelj, Gornji Lenart 19,68250 Brežice.
PRODAM kolo s pomožnim motorjem Tomos APN 4, Železnik, Boštanj 56.
PRODAM NSU Pretiš 1200 C, letnik 1970 za 10.000 din, in dele za Ami 6. Ogled je možen vsako soboto in nedeljo na naslov Rafael Legan, Zaliscc 4, 68360 Žužemberk.
PRODAM Ami 8, letnik 1971 po delih. Slavko Kambič, Vavpča vas 20, Semič.
PRODAM
PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo in kuhinjo. Ljubiša Miletič, Majde Šilc 19.
PRODAM manjše brane za lažji traktor ali zamenjam za težje in 100 kom zabojčkov za krompir. Alojz Kerin, Cerovi log 1, Šentjernej.
PRODAM 1.000 kg slame. Naslov v upravi lista (826/78).
PRODAM dobro seno. Tomič, Loke 10, Straža.
PRODAM 200 1 domačega žganja po 55,00 din. Naslov v upravi tista (810/78).
PRODAM seno blizu Novega mesta. Naslov v upravi lista (806/78).
PRODAM prvovrstne orehove sadike. Karel Glavan, Reber 7, Žužemberk.
PRODAM orgle Tiger, diatonično harmoniko, elektronske bobne. Dam tudi na kredit. Naslov v upravi lista (804/78).
PRODAM dve leti starega psa čuvaja. Naslov v upravi lista (804/78).
UGODNO prodam sadike za živo mejo. Dragomir Pokorny, Novo mesto, Drejčetova pot 11.
VW kasonar, letnik 1970, prodam. Bukovec, Ivana Roba 5, Novo mesto.
PRODAM sadne sadike, jablane, hruške, breskve, marelice, češnje in slive. Garantiram za kvaliteto in sorto. Jože Prelog, Adamičeva 13, Grm, Novo mesto.
PRODAM orgle Tigar (enoma-nualne, z elektronskimi ritmi) in pony exprcss, vse odlično ohranjeno. Žnidaršič, Tomšičeva 15, Trebnje.
PRODAM približno 1 m3 smrekovih plohov, 1 /2 m3 hrastovih desk in lahek gumi voz (12-colski). Cena po dogovoru. Anton Berk, Vrhpeč 9, Mirna peč.
PRODAM kosilnico BCS z grabljami in 8 let starega konja. Anton Brine, Griblje 48, Gradac.
PRODAM traktorsko kosilnico Garibaldi za zetor 25. Jože Sive, Groblje 27, Šentjernej.
PRODAM mlin na dva kamna na električni pogon. Ignac Marinčič, Gradišče 3 nad Pijavo gorico, Škofljica.
PRODAM plemensko telico, staro 9 mesecev. Naslov v upravi lista (764/78).
PO UGODNI ceni prodam elemente pohištva, divan, hladilnik in sobno preprogo 3 x 4 m ter knjižno omaro, primerno za majhna stanovanja. Naslov v upravi lista (767/78).
PRODAM prikolico za osebni avtomobil in pohištvo za sobo. Pod Trško goro 30, Novo mesto -popoldne.
PRODAM dve kravi. Jelše 5, Mirna peč.
UGODNO prodam emajlirano peč za etažno centralno ogrevanje na trdo gorivo 20.000 kal. (vodna črpalka in ekspanzijska posoda). Slavko Žnidaršič, Mokronog 105.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjen enofazni hidrofor. Alojz Šutar, Orešje 11, Šmarješke Toplice.
KUPIM ZASTAVO 750 (letnik 1972 do 1974) na obroke ah na ček. Ponudbe pod šifro „PO DOGOVORU".
PRODAM 20 arov vinograda pri Beli cerkvi. Dostop z vsakim vozilom. Kralj, Dobrava 30 Škocjan.
PRODAM 11 arov parcele pri Gornji Straži, od tega je 5 arov vinograda. Franc Lavrič, Gor. Gradišče 4, Dol Toplice.
PRODAM vinograd (pribl. 11 arov) v bližini železniške postaje Otavec. Ogled vsak dan pri Hiti, Sela pri Otavcu 20.
NA LEPI sončni legi prodam vinograd (nove trte, polna rodnost), primeren tudi za vikend. Voda in elektrika na parceli. Cena ugodna. Martin Tomažin, Smednik 6,68274 Raka.
PRODAM vinograd na žici, star 4 leta, v Plešivici pri Lokvici. Interesenti naj se zglasijo na telefon 77-329.
PRODAM za hmeljiškim gradom v Podturnu pri Novem mestu vinograd s staro hišo in sadovnjakom Urejeno imam že gradbeno dovoljenje za nov vikend. Interesenti naj se oglasijo na naslov pismeno ali ustno. Cveto Peskar, Pavlinov hrib B 1, Trebnje.
PRODAM vinograd na Hrastu. Možnost zidave. Telefon 76-084.
PRODAM parcelo-vinograd v Vinjem vrhu Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (768/78).
PRODAM 6 arov vinograda v Straški gori po ugodni ceni. Naslov v upravi Usta (769/78).
PRODAM 10 arov vinograda s prostorom, primernim za vikend, v Knežiji pri Karteljevem. Naslov v upravi lista (778/78).
PRODAM njivo v Vavti vasi. Franc Mavsar, Romanja vas, Straža.
PRODAM vse njive, gozde in vinograde. Interesenti naj se zglasijo 26. in 27. marca 1978 pri Jožetu Slaku, Šmaver 22, Dobrnič.
PRODAM travnik v Maharovcu v velikosti 30 arov. Parcela je zazidljiva. Ivan Ban, Pod Trško goro 10, Novo mesto.
ZARADI starosti prodam vinograd (9 arov) pri Beli cerkvi, na Vinjem vrhu. Naslov v upravi lista (817/78).
V NAJEM oddam vinograd v Straški gori, v velikosti 10 a. Naslov v upravi Usta (818/78).
PRODAM vinograd v Potovski gori. Dovoz z vsakim tovornjakom. Voda in elektrika v bližini. Sončna lega. Naslov v upravi lista (803/78).
NOVO vseljivo, visokopritlično liišo prodam. Možna je tudi zamenjava za stanovanje. Martin Novšak, Boštanj, n. h., 68294 Boštanj.
PRODAMO polovico hiše. Miro Pav-Uč, Novo mesto, Partizanska uUca
3.	Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje.
PRODAM v Brestanici hišo z lokalom, vrtom, blizu železniške postaje. MUica Držanič, Stari grad, Krško.
NA PRODAJ so gozdne parcele štev. 769/5, 817/9, 817/11, 817/23,1084/13 in 1085/14 vse k. o. Stranska vas ter gozdni par-ceU 837 in 838 k. o. Gotna vas ter njivska parcela štev. 451/1 k. o. Gotna vas. Vse informacije dobite pri odvetniku Branku Rupniku, Jerebova 14, Novo mesto.
PRODAM pol hiše, komfortno dvosobno stanovanjc, centralna, garaža in vrt na robu Novega mesta. Ponudbe pod šifro: ..VSELJIVO JUNIJ".
DVOSOBNO stanovanje na vpadnici Novega mesta oddam proti plačilu vnaprej za dobo 5-6 let. Ponudbe pod šifro: „MA'J“.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
DNE 22. februarja sem izgubila zlato zapestnico od avtobusne postaje do Grma. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega Usta.
INŠTRUKTORJA za angleščino za srednjo šolo iščem takoj (ob sobotah). Hren, Majde Šilc 3, tel.: 23-344.
PRODAJALNA sadja in zelenjave MALETIC SVETLANA, Partizanska 7 Novo mesto, čestitamo ob dnevu žena in se priporočamo za obisk.
DRAGI in skrbni mamici JERICI MOHAR za dvojno praznovanje vse lepo in kar si sama najbolj žeU ter veliko lepih in sončnih dni v krogu svojih domačih, želi nekdo.
V TOREK, 7. 3. 1978, je praznoval visoki jubilej, 84. rojstni dan, dragi oče in stari oče ALOJZ KOŠMRLJ iz Težke vode. Iskreno mu čestitajo in mu želijo, da bi bil vesel kot vedno, zdrav in srečen še vrsto let, v krogu svojih najdražjih. Vsi njegovi!
DRAGI mami FANI AVGUŠTIN-ClC iz Ponikel pri Trebnjem za trojno praznovanje, posebno pa za 50. rojstni dan, iskreno čestitamo in želimo veliko srečnih in zdravih let. Mož Lojze, sin Miro in Zlata z Jožetom.
DOBRI ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta želijo za dvojni praznik mnogo zdravih let, za dan žena pa ji iskreno čestitajo otroci z družinami in sosedje.
DRAGEMU možu, očetu, staremu očetu in dedku ALOJZU ŠPRAJ-CARJU iz Novega mesta čestitajo za njegov 80. rojstni dan in mu želijo še vehko zdravih in zadovoljnih let žena Nežka, sinova Jože in Drago z družinama ter vsi, ki ga imajo radi.
DRAGEMU STANETU PIRNARJU, ki služi vojaški rok v Kuma-novem, želimo za 21, rojstni dan, da bi mu dnevi hitro minevali in da bi se kmalu vrnil v domači kraj. Ata, mama, brat Milan in sestra Martina.
m
BESAL FRANC, Hudo 8, prepovedujem pašo kokoši, delanje kakršnekoli škode po mojem vrtu in njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANTON UCMAN, Dobovo 5, Otočec, prepovedujem pašo kakoši, hojo in delanje kakršnekoli škode po pašniku št. 948/2 in travniku št. 942/2. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽEFA VOVK, Jama 10, Dvor, opozarjam bUžnje sosede, naj prenehajo delati škodo po mojem
v vrtu. Prepovedujem delanje kakršnekoU škode in pašo kokoši. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
JOŽICA DEŽMAN, Otočec 16, preklicujem neresnične trditve, ki sem jih izrekla o Rudiju Banu iz Sremiča 20 pri Krškem, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
(^OBVESTI LA I
GASILSKO DRUŠTVO MIRNA proda avtomobil kombi 1MV DKV, letnik 1964. Licitacija bo dne 12. 3. 1978 ob 9. uri vgasU-skem domu na Mirni. Ogled avtomobila pa bo eno uro pred licitacijo. GD Mirna.
19. FEBRUARJA je bilo po radiu objavljeno, da Ana Novak iz Šcnt-lcnarta 78 pri Brežicah proda krmo. 20. februarja sc je oglasil Tomše iz Čateža, da bi kupil krmo. Na račun krme mi je dal
50.000	starih din in izjavil, da pride po krmo v roku 8 do 14 dni. Na silo je sam napisal potrdilo, prav tako sem morala sama podpisati na silo za dogovorjeno krmo. Moj sin mu je sporočil, da naj takoj pride po krmo, ker mu bo v nasprotnem primeru ara propadla. To izjavljam zato, ker menim, da omenjeni tovariš ni v redu. Tudi milica je že obveščena o tem. Ana Novak, Šentlenart 78, Brežice.
VZIDAM vse vrste štedilnikov, peči, kaminov-navadnih, ležalnih, odprtih angleških ter polagam ploščice. Lojze Vrščaj, pečar, Mirna, Volčje njive 20.
ROLETE in žaluzije vseh vrst vgrajujem. Za svoje izdelke dajem 2-lctno garancijo. Prav tako zajamčeno nadaljne vzdrževanje vseh izdelkov. Roletarstvo Medle, Žabia vas 47. telefon 23-673
ATESTIRANE vlečne kljuke, priključke za vse tipe avtomobilov izdelujem! Slavko Zaletel, Stanežiče 28, Liubljana-Šentvid, telefon (061) 50—536, popoldne.
CVETLIČARNA RAUH iz Črnomlja sporoča cenjenim strankam spremembo telefona 76-690. Sc priporočamo!
Pri zahvali za pokojnim ALOJ-ZEM TRATARJEM, objavljeni v 9. štev. Dolenjskega Usta z dne 2. 3. 1978, so bili med žalujočimi izpuščeni otroci z družinami.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
ANA ŽAGAR
iz Lazov pri Predgradu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom iz Mozlja. Posebna zahvala Posestvu Snežnik iz Kočevske Reke. Hvala vsem za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Prisrčna hvala govorniku tov. Mirku Rauhu ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Pavle z družino, hčerke Vilma, Slavica in Pepca z družinami ter drugo sorodstvo.
k
V SPOMIN
Minilo bo eno leto, odkar je obupal nad svojo boleznijo in okoljem naš dragi
PAVEL
JERMAN
doma iz Straže 20 pri Šentrupertu
Naši spomini so še vedno sveži in boleči.
Vsi domači in prijatelji!
V SPOMIN
2. marca sta minili dve leti, odkar smo za vedno ostali brez našega zlatega moža in očka
JOŽETA MRAKA
Iskrena hvala vsem, ki ga še niste pozabili. Žena in otroci.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-
nik: Slavko Lubšina. IŠK
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo-
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna na; ročnina 198 dinarjev, poUctna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din aU 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (°z’ ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji aU zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsak3 nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestn-52100-603-30624- Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek-filmi in prelom: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi ffl tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
9. marca 1978
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Dne 26. februarja smo izgubili drago ženo in mamo
TONČKO ŠKOF
roj. MALERIČ iz Črnomlja
Vsem, ki ste jo negovali v času njene težke bolezni, ki ste kakorkoli počastili njen spomin in sočustvovali z nami, iskrena hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naSega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
\
FRANCA OSVALDA
iz Drage 26
teljem	vsem	sorodnikom, sosedom, prija-
in sočustvovali z nami n nam V ^ trenutkih pomagali in cvetje. Posebno^’ ^ l“aal1ter darovali re"“ Gozdarstvo	zahvaljujemo	kolektivom: ZKGP TOZD
SnS°	Vrhnika> ZKGP GG Kočevje,
načrt«™!	Reka,	ITAS Kočevje, Institutu a
Kodbi in o™ tT Ljubljana. Enako se zahvaljujemo pevcem, vsem!	oma ter Draga-Trava in ostalim. Hvala
Žalujoči: žena Franči&a, sinova Franci, Emerik z nižino, hčerke Albina, Ljubica in Slavica z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta
MIMI ŠETINA
iz Vel. Bučne vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Jarčevi in ostalim sosedom. Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sestri Rezi in Ani z možem, brat Franc z ženo, nečakinje Slavka, Marjeta, Sonja in Dragi z družinami, nečaki Rajko, Franc, Tomaž z družinami, nečaka Milan in Darko ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica, svaka, tasta in bratranca
JOŽETA SAJETA
žel. upokojenca iz Potočne vasi 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem tistim, ki ste ga poznali in v tem trenutku »Čustvovali z nami, izrazili sožalje in v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam nudili pomoč. Za izraze sožalja in podaritev vencev se posebej zahvaljujemo: Republiškemu komiteju za promet in zveze, Vojni pošti 2050- 24 Ljubljana, osnovni šoli Šentjernej, tovarni zdravil „Krka, lovski družini Taborska jama, gasilski organizaciji tovarne Novoteks, sindikalni organizaciji žel. post. Novo mesto. KO ZB NOV Bučna vas in lovski družini Novo mesto. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi!
Potočna vas, 28. februarja 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in-brata
MATIJE KUNIČA
iz Male Lahinje St. 4
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu nudili zdravniško pomoč, in vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo predstavnikom Zveze borcev in krajevne skupnosti Dragatuš, Francu Kuniču in Jožetu Perku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Pavia, Danica, Slava in Malči z družinami, brata Janez in Jože, sestri Ana in Marija ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata in starega očeta
ALOJZA DERGANCA
iz Gabra S
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju urološkega oddelka in oddelku za intenzivno nego, za lajšanje bolečin. Hvala dr. Janezu Kramarju, dr. Meti Novak, dr. Nenadu Kohnu in dr. Adolfu Zuniču za vso pomoč. Hvala tudi organizaciji ZB K6t, sindikatu in sodelavcem Iskre Semič, župniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Hvala tov. Martinu Golobiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Kristina, sin Lojze z ženo, hčerka Lojzka z družino, (»at Janez in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki ste v življenju imeli radi našega ljubega moža in očeta
FRANCA LESJAKA
upokojenca iz Šalke vasi pri Kočevju
katerega dobro srce je dne 24. 2. 1978 zastalo v 71. letu starosti, in ki ste mu ob smrti izkazali spoštovanje, mu prinesli vence in cvetje, ter ste se od njega tako številno poslovili, hvala.
Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala godbenikom in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Angela, hčerki Ela in Marjana z možem, vnukinja Alenka, vnuk Zlatko z družino, sestra Mila, brat Jože z družino ter družini Arko in Peterlin.
V SPOMIN
12. marca bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, sin, brat in stari ata
MILAN TRAMTE
iz Zloganja pri Škocjanu
Težko se je vživeti v misel, da te ni več med nami. Bolečina v naših srcih bo trajna.
Hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob, mu prižigajo sveče in prinašajo cvetje.
Spominjajo se ga: žena, mama, otroci in drago sorodstvo
AHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA STUPARJA
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so v teh tefleih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo članom kolektivov Belt, Novoteks Vinica, PTT Novo mesto in pošti Gradac in Metlika tex vsem darovalcem cvetja in vencev. Se posebno pa se zahvaljujemo ženskemu pevskemu zboru iz Črnomlja, tov. Emici Skof, ZK Črnomelj, ZB Črnomelj in tov. Milanu Simcu za tople in sočutne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Franci in Mladen z družinama.
priljudna in zgovorna, da jo imava še skoraj raje ko Miciko, Jožka in Tončka, ki pri delu že nekoliko odrivajo. Sem jedel štruklje že v nekateri hiši, ali boljših nikjer ko doma, ne vem, ali jih zna Katra res tako dobro skuhati ali pa jih jem zato raje, ker vem, da Katra nič ne brzda, ampak kuha vse, kakor gre, snažno, dobro, slano in zabeljeno. Ko sem še fantoval, sem zahajal tudi jaz v krčme. Zdaj me čisto nič ne mikajo, nisem neumen, da bi hodil pit čobodro, saj imamo hvala Bogu svoje vino doma: zdravo zeleniko, da je ne dam, če mi ponudi kdo za vedro deset goldinarjev. Kadar mi postavi Katra polič na mizo, se čutim drugače veselega ko v krčmi. Dve, tri kupice zvrnem jaz, eno Katra, kar ostane, se razdeli med drobnjavo: to da tek in moč. Krčmarsko kislico naj pije tisti, ki nima domače kapljice in pa take gospodinje, kakor je moja Katra. Tako živimo skupaj morda bolj zadovoljno kot ptiči pod nebom. Ptiči dostikrat stradajo, nam pa, večni Bog bodi zahvaljen, ni še nikoli nič primanjkalo. Podnevi delamo zunaj, zvečer kaj malega tudi v hiši in zraven se pomen-kavamo, kaj smo doživeli podnevi in kaj bomo delali jutri. Tb biva leto za letom, zmerom je dosti truda, ali zmerom tudi dosti pogovora, veselja in smeha. V samskem stanu vem, da se nisem ne za deseti del toliko smejal, kolikor se zdaj pri svoji Katri in pri svojih preljubih otročičkih. Kadar se ob devetih ali desetih spravimo spat in sva s Katro sama, pa se objameva in se« imava rada, kakor se nimajo morda ne angeli v nebesih. Nekaterim diši prepovedana ljubezen in sploh se govori, daje prepovedani sad najboljši. Te besede jaz ne razumem in je verjamem. Ali ni slaje, ljubiti se brez greha, l :ez pohujšanja? Kako so nam fantom branili in zamerili, če smo se hoteli kaj z dekleti pomeniti! Vsako minuto smo živeli v strahu,
da nas ne bi kdo zalezel in zasačil. S Katro nisem mogel in smel skoraj nikoli govoriti na samem. In zdaj pa kadar hočem in kolikor hočem. Na spovedi so me prej vselej popraše-vali, če nimam morda kake ljubezni z ženst-vom. In če sem rekel, da imam, je zagrmelo, da me je bila groza. Zdaj se je to vse presuka-lo; kar je bilo prej greh, je zdaj dolžnost - no take dolžnosti se ne bom nikoli branil. Katro ljubiti, mi ni težava, ampak slast in pol življenja. Na spovedi me poprašujejo, če ljubim svojo ženo in če povem, dajo, me itak še opominjajo, da naj jo za ljubo imam in ji olajšujem težki stan, kolikor mi bo le mogoče. Iz tega vidite, da je zakonska ljubezen ne samo sladka, ampak tudi sveta, ker nam spovednik razodeva božje povelje, ne pa svoje misli. Nekateri menijo, da je v samskem stanu lagleje Boga častiti. O, saj vem iz svoje skušnje, koliko mislijo fantje in dekelta na Boga! Mladina je nora in nima nič skrbi, kdor pa nima skrbi, ne zna prav moliti. S Katro sva se poznala več mesecev pred poroko, ali se bogme ne spominjam, da bi bila kdaj skupaj molila. Šele ko sva se vzela in sva jela gospodariti, nama je prišlo na misel, da bo vse najino delo ostalo prazno brez nebeškega blagoslova in tako sva po-klekovala in prosila Boga za srečen uspeh in po žetvi in trgatvi sva poklekovala zopet in mu dajala hvalo za prejete dobrote. Več let sva ga hvalila sama, najprej nama je začel pomagati Tbnček, zdaj ga hvalimo že peteri in čez leto ga bomo šesteri, ker se uči moliti že tudi mala Rezika. V Boga imam to zaupanje, da mu je naša molitev prijetna, ker jo opravljamo z dobrim namenom, ne pa zato, da bi nas častili ljudje za svetnike41.
V prekrasno bukovje kneza Auersperga sem se hodil o lepem vremenu kaj rad sprehajat in hladit. Seznanil sem se v njem z raznimi drvar-
ji, ki so delali sežnje za prodaj. Med vsemi se mi je priljubil najbolj Andrej Drom zaradi odkritosrčnosti in dobrodušnosti. Velikokrat mi je popisoval svojo zakonsko srečo. Ce sem ga vprašal, ali ga ne obide nikoli dolgčas v tej divji samoti, mi je rekel, da nikoli. »Vedno si mislim okoli sebe svojo družino, pa se v duhu z njo pomenkujem in šalim in tako mi prejde dan, da sam ne vem, kdaj in kako.“
Enkrat sem bil zraven, ko mu je prinesla žena kosilo. Mogla je imeti nekaj čez trideset let; o prvem pogledu se je moral človeku prikupiti njen gibki, bolj majhni život, posebno pa prijazni obražček in vedni smehljaj, ki ji je igral na ustih. Midva sva se bila seznanila že davnaj v bršlinski krčmi, zato se me ni bala, temveč se je obnašala prosto, kakor če bi bila z možem sama. Hoja v breg jo je zdelala, ali ugledavši Andreja, pozabi trud in priteče k njemu kakor lahkonoga srnica. Pozdravljala ga je že od daleč, prišedši do njega, odloži košarico, se mu nasloni na ramo, mu gleda v oči tako ljubeznivo in prisrčno kakor ljubeča nevesta svojemu ženinu, in pravi z mehkim, kaj prijetnim glasom:
„Hvala Bogu, da te najdem zdravega. Nikar se mi ne posmehuj, da se bojim zate. Vidiš, že tolikokrat se je slišalo, da se je drvar s sekiro težko ranil ali da ga je zmečkalo deblo. Oh, kar ves život se mi strese od groze, kadar mislim na take prigodbe. Kaj bi počela jaz reva brez tebe! Svet bi se ..spremenil zame v žalostno puščavo. Mene vem da bi odrešila kmalu smrt te bridkosti, ali kaj bi bilo pa z ubogimi otročiči! Da nam ostaneš le ti živ in zdrav, za vse drugo mu je malo mar. Pri tebi mislim, da me ne bi obhajal nikoli dolgčas in če bi tudi vsi drugi ljudje pomrli, kar jih je nasvetu.
sla mi je par sto goldinarčkov, da sva porav-io t3 ! vse kljuke, ki so stiskale domači-» ' 0 Je bilo, seveda, kaj dobro, ali Katri gre tr	jUc*' brez teh denarjev. Če vprašam: Ka-
a> ali so prašiči kaj lačni? Je kravam že na-ano? Si prjpraviia za v malin? se mi nasme-vd m Pr?vi- Kdaj že- Prašiči bodo kmalu že nigič jeli cviliti; krave imajo posteljo, da bi
0 Je človek ne branil take; žito stoji v vreči že
sinoči; sem te ravno hotela poprašati, kdaj Dr	l*1	tako je opravljena vsaka reč,
edno se še jaz domislim, da jo je treba stori-bolv°C* rastei° hitr0< da sc kar vidi. V naj-, J« tovarišiji se mi je zdelo včasi pusto,
1 1113,Pa nikoli ne. Če sem na njivi ali v hosti, n-maJ čakam, da pridem spet domov. Iz kuhi-
J se mi prismehlja Katra, iz hiše privrše vsi je otročaji, pa se pozdravljamo, poprašuje-m pogovarjamo, kakor bi se ne bili cel esec videli. Rezika je še majhna, ali je tako
Gore kalijo tovarištvo
Prvega marca je minilo dvajset let, odkar je Lojze Anzeljc kot mlad lesni tehnik iz Šmarja pri Sevnici stopil v vrste Zveze komunistov. Dan predtem je bil s še trojico izvoljen kot delegat komunistov sevniške občine za bližnji kongres slovenskih komunistov. Toliko časa je tudi že zvest kolektivu sevniške Kopitarne. Tiste čase jih je tam brusilo pete, kopita ali žagalo les manj kot 200. Vseeno so računali na lesarje, ko je šlo za skupno plačilno bilanco. Za razvoj same tovarne je šlo seveda bore malo ali, kot se spominja nekdanje žage, nič. Trenutno je Anzeljc spet član občinskega komiteja ZK. V vsem partijskem stažu je to že četrtič.
Od mladih nog je predah planinstvu. Kar 18 let je že v odboru Planinskega društva Lisca, vrsto let je bil pred- ■ sednik. Ko so se v preteklosti	Posavci udeleževali
širših akcij v slovenskem merilu, so vzbujali začudenje gorenjskih vrstnikov, češ odkod takšna širina iz »dolinskega" Posavja. Skrivnost uspeha je nedvomno v prizadevnem delu z mladino. Prav zato se v Planinskem društvu Lisca — v njem so poleg Sevničanov tudi Krčani - v raznih planinskih šolah niso pomišljali vključevati v skupine niti predšolske malčke. Večini vodnikov iz vrst delavcev, dijakov in študentov bi na prvi pogled pripisovali prav malo pedagoških izkušenj, vendar se doslej še tako malim planincem na še tako zahtevnih poteh ni skrivil piti las.
Ce kdo, se planinci lahko pohvalijo z množičnostjo. Ob koncu minulega meseca so našteli 1.069 članov. Lojze Anzeljc mora zastaviti nemalo osebnega prizadevanja, da poleg pičlih denarcev občinske	telesno kul turne
skupnosti zberejo najnujnejše za dejavnost. V minulem letu so člani prispevali skoraj polovico denarja za dejavnost. On in vodniki sežejo zato ob izletih, ki so za ostale udeležence pravzaprav usposabljanje, za prireditelje pa predvsem velika odgovornost, ponavadi v svoj žep po denar še za avtobus.
Planinci v Sevnici in Krškem želijo v tem letu navdušiti za to dejavnost čim več delavcev za, kot pravi Lojze Anzeljc, ceneno obliko rekreacije, kjer so lahko hkrati vsi igralci in gledalci. Z veseljem ugotavlja, da vse več ljudi z veseljem zahaja v gore peš. Kot planinskemu vodniku mu je največ do tega, da skupino srečno pripelje na cilj. Ko se večina gnete za značke in štempiljke, ugotavlja, kako je z raznimi na videz drobnimi stvarmi, ki so v gori lahko usodne. Zato prene-katerikrat sploh ne pritisne pečata v svojo izkaznico in mu kljub številnim pohodom v gore manjka skoraj še polovica žigov za slovensko planinsko transverzalo. Mnogim članom so v spominu večeri z njegovih predavanj, popestrenih z izbranimi motivi, v glavnem jugoslovanskih vrhov.
ALFRED ŽELEZNIK
SLEDI ZGODOVINE: ostanki utrdb na Libni
Slovensko - avstrijski pregled Libne
Sad skupnih prizadevanj Posavskega muzeja in graškega muzeja Joannema
V soboto, 11. marca, bodo v razstavišču Eckaal graškega muzeja Joaneja odprli razstavo, na kateri bo predstavljena arheološka preteklost ilirskega gradišča na Libni. Razstavo sta pripravila Posavski muzej v Brežicah in arheološki oddelek Joaneja. O razstavi smo jeseni preteklega leta že poročali, saj je bila občinstvu predstavljena ob 500-letnici v Galeriji v Krškem in v Brežicah v času arheološkega posvetovanja na temo „Kelti v Vzhodnih Alpah“.
Posavski muzej je z razstavo o Libni skupaj z Dolenjskim muzejem in razstavo o keltskih najdbah iz Novega mesta gostoval decembra 77 še v ljubljanskih Arkadah. S skupno arheološko razstavo v Ljubljani sta
ZA ŽENSKE C ARE: skoraj poltretje tisočletje stara bronasta ovratnica
Posavski in Dolenjski muzej dostojno predstavila svojo dejavnost v matični regiji in s tem seznanila ljubljansko občinstvo. Če je razstava o ilirskem gradišču na Libni in njenih grobiščih predstavljala povzetek devetdesetletnih izkopavanj arheologov dunajskega cesarskega muzeja, graškega deželnega muzeja in v zadnjih desetletjih načrtnega dela Posavskega muzeja, pa je razsta-
SEVN1CA: ŠESTNAJSTI BOJ SLAMARJEV
Jutri se bodo v gostilni Franca Vrtovška v Sevnici že šestnajsto leto zapored pomerili
v ocenjevanju salam. Lani so „mučeniki“ iz Sevnice in okolice prinesli v konkurenčni boj za tradicionalni prehodni valjar kar 42 salam. Zanimanje tudi letos ni majhno, gostilna je na ta dan seveda pretesna za vse številne obiskovalce. Komisija bo pričela jesti in ocenjevati ob 15. uri.
OBNOVLJENA V MAINZU: bronasta čelada iz 7. stoletja pred našim štetjem
va o izkopavanjih zadnjih let na grobišču Beletovega vrta v Novem mestu prikazala učinkovitost organiziranega strokovnega izkopa na ogroženih območjih ter pestrost oblikovnega zaklada mlajše železne
dobe in prvih stoletij rimske okupacije.
Mogoče je prav, da ob otvoritvi razstave	v Gradcu	poudarimo
skupna	prizadevanja	Posavskega
muzeja in arheološkega oddelka Joaneja, da je do razstave lahko prišlo. Posavski muzej je razstavo strokovno pripravil, izbral razstavne eksponate ter v spremnem katalogu poljudno prikazal rezultate arheoloških raziskav. Arheološki oddelek Joaneja je dal ljubeznivo na razpo-' lago gradivo, izkopano še pred prvo svetovno vojno, prav tako nam je pa z restavratorjem pomagal, da smo primerno usposobili gradivo za razstavo. Omeniti je treba, da so nam pri restavriranju priskočili na pomoč tudi restavratorji znamenite delavnice v Mainzu, ki so obnovili dragoceno dvogrebenasto čelado.
Prav razstava o Libni, kjer je bilo zbrano gradivo iz dveh avstrijskih in dveh slovenskih muzejev, dokazuje, da je moč obdelati in predstaviti kulturno dediščino, shranjeno v inozemstvu, če obstaja za to volja ter strokovno in človeško razumevanje.
MITJA GUŠTIN
NEW SWING KVARTET: uspelo mu je najti lasten glasbeni izraz
Črna glasba štirih Slovencev
New Svving Ouartet v Novem mestu in v Ribnici - Deset let uspešnega nastopanja - Štiri velike plošče
Letos poteka že deseto leto uspešnega prepevanja New Svving Quarteta, znane slovenske skupine,
ŠIRŠIM INTERESOM JE ZADOŠČENO
V Repičevi dragi, ki je tako majhna, da jo lahko z Grička nad njo pokriješ z dlanjo, sta zrasli delovni organizaciji Hitrotkal in Hit-rošiv. V Hitrotkalu so izdelovali zelene, rdeče, modre in rjave nogavice, v Hitrošivu pa rokavice v enakih barvah in iz enakih materialov. Po pisarnah Hitrotkala se je trlo uslužbencev, hitrošivci pa so pričeli graditi novo stavbo, v kateri bodo našli prostore njihovi delavci iz delovne skupnosti skupnih služb. Odgovorneži iz obeh delovnih organizacij so na opozorilo družbenopolitičnih organizacij spoznali, da bi lahko Hitrotkal in HitroSv skupno nastopala na tržišču, ker bi se tako zmanjšali stro-
ški, saj je znano, da je kavo laže kuhati za dva človeka kot za enega samega.
„Cas je in razmere so zrele, da se Hitrotkal in Hitrošiv združita v sestavljeno organizacijo združenega dela,“ je rekel direktor vseh direktorjev iz Hitrotkala, ko so mu za hrbtom sedeli sekretarka, predsednik delavskega sveta delovne organizacije, predsednica sindikata in predsednik mladine.
„Res,“ je povzel direktor Hitro-šiva z enako zasebdo predsednikov na svoji desni strani, „ideja je vredna pozornosti in pohvale, in kar je najvažnejše: Hitrotkal in Hitrošiv bosta nastopala skupno in ne več vsak po svoje kot v pretek-
losti. O prihranku denarja ne bi govoril na tem mestu."
Delavci obeh delovnih organizacij so trumoma hodili na referendum o združitvi, in če je kdo slučajno manjkal z delovnega mesta, so ga obiskali doma in zadovoljnega obraza je obkrožil na glasovalnem lističu, besedico ZA, kajti na zborih delovnih ljudi je bilo jasno in glasno povedano, da prinaša združitev samo dobro, napredno in pametno.
Referendum je uspel in direktor Hitrošiva je razlagal pri Treh kegljih, da je konec dvotirnosti in da sta od zdaj naprej Hitrotkal in Hitrošiv ena delovna organizacija
Ob novem letu so izplačali v Hitrošivu trinajste plače, v Hitrotkalu pa ne. Na sejmu mode v Beogradu je imel Hitrotkal svoj rastavni prostor v hali A, Hitrošiv pa v hali B. V Hitrotkalu so se odločili za dopustniški regres v višini tisoč tristo dinarjev, Hitrošivci pa za tisoč petsto dinarjev. V Hitrotkalu so obveščali svoje delavce prek informativnega lista Delavski glas, hitrošivci pa so izdajali Tovarniške novice. Hitrotkalci so izvažali v vzhodne države prek Jugo-granice, Hitrošivci pa puk Jugo-meje. In tako naprej.
Skupno pa jim je bilo zadovoljstvo, da je referendum o združitvi v sestavljeno organizacijo združe-.nega dela lepo uspel in da so s tem zadostili širšim družbenim interesom.
TONI GASPERIC
ki goji jazzovsko in spiritualno glasbo, čeprav se tudi lažjim zabavnejšim zvrstem ne odreče. Za desetletnico prirejajo jubilejna koncerta, ki bosta v Novem mestu in v Ribnici. V Novem mestu bo koncert v Domu JLA v četrtek, 16. marca ob 20. uri, v Ribnici pa dan kasneje ob 19. uri. Gost večera bo pevec iz Zadra Tomislav Ivčič.
Kvartet je enem desetletju nanizal lepo vrsto uspehov tako na najrazličnejših koncertih kot na številnih drugih prireditvah in festivalih, kjer je pobral tudi nekaj nagrad. Poslušali so ga tudi zunaj republiških in državnih meja, .še posebno uspešna je bila turneja po Sovjetski zvezi. Izšle so štiri velike, in več malih plošč s posnetki njihovega petja.
Značilna je izjava, ki jo je o slovenskem kvartetu dal vodja svetovno znanega Golden Gate kvarteta Orlandus Willson. Pevec je dejal, da je ,/antom uspelo najti lasten glasbeni izraz in tako njihovo petje zadovoljuje tako črnega poslušalca, iz katerega tradicije je ta glasba izšla, kot tudi belega, kateremu poskuša kvartet to glasbo približati."
Sad spretnih rok
V Boštanju uspela raz' stava ročnih del
Aktiv žena iz Boštanja tudi pred letošnjim dnevom žena držal rok križem: po enem letu so ponovno pripravili razstavo ročnih del. Takšno pobudo je lani dal svet za spremljanje druž-benoekonomskega položaji žensk pri občinski konferenc SZDL v Sevnici.
Članice aktiva žena v Bošta* nju so si razporedile obhode p« vaseh krajevne skupnosti. Že p® prvih stikih so zbrali imena okrog 40 razstavljalcev. Polci Boštanja in Dolenjega Boštanj# so tokrat pritegnili še ljudi Viha, Loga in Lukovca. V en en) od večjih razredov boštanjsk« osnovne šole, ki takim aktivno? stim vedno gostoljubno odstop* prostor, so v nedeljo in ponedeljek uredili razstavo najznačilnejših izdelkov žena in mož vseh petih vasi. Ze pred iztekom nedeljskega dopoldneva so n*] šteli nad 300 obiskovalcev. Mi vezeninami so razstavijo zahtevni izdelki, ki so jim kosi* še starejše ženske, zato bi bilo prav, da bi dobile mlajše p°"\ snemalke. Na razstavi je soi' loval tudi zdomec rezbar Anton Zupančič, doma iz Lukovca.
Boštanjska šola je v po deljek povabila žene na koncei opernih pevcev, člani Rdeč križa so ob pomoči krajevrt organizacije SZDL obiskali i priložnostno obdarili 110 žei starih nad 70 let.
VSAKDO JE IMEL POKAZATI — Ob 8. marc so v Boštanju spet pripravili j uspešno razstavo ročnih del- ] (Foto: Železnik)
Folk glasba j jv Novam mesto
^ J ».
• V soboto, 11. marca, se bo o® 19. uri v novomeški športni dvW rani začel festival folk glasbe, S katerem bodo nastopili: Drajjfl Mlinarec, Franc Bogolin, Andrfl j Trobentar, Ibrica Jusič, skupin*! Sedmina ter angleški folk glas' benik Wizz Jones. Program vodil Toni Gašperič. Trajal okoli štiri ure.
Festival je po svoji zasno^ edinstvena manifestacija pri naS* Glasba je toliko raznolika, da b° zadovoljila starejše in mlaj^ ljubitelje glasbe. Organizatoij* pričakujejo, da bo festival P1*' vabil veliko obiskovalcev, sj® bodo iz Ljubljane, Zagreba i? Kranja vozili posebni avtobusi' Na prireditvi bo mogoče ku' piti gramofonske plošče s P^ snetki nekaterih nastopajočih I ugodnih cenah.
Isti dan bo že dopoldne us novni sestanek folk glasbene društva v sejni sobi športne dv , rane. Društvo bo s svojim delo** začelo takoj po prireditvi.
In še cena za štiri ure glasb samo 40 dinarjev.
j Angleški glasbenik i Jones. V Novem mestu -b
■ zapel nekaj svetovno j napevov. (Foto: D. Vovk)
■ ■ '	———
TG 605 SERIJA 70
o NIZKOPROFILNA GUMA X Z JEKLENIM PASOM
NOVO
ŽIVLJENJE
PLEMENITEGA
JELSEVCA
zakaj govor o neki živalski vrsti, ki jo je menda pokopala kuga?
Razlog je precej preprost. V uvodu tega pisanja je Tilda Herfort—Michieli povedala, da vodo, v kateri živi plemeniti rak, mirne duše lahko pijete. Prav tako razločno je povedano tudi, da račje kuge več ni. Vsi tisti, ki govore o njej, so slabo obveščeni ali pa mislijo, da je račja kuga starejše ime za onesnaževanje. Plemeniti rak jelševec pa je strog in nepodkupljiv sodnik. Živi samo tam, kjer so vode še čiste. Ce ga (recimo) ni pri Novem mestu, to pomeni, da smo Krko tako onečedili, da ni več za raka. Je še za človeka? Za pitje prav gotovo ne več, pri IMovoteksu ne priporočajo niti kopanja.
Bo Krka še kdaj oživela? Jo bo spet naselil plemeniti jelševec, ponos čistih voda, slast sladokuscev, zanimiv kamenček v mozaiku živalskih vrst? Težko. Saj celo iz Težke vode, kjer se je dodobra naselil, ne more ganiti. Razlog je preprost. Težka voda je v spodnjem toku tako onesnažena, da se jelševci ne morejo prebiti v Krko. Po zraku pa se raki kljub darvinizmu še niso naučili letati. Človeška kuga je prišla prehitro.
M. B.
DOBER
DAN,
DOLENJCI
NETRZAVNI TOP M-60 A kal. 82 mm: 1. optični merek, 2. cev, 3. zgornja in spodnja lafeta, 4. amortizer, 5. penasta guma.
NETRZAVNI TOP M-60 kal. 82 mm: 1. zadnji merek (dnevni in nočni), 2 prednji merek — muha (dnevni in nočni), 3. zaklopka, 4. mehanizem za določanje višine, 5. mehanizem & določanje smeri, 6. zaklep, 7. mehanizem za za-
penjanje in proženje, 8. proži!na ročica, zanka za vleko, 10. ventil zračnice, 11. Pnf \. matika, 12. optični merek (durbin), 13. dušij& za izhod smodniških plinov nazaj, 14. spoj z tandemsko vleko.
STOJAN PUC
..Duhovna potenca naroda se kaže tudi v znanju šaha", pravi Stojan Puc, mednarodni šahovski mojster ter nekdanji član jugoslovanske olimpijske ekipe in državne reprezentance. „Šah je fantastična koncentracija duhovne energije, tega se podzavestno vsi zavedamo. Ste že kdaj videli človeka, ki bi se norčeval iz šaha? Celo tisti, ki ne ve, kako se premikajo figure, čuti do črnobelih polj, obeh vojska ter vojskovodij nekakšno tiho spoštovanje. Češ: znam sicer ne, vendar nekaj že mora biti na tisti kockasti plošči, sicer „tipa" ne bi tako zagrizeno sedela za mizo", doda sogovornik ostro nasršenih brk in milih, skoraj melanholičnih oči.
Stojan Puc je po rojstvu Novomeščan. Osnovne šahovske abecede se je naučil s šestimi leti.
NETRZAVI TOPOVI
Za topovske strele so značilni zelo močni trzljaji. Pri topu kalibra 76 mm na primer znaša moč pritiska 110 ton, pri havbici kalibra 152
ritvah in končnicah, ki so bile odigrane, zapomnil bi si in ponovil vse potankosti sredi' ščnic. Njegov spomin bi imel tako bogat vir izkušenj, da praktično ne bi mogel izgubiti parti' je.
Ali res? Prišel bi nekdo iz odigral potezo, ki še ni bila odigrana, potezo, na katero še ni narejen rutinski odgovor — v tej varianti igraj to, * drugi to in to. Absolutni spomin bi se sesul v prah, poklekniti bi moral. Vidite, zaradi tega nikoli noben računalnik ne bo igral šaha tako dobro kot človek. Računalnik igra samo tisto, kar ima v spominu. Tega ima lahko hudo veliko. V čudovitih človekovih možganih, ki so sicer hudo pozabljivi, pa se nenadoma sproži biokemična vez, ki stegne desnico, da igra drugače. Nenavadno. Kot ni bilo igrano še nikoli. Tako kot ni v nobenem računalniku. In seveda pametno, logično. Šah ima svoje zakonitosti. To ni „ajnc", pri katerem v obupu staviš na enico, prepričan, da boš kupil dvakrat po deset. Šah ni hazard, ni loterija.
Za dobrega šahista, za dober šah je traba tudi malo inteligence. Njena definicija je dokaj preprosta. Inteligenca je sposobnost ravnanja v neznanih situacijah. S tem je pravzaprav povedano vse".
Novomeščan Stojan Puc je vidno ime slovenskega šaha. Mojstrski naslov si je pridobil na prvem šahovskem šampionatu v Novem Sadu. Odtlej je redno nastopal na jugoslovanskih šam-pionatih in se po številu takoj za Svetozarjem Gligoričem kar osemnajstkrat uvrstil na ta naša vrhunska tekmovanja. Dvakrat je bil tretji, enkrat drugi do četrti. Član našega olimpijskega moštva v Dubrovniku, večkrat v reprezentanci.
V množici mednarodnih uspehov velja predvsem omeniti delitev prvega do drugega mesta leta 1949 na Dunaju. Ta delitev mu je prinesla naslov mednarodnega mojstra. Pucov največji turnirski mednarodni uspeh pa je prvo do drug<T mesto leta 1960 v Sarajevu. Delil ga je s Pach-manom, pred Matulovičem, dr. Trifunovičem, Ivkovim in Udovčičem.
Na tisoče šahovskih partij je odigral mednarodni mojster Stojan Puc. V knjigi »Slovenski šah" so zabeležene tri. Z Bogoljubovim, Ivkovim in Gheorghiujem. Dobil jih je Stojan Puc. Pa niso zabeležene zaradi slavnih, žvenketajočih imen. Natisnjene so v dokaz, da je šah glasba duha.
MARJAN BAUER
nega obstreljevanja, počasno obstreljevanje, odkrivanje položaja (zaradi ognja in dima ob izstrelitvi) in nevarno cono (20 metrov široko in 50 metrov globoko, v kateri ne sme biti ob iz' strelitvi nobenega človeka, streliva ali tehnike).
Vojaški strokovnjaki menijo, da je možno
netrzave topove Se nadalje izpolnjevati, zlasti
glede večje hitrosti steljanja. To naj bi dosegli s pomočjo polavtomatskih in večcevnih topov ter topov brez zaklepov. Možne so tudi izboljšave glede večje natančnosti in probojnosti granat, večje učinkovitosti smodnika, manjše teže. Konstruktorji posvečajo veliko dni v noči in tudi vprašanju, kako zmanjšati nevarno cono za topom.
Netrzave topove imajo v skoraj vseh armadah. V oborožitvi Jugoslovanske ljudske armad? so danes domači netrzavi topovi zelo dobrih lastnosti in kakovosti. Gre za dva modela, oba sta kilibra 82 mm; to sta M—60 in njegov naslednik M—60 A. Razlika med njima je samo v tem, da ima prvi še kolesa z zračnicami, drugi pa že kolesa iz penaste gume, ki so neranljiva, vendar pa trša in ima zato top v okvir lafete vgrajene blažilce.
Oba jugoslovanska netrzava topova sta namenjena za uničevanje tankov in drugih bojnih vozil na razdaljo do 1000 metrov. Tanke uničujeta najbolj uspešno na razdalji brisanega dometa oziroma do 500 metrov, zelo uspešna pa sta tudi, kadar je treba uničiti ali nevtralizirati bunker ali utrjen objekt vse do razdalje 1000 metrov. Naša netrzava topova streljata s kumulativnimi minami, ki prebijejo oklep vsakega sodobnega tanka, poleg tega pa njihovi dele* uničujejo tudi sovražnikovo -živo silo v zaklonih. Kadar netrzavi top strelja, ne sme biti v polkrogu 25 do 40 metrov nikogar za njim.
VOJAŠKI KOTIČEK
pred pol stoletja. Že v rani mladosti so mu umrli starši, otroci so se preselili v Ljubljano.
Dijak Stojan se je včlanil v šahovski klub „Lov-5n", tik pred vojno pa k novoustanovljenemu „Centralnemu šahovskemu klubu". V močni konkurenci je hitro napredoval in postal prvorazreden šahist.
„Šah pač igraš", pripoveduje Puc," v človeku je, da se na nekem področju mora izkazati. Izkažeš pa se lahko samo z zmago. Vsi govore o kombinacijah, šahovskih in drugih kombinacijah. Kombinacija nastane iz potrebe, nekje v možganskih celicah se rodi, ko se braniš, taktiziraš, napadaš. Če hočeš preživeti, si pač prisiljen kombinirati. Tako je tudi v šahu. Je pa vse
bolj v rokavicah. Ni mrtvih in ranjenih, čeprav poraz boli. Včasih huje kot najhujša rana.
Šahovska partija je tragika dveh posameznikov, ki vesta, da bo eden moral izgubiti. Remi ni nič, delitev točke je pravljica za majhne otroke, lažna moralka o enakosti moči.
Poglejte, igram z močnejšim od sebe. Ne jemlje me resno, malo je nepazljiv in skoraj ga stisnem v kot. Potrudi se, vendar je zabredel tako daleč, da ne more več zmagati. Remi, delitev točke. Kdo je zmagal? ..Močnejši" se tolaži, da partija ni bila pomembna, da bi nasprotnika lahko zmlel v prah in pepel. Morda čez uro pozabi na dogodivščino. „Slabši", pravzparav bi morali reči „enak" je vesel in žalosten obenem. Zakaj ni pletel mreže za velikega nasprotnika bolj pretanjeno, zakaj je v naglici tako hitro pokazal vse karte? Že res, tu je remi. Zakaj ni zmage?
Vidite, nihče ni zmagal. Oba sta izgubila, čeprav je uradno bil remi".
Po vojni so na novomeški gimnaziji ustanovili šahovsko društvo ..Stojan Puc". To je eden redkih jugoslovanskih primerov, da so nekomu, pa čeprav v ožjih okvirih, še za življenja postavili nekakšen spomenik, pomnik. Fantastične šahovske zamisli kombinatorika Stojana Puca so mlade novomeške privržence šaha neverjetno navduševale. Eden od njih se spominja, da so bili nesrečni, pobiti do konca, če je izgubil, ter lahki kot peresce, če je dobil.
Stojan Puc je bil namreč šahovski borec. Eden tistih poslednjih Mohikancev, ki je znal v pokolu svojih težkih figur najti pot do zmage. V kritičnih in težkih pozicijah je pokazal veliko iznajdljivost in je taktično reševal na videz brezupne partije. Tako mu je često uspevalo, da je poraz sprevračal v zmago, obrambo v napad. Puc je rad žrtvoval, rad je spravljal nasprotnika v skušnjavo. Njegov stil igre je bil neposnemljiv. Vse je vrvelo od fantastičnih zamisli, ki so se zlivale okrog žrtev figur.
Takole pravi danes Stojan Puc: „Smisel šahovske partije je v njenem doslednem, brezkompromisnem boju. Globoko sem prepričan, da je mojstrski šah umetnost, svojevrstna duševna glasba. Nekaj morašr vedeti že kot kavarniški šahist, koliko več kot mojster ali velemojster. Pa ni samo včdenje. Človek z absolutnim spominom bi se lahko naučil na pamet vse doslej odigrane šahovske partije. Vedel bi vse o otvo-
smodnika, hkrati pa ob vžigu zadržujeta izpušne pline in omogočata nastajanje močnejšega pritiska. Ko začne granata drseti po cevi navzgor, del plinov izteka skozi odprtino na spodnjem koncu cevi v nasprotno smer. To je reakcijska sila, ki je po moči enaka sili, s katero pritiskajo plini na dno granatnega tulca. Posledica tega je, da ob izstrelitvi ni nobenega sunka — trzljaja.
Načelna shema je za vse netrzave topove enaka, medsebojno se razlikujejo po kalibru, po gladkih ali zarezanih ceveh ter po zaklepu, ki ima odprtino lahko v zadnjem delu ali pa ob strani. Med seboj se razlikujejo tudi granate.
Netrzavi topovi, ki imajo odprtino ob strani in udarni mehanizem na sredini, uporabljajo granate, katerih tulci so preluknjani. Vsak netrzavi top ima cev z zaklepom, na katerem je podaljšek za odvod plinov. Cev je pritrjena na podstavek, na katerem so tudi merilne naprave. Nekatere armade imajo netrzave topove vgrajene na lahke tovornjake in oklepne transporterje.
Poglavitna prednost teh topov v primerjavi z navadnimi topovi je majhna teža. Tako na primer sovjetska netrzava topova kalibra 82 in 107 tehtata le 86 oziroma 305 kg, medtem ko so navadni topovi ustreznega kalibra težki po 700 oziroma 3400 kg.
Netrzave topove so v drugi svetovni vojni množično uporabljali v bojih s tanki. Pojavile so se tako imenovane kumulativne granate, za katere je značilno, da za učinkovitost ne potrebujejo večje hitrosti. Po drugi svetovni vojni so netrzave topove še nadalje izpopolnjevali.
Vedeti pa je treba, da netrzavi topovi le ne morejo povsem nadomeščati klasičnih topov. Poleg dobrih lastnosti imajo namreč tudi vrsto pomanjkljivosti. Med njimi naj omenimo majhno začetno hitrost in razdaljo neposred-
nim pa kar 400 ton. Da bi topovska lafeta vzdržala tolikšno obremenitev, mora biti dovolj močna in težka, poleg tega pa mora biti top opremljen s posebnimi amortizerji. Prav zaradi tega so celo malokalibrski topovi okorni in težki.
Ena od rešitev zoper trzljaje so topovi, ki so narejeni na nečelih dinamo-reakcijskega delovanja. Moč pritiska se izenači z rekreacijsko močjo, ki jo povzročajo iz zadnjega dela cevi uhajajoči izpušni plini. Topove te vrste imenujemo dinamo-reakcijske ali netrzave. Ker ne potrebujejo lafete, so zelo lahki.
V Rusiji so prvi netrzavi top izdelali leta 1916. V bistvu je bila to cev kalibra 70 mm, ki je bila gladka, na obeh konceh odprta in pritrjena na navaden trinožnik. Ob vžigu smodnika se je v cevi razvil pritisk kakih 1000 atmosfer, in to zaradi tega, ker plini niso dovolj hitro iztekali skozi zadnji del cevi. To je dalo granati začetno hitrost, rekacijska sila. ki je nastajala ob uhajanju izpušnih plinov, pa je bila enaka sili trzanja. Prvi netrzavi topovi so imeli nekatere resne pomanjkljivosti: granate so potrebovale veliko smodnika, začetna hitrost je bila majhna. Strokovnjaki so imenovali novorojenčke kar ..požiralce smodnika".
Kasneje so netrzave topove močno izpopolnili, predvsem Sovjeti. Kar zadeva druge armade, je imela ob začetku druge svetovne vojne manjše število netrzavih topov le nemška vojska. Bili pa so šibkejši in manj zanesljivi od sovjetskih.
Netrzavi top uporablja granate, ki se od navadnih razlikujejo po tem, da imajo na dnu tulca odprtine. Te so pokrite s kartonom ali ploščo iz plastične snovi, ki ob vžigu smodnika zgori. Karton ali plošča preprečujeta ovlaženje
0besjj?rt1* ko so mu v Garmisch Partenkirchnu šven ° vratu dve z*at' medalji, je skromni *trih rr>v.endarle sprejel novinarski „izziv". O moj-,.Re-^rjih iz Begunj je Stenmark dejal:
^'nis pa^ ne 9re skrivati. Elanove smuči 4sr8| j 0 ® nikoli razočarale in zakaj bi jih razo-{jgl . Mislim, da sem s tem povedal vse."
9afce PnlCl so ponosni. Vsi živijo z Elanom. Dru-^ročii flr®' kajti telefoni zvonijo vse dneve, benst850 *ih zas>pala. Vsakdo hoče biti podo-9o^ ^marku in brez „elank" to seveda ni mo-Prav'pQVeda se begunjski mizarji take manije <la tj., otro5k° veselijo. Prav gotovo je namreč, Si n-e9a navala ljubiteljev smučanja letošnjo ip0 ‘ nitlfie pričakoval. Niti izdelovalci smuči ii ?preme niti čevljarji in konfekcionarji. ‘iti, j,- i^lav znajo na Zahodu že nekako razlo-*fudie v popuščanju ekonomske rece-^r6potr k .varčneis. kar zadeva nakup
U>ani ebnih dobrin, je pri nas taka „ei
 ---------------------
v ^Stenmarki
zimo prodali še nekaj deset tisoč parov smuči, pove, da so Elanova vrata odprta vsakemu pridnemu delavcu. Tako pa zaenkrat po zmogljivosti ljudi in strojev ostajajo pri 320.000 parih dilc na leto. S to številko in seveda kakovostjo pa so se Elanovci že postavili ob bok tako znanim firmam, kot so Fischer, Kneissl, Rossignol.
Vsi v Begunjah pa se še danes s tesnobo v srcu spominjajo nekdanjih časov, ko z nič manj kvalitetnimi smučmi niso mogli prodreti enakopravno na tržišče. Čakali in iskali so ..pravega" dirkalnega konja. Našli so ga v pegastem Skandinavcu, ne nazadnje tudi v našem Križaju in Čehoslovaku Zemanu. Temu ob rob še zapišimo, da so elanovci skupaj s .Fischerjem' ta čas edina firma v Evropi, ki izdeluje vse vrste smuči, od ..alpskih" in tekaških do skakalnih, za vse starosti. In kakšna je pravzaprav pot, tudi tehnološka, da pridemo do smuči? Odgovor je skušal dati inž. Andrej Robič, ki že petnajst let dela kot raziskovalec—projektant v Elanovem razvojnem inštitutu:
..Proizvodnja smuči, od tistih rekreacijskih pa vse do tekmovalnih, ni postavljena v okvire kake
znanosti, kot velja to za druga področja. Našo tehnologijo smo z leti razvijali, dopolnjevali in izpopolnjevali, kar je glede na konkurenco na tržišču povsem jasno. Skušali smo najti tudi kaj novega.
V začetku, ko smo se lotili izdelovanja smuči, nismo kaj dosti razmišljali o funkcionalnosti izdelka. Da bi se vendarle lahko prerinili v sam vrh izdelovalcev smuči, smo resno pomislili šele pred petimi, šestimi leti. Naši testni smučarji so nas opozarjali na vse pomanjkljivosti, slabosti. In na teh ugotovitvah smo gradili. Ni trajalo dolgo, ko smo prišli do najpoglavitnejšega spoznanja: kaj mora imeti dobra smučka. Naj to ostane skrivnost."
Po Robičevih besedah je bil Stenmark tisti, ki je elanovce s svojimi dobrimi uvrstitvami v nastopih za svetovni pokal ..zbudil", da so tudi v organizaciji dela nastale nekatere revolucionarne spremembe.
..Vrhunski smučar bo težko povedal, ali so smuči dobre ali slabe, ve le, ali ustrezajo za moker ali suh sneg. Vse drugo je skrb našega
inštituta," pravi. Dodajmo k temu še Stenmarkove zasluge.
Med smučarsko karavano je znan kot čuden „tič". Pogovarja se redko, tudi med treningom ne spregovori ene same besede. Ko konča s testiranjem pred odgovornimi in pomembnimi preizkušnjami, ki prinašajo zmago samo najbolj drznim in najbolj izkušenim, se po nepisanem pravilu takoj umakne v svojo hotelsko sobo.
Enostavno zato, da bi brez tehničnega štaba opravil temeljito analizo o tem, kaj je bilo na treningu dobro in kaj ne, kje so napake in njihovi vzroki. V beležnici, do katere ima malokdo dostop, ima opravljene" vse dobre in slabe lastnosti svojega jaza. Zanj je teh nekaj popisanih lističev največja dragocenost in hkrati recept za številne nastope, v katerih, to smo že nič kolikokrat sami videli, mu skorajda nihče ne more do živega.
Z „elankami" drvi od zmage do zmage, enako elanovci s Stenmarkom. Eno je že zagotovo: za oba bo letošnja smučarska sezona najuspešnejša.
IVO VIRNIK
Leto tisoč devetsto osemintrideseto. Šentjer-nejski veljaki in ljubitelji hitrih konj sedijo v zakajeni gostilni. Beseda teče ob dobrem domačem, kot že nekaj mesecev pred tem, o dirjačih, hipodromu, dirkah, konjereji. Možje menijo, da Čampov travnik za dirke ni več primeren. Konjem na travi spodrsuje, ne dosegajo takih časov kot dirjači na Slovenskem Štajerskem. Šentjerneja primerjajo uspehe svojih konj z ljutomerskimi, cmureškimi, žalskimi. Modrujejo, tehtajo in se odločijo.
Postavili bodo sodoben hipodrom, in sicer slab streljaj od Čampovega travnika na .gorenjski gmajni'. Sestavijo, danes bi rekli gradbeni odbor, blagajniško delo zaupajo izkušenemu mlinarju Francu Jereletu. In kmalu zatem so na gmajni zapeli krampi in lopate. Vaščani so posodili samokolnice, gmajna se je počasi spreminjala. Iz zvezka, v katerega si je danes osemdesetletni Jere-le, okoličani ga poznajo ko rdečega mlinarja, zapisoval izdatke za opravljena dela, je moč razbrati, kdo vse ie pri .rojstvu' hipodroma sodeloval in koliko so Šentjernejci vložili v dirkalno stezo.
Od takrat je preteklo štirideset let, hipodrom pa v bistvu ni spremenil oblike. Zato se lastniki najhitrejših konj izogibajo šentjernejskih dirk. Bojijo se za konje, pa tudi dirjači neradi ubogajo na slabi, ponekod tudi s „šudrom" posuti stezi. In zato so Šentjernejci ponovno sklenili, da bodo poskrbeli za injekcijo in hipodrom posodobili. O tem pravi Alfred Trenz naslednje:
„Da bi tradicionalne konjeniške prireditve prerasle lokalne okvire in dobile trden republiški in jugoslovanski pomen, se je Klub za konjski šport v Šentjerneju (naslednik ..Jahalnega in dirkalnega društva) odločil, da bo bistveno spremenil današnjo dirkalno stezo. Razširili bomo progo (široka bo 12 metrov), zavoja bosta enako široka, in sicer z radiusom več kot 60 metrov, bistveno bomo zmanjšali višinsko razliko, poskrbeli za primerne tribune itd."
Člani kluba so hipodrom sicer stalno izboljševali, skušali zadostiti zahtevam Konjeniške zveze Slovenije in nastopajočih dirkačev. Navzlic temu pa so jim z zveze sporočili, da bodo morali s staro prakso prekiniti. V nasprotnem primeru bi Dolenjska ostala brez vseh kakovostnih dirkalnih nastopov. To pa bi seveda ogrozilo obstoj ene največjih športnih pa tudi turističnih prireditev v novomeški občini. Šentjernejci so staknili glave in že pred dvema letoma naročili projekt za
popolno obnovitev športnega objekta. Pogled na načrt prepriča, da bi Dolenjci lahko dobili zelo lep hipodrom in z njim tudi najkvalitetnejše konjske tekme v Jugoslaviji. Dosedanje konjeniške prireditve so dokazale, da se Slovenci, zlasti Dolenjci, močno zanimajo za tekme. Na vsako prireditev pride najmanj 3000 gledalcev, našteli pa so jih tudi nekaj več kot 6000. Zasluga za vse večje zanimanje gre kakovosti tega športa. Doseženi rezultati so namreč pokazali, da so konji v .zadnjih dvajsetih letih močno napredovali, saj so od prednikov hitrejši 10 do 15 sekund.
„ln ravno zaradi hitrega napredka," je povzel Trenz, „smo se morali za posodobitev odločiti tudi mi. Z obnovitvijo stadiona bomo zmanjšali višinsko razliko tudi na progi, ne bomo pozabili na površinsko odvajanje vode in drenažo, ki bo poskrbela za odvod visoke talne vode. Zgornji ustroj steze bo izdelan po sodobnih normativih, iz zalog zemlje, pridobljene z izravnavanjem celotnega kompleksa (okoli 15.000 kubičnih metrov), bomo na severozahodni strani nasuli tribune in tako pridobili prostor za okoli 3.000 gledalcev. Že sedaj mislimo, da bomo v notranjosti hipodroma kdaj kasneje postavili nogometni stadion s popolno drenažo. Pridobili bomo novo parcelo, tako da bo odpravljena tudi ena večjih napak sedanje steze: proga bo imela enaki .krivini'."
Načrte in želje šentjernejskih ljubiteljev dirja-čev je takoj podprla tudi domača krajevna skupnost. Pa ne samo z besedami: za začetek je ponudila ves nasipni material pa tudi precej denarja. Jasno pa je, da .darilo' krajevne skupnosti za popolno obnovo ne bi zaleglo. Zato je na pomoč priskočila tudi novomeška telesnokulturna skupnost, oziroma njen izvršni odbor. Imenoval je enajstčlanski organizacijski odbor, ki že deluje. Kaže, da šentjernejsko stisko razume tudi dolenjsko združeno delo, ki je že obljubilo svojo pomoč. Tako bodo na .gorenjski gmajni' še enkrat zapele lopate in krampi, in seveda tudi težji stroji, zakaj od takrat, ko je rdeči mlinar natančno zapisal vsako samokolnico, ki so jo ljubitelji konj posodili za posodobitev stadiona, je minilo štirideset let. V tem času pa se je marsikaj spremenilo. Le ena stvar se ni: šentjernejska ljubezen do konj in konjskih dirk je še vedno tako strastna, kot je bila v minulih desetletjih.
JANEZ PEZELJ
v ŠENTJERNEJU NA PRAVEM
hipodromu
Stenmark,
Slanov
glRKALNI
Konj
Dušana Kvedra, s katerim je sodelovala, ko je bil šfe komandir Brežiške čete. Od Marjana Jerina, komandanta Kozjanskega odreda, pa ima potrdilo, da je bila 1942 partizanska kurirka med Brestanico in Sevnico. Tedaj ji je dajala navodila Tončka Čečeva.
Ko so Nemci Brežiško četo uničili v Gorjanah pri Podsredi, so Kinčičeve aretirali. Ob izpustu so Cvetki kot mladoletnici odredili leto dni policijskega nadzorstva. Toda ni se dala ugnati: delala je naprej in se povezala s Tončko Čečevo. Verjela je v pravičnost začetega boja, v ideje, ki so razplamtele upor.
V avgustu 1942 so družino Kinčič ponovno aretirali. Odpeljali so jo v krške zapore, od tam pa poslali v zloglasni celjski Pisker ter jo obsodili na taborišče smrti, Auschvvitz. To so bili dnevi strahotne negotovosti, dnevi nomočnega pričakovanja, polnega groze pred nadaljnjo usodo.
Potem je prišla noč, ko je gestapo ukazal, da morajo vsi, ki so bili sojeni, naprej. Tako so Kinčičeve nepredvideno priključili transportu ukradenih otrok. Strpali so jih v živinske vagone in jih odpeljali v taborišče Frohnleiten, od tam pa naprej v razna taborišča. Otroke so ločili od staršev. Cvetko je doletela usoda ukradenih otrok, romanje od taborišča do taborišča. Spominja se, kot bi bilo včeraj. Prisluhnimo ji:
„Peljali so nas v delovno taborišče Reichgraf na Bavarskem. Transport je štel 186 ljudi. Čakala nas je negotova usoda. Delati smo morali, vsi, tudi dvananjstletni otroci. Slovensko nismo smeli govoriti, strogo so nam prepovedali. Cenzurirali
Dukoviču po vseh teh letih — z glino je povezan vse od otroštva in očetove delavnice — še vedno ni odveč vrteti se v tistem delu keramičnih tovarn, kjer se praši, Kot da niso za njim že številna leta, se spretno giblje med mlini in transportnimi trakovi. Nad sobo z avtomatiziranimi komandnimi ploščami velike tunelske peči v Račjem selu je njegov delovni prostor, kjer ne manjka nepogrešljivo lončarsko kolo, niz vreč in škatlic z vzorci gline in raznih rudnin. Na mizi kup podatkov o žganju vzorcev, odstotkih vlage, trdnosti, kemične formule. Z vajeno kretnjo trka po številnih izdelkih od umetne keramike do ploščic. Videti je, da je vedno znova očaran od čistega zvena, ki ga daje tem izdelkom edinstvena glina iz Račjega sela.
Nova tovarna v marsičem orje ledino. Pred meseci so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti tehnične narave. Dukovič je vedno znova optimist. Navsezadnje ima za seboj trdo šolanje na
predvojni šlezijski višji keramični šoli. Bil je v skupini, ki ji je bila po vojni zagrebška mestna občina naložila, da najde nekaj, kar bi dajalo kruh številni delvovni sili. Nekateri so zmajevali z
glavami ob predlogu, da bi zastavili industrijo iz „blata"; danes je to znana tovarna Jugokeramika
v Zaprešiču. V vznemirljivem spominu ima še vedno pohvalo delavcev v Kumanovu. V Zaječaru je botroval prvemu porcelanu iz povsem domačih surovin. V večini teh krajev je sodeloval pri šolanju strokovnjakov.
Glina okrog Račjega sela ga navdaja z novimi mislimi; v tovarni vztraja dostikrat do poznih ur.
Ob obiskih Mirne, materinega rojstnega kraja, je delal izlete v okolico. Franjo Bulc z Mirne je bil prvi vodnik. Žilica Dukoviču kmalu ni dala miru, da ne bi vedno znova krenil na številne pohode z vrečami za vzorce, nepogrešljivim krampom in lopato. Takrat tod seveda ni bilo niti preproste lončarske peči, marsikaj je zato poskušal v pečeh Jugokeramike in Bedekovičev. Pri
so nam vso pošto. Najmlajši so morali obiskov«1 tečaj nemškega jezika in se učiti nemških navad To naj bi bili nemški janičarji.
Posebno črni so bili dnevi, ko so vrstniki dob vali obvestila o smrti staršev iz drugih tabori# Takrat smo vsi žalovali. Čeprav smo bili še otro0 smo stikali glave in naklepali, kje in kako lahko škodovali okupatorju. Zboleti nismc semeli, kajti kdor je šel v bolnišnico, se ni ve< vrnil. Životarili smo po raznih taboriščih lačni j' žalostni, proč od svojih nadražjih. Čakali smoif upali in tako so nam minevala otroška let* Mnogi izmed nas so po vrnitvi domov ostali čist* sami.
Osvobodili so nas 19. aprila 1945. Veseljei bilonepopisno. Vse, kar je bilo rdečega, smo’ navezali okrog vratu, dekleta pa smo šivale zna srpa in kladiva. Tega nam niti osvoboditelji Am rikanci niso odpustili. Toda zakaj bi snem* rdeče rutke izza vratu? Seveda jih nismo. Odlo no smo vztrajali na poti, ki so jo prehodili na starši, naši bratje in sestre, naši partizani."
Po vojni ukradeni otroci niso pozabili na le nadvse iskrenega tovarištva, ki jim je lajšalo san to in žalost, jim nadomeščalo družinske vezi. tovarištvo še živi in srečanja nekdanjih otrok še danes, ko so vsi odrasli, zanje eno najlep1 doživetij. Toda Cvetka Kinčičeva je prepričat11 da so ostali preveč skromni in da smo zaradi tef pozabili nanje. Ne misli sebe, ona je bila aktivi ka in so ji to priznali, medtem ko drugi še ni dobili nadomestila za izgubljeno otroštvo.
JOŽICA TEPPČ
uveljavljanju te industrije doma ni šlo najla^1 vendar ni nikoli niti pomislil, da bi šel iz držav«' češ da je doma dovolj dela.
Pravzaprav mu v sedanjem delovnem okoli11 ničesar ne manjka. Med mladimi fanti, ki so se 1 Račjem selu prvič srečali s to proizvodnjo, vrsto ljudi, ki se bodo lahko razvili v sposob^ strokovnjake.
Svoje glazure so že osvojili, čeprav so v pr°l? vodnji še uvožene, dokler se ne iztečejo pogod^' sklenjene z Nemci. Velika zmaga bi bila, če bi jr uspelo nadomestiti uvožene šamotne predale žganje ploščic. Nekatere lahko uporabijo več k® stokrat, dosti pa jih zdrži komaj dvakrat. Du^ vič meni, da razpolagajo z izrednim šarhotoni/ ne bo treba niti dekagrama uvoziti.	.j
Vrsta keramičnih tovarn po svetu ima tlJ tako imenovane pomožne delavnice. V Jug°^ rami ki se z izdelovanjem umetne keramike v t* ■ delavnici ukvarja okrog 50 ljudi. S temi izc*eL zaslužijo domala za 50 odst. vrednosti proizv ^ nje ploščic. Izdelke umetne keramike narti1"® vstavljajo v peči tako, da izkoriščajo morebi* praznine. Dukovič ob tem opozarja še na P ^ membno lastnost teh delavnic: v njih si narr,rij lahko služijo kruh invalidi, ki sicer v tovarni ne imeli tfeč dela.
Hubert Dukovič, po očetu Hrvat, je po sve^
mnogočem dopolnil veščine iz očetove l°n.
sko-pečarske delavnice. Umirjenost, ki jo terJ,
tako oblikovanje na lončarskem kolesu ali
strija, ga podžigata k nadaljnjim iskanj®
„Nimam potrpljenja, če nekaj gre," govori o * ^
jih iskanjih. „Če se mi posreči lepa glazura, nisf.j,
ne lačen ne žejen!" Ni lahko narediti vel' «
keramičnih plošč — v Račjem selu so jih zfT1°ie
že v velikosti 70 x 40. Arhitekti notranje °Pre^
se v Račjem selu radi oglasijo. Za Hub® w
0°'
Dukoviča pa je najlepše priznanje, če lahko 1 kaj novega.
ALFRED ZELEZN1
ŽIVLJENJE Z .BLATOM”
Težko bi našli v državi pomembnejšo keramično tovarno, kjer ne bi imel vmes svoje prste Hubert Dukovič z Mirne. Pionirsko delo z glino ga je vedno pripeljalo tja, kjer se je delalo kaj
novega. Ko se je delo uteklo v tirnice redne industrijske proizvodnje, je ponavadi šel za novim. Sedaj je navkljub upokojitvi dejaven v Industriji gradbene keramike v Račjem selu pri Trebnjem.
kaj so nevarnosti, kaj žrtve in kaj ukradena mladost.
Žal to ni pravljica, ampak resnica, boleča resnica nezaceljenih ran. Cvetka Kinčičeva, nekdaj Zidaričeva iz Brestanice, jo je doživljala. Oče je po prvi svetovni vojni leta 1919 kot zaveden Slovenec pobegnil iz Nabrežine in se zaposlil v se-novskem rudniku. Brestanica je postala njegov novi dom, tam se je poročil. V zakonu so se mu rodili trije otroci; Edi, Cvetka in Jožko.
„Zaradi očetovih revolucionarnih idej smo bili vseskozi zaznamovani," se spominja Cvetka. Spričo te svoje pripadnosti je oče večkrat izgubil delo. To ga ni preplašilo in pozneje tudi njegovi otroci niso klonili, niso verjeli lepim besedam tistih, ki bi jih bili radi spreobračali.
Seme je bilo posejano in je vzklilo. Starejši Cvetkin brat Edi (rojen 1925) je bil že 1939 skojevec. Leto pozneje so ga aretirali, ker je risal srp in kladivo, simbol svoje revolucionarne pripadnosti. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo so Nemci prišli z zapornim poveljem, vendar ga niso našli. Zaprli pa so očeta. Edi Zidarič se je 22. junija 1941 pridružil borcem narodnoosvobodilne vojske na Gorjancih in tako postal prvi partizan iz Brestanice. Boril se je v Gorjanskem bataljonu, potem v Kozjanski četi in nazadnje v Zagorskem odredu, od koder se ni več vrnil. Padel je 1944.
Z enakim mladostnim navdušenjem kot Edi sta se kot aktivista vključila v narodnoosvobodilni boj tudi Cvetka in njen mlajši brat Jožko. O Cvet-kinem delu na terenu 1941 priča pismena izjava
Cvetka Kinčič
MLADOST IN POGUM
Življenje teče kot reka, dalje, samo dalje. Toda spomini se vračajo. Pred generacijo, ki je doživela vojno, vedno znova zaživijo tedanji razburkani časi, zato da v tem mirnem toku ne bi pozabili,
.
d vroPska arheologija po drugi svetovni vojni ni l9RR8la ve^e9a presenečenja kot je bilo leta tiso i °?kritje Lepenskega Vira, kulture, stare 8 Na h '*' *~azar Trifunovič, tedanji ravnatelj Vž,r.?^n.e9a muzeja v Beogradu, je na najdbišču da	"Menim,	da ne pretiravam, če rečem,
to N°m.en' odkritje Lepenskega Vira za sedanjost i® nekoč za kulturni svet pomenilo odkrit-
'n ta Lepenski Vir, ki je še danes svetovna PriiZac|j?> se nam je pred dnevi predstavil v naj-V *ektn.eišem ljubljanskem razstavišču. Arkadah.
kviru razstave z naslovm ..Začetki umetnosti Vjn*^mlju Srbije — od Lepenskega Vira do vile *' ^rec* na^ so postavili sicer malošte-§gStn' a značilen izbor arheološkega gradiva od ®9a do drugega tisočletja pred našim štetjem.
karn° Pa Je ^as celotnega neolitika (mlajše nar ene dobe), ko je človek v svojem odnosu do SVoiVe naredil odločilni korak, prvič ji je vsilil (sred -0*10, s' 1° začel podrejati. V mezolftiku ojj kameni dobi) je še popolnoma odvisen PriprJe-i 2<3ira sadove> k' mu i'h ie narava sama Dnir~ a> *ov‘ živali, ki so prav tako kot on 0rne naravi.
v neolitiku, pa zna človek že sejati žito, tovan- .s’ ie živali, ima stalno bivališče, popo-je odkfm iz kra*a v kraj, s trebuhom za kruhom, Posta enkalo. V tem novem odnosu do narave pa rrio Qne ^?vek tudi duhovno drugačen, govori-tako t n°V.'. »ne°litski" kulturi. Sprememba je l0lYUj err»eljita, da rečejo znanstveniki temu prestarim tudi ..neolitska revolucija".
se ie zgodil na Bližnjem vzhodu in se 0*e siril proti zahodu, v današnjo Evropo. *v*ei 16 Srbiie je na tej poti važna postaja. V v*hod 2 vzbodn'm Sredozemljem in Bližnjim Pokra0m se na t'eh današnje Srbije in njenih I ^nač ^ .razv'*° bohotno življenje, ki ga danes I Vjr Q^ei° Predvsem tri slavna imena: Lepenski • Starčevo in Vinča.
Skrivnost visoke kulture Lepenskega Vira ostaja še naprej svetovno važno arheološko vprašanje. Pripisujejo mu ključno mesto za razumevanje za* četkov obče človeške prazgodovine. Od kje ta kultura, ali ta kultura prevzema in nadaljuje ledenodobne in mezolitske kulture širšega Obdonav-ja, ali pa je posredi izbruh samonikle in visoko razvite civilizacije z lastnim duhovnim ozadjem?
Kdo so bili klesarji skrivnostnih kamnitih glav in postav z Lepenskega Vira, glav, ki so prišle kakor povodni možje na dan ob gradnji džerdap-ske hidroelektrarne? Iz prodnika izklesanim soham pravijo „ribji možje". Stari so 8 tisočletij. Umetnostni pristop klesarjev Lepenskega Vira razkriva nezatajljivo težnjo po upodabljanju impresivnih, grozo vzbujajočih soh. Nekaj podobnega so našli samo še v Moldaviji, na Krimu in celo v Palestini.
Kultura Lepenskega Vira sicer sovpada s poljedelskimi civilizacijami Bližnjega vzhoda, vse bolj prepričljivi pa so dokazi, da se je pojavila samostojno. Pomeni to hkrati tudi samostojno oblikovanje prvotne evropske omike? Lepensko naselje, domiselno zgrajena poslopja in prepričevalni dosežki umetnosti so sad dela in genija ljudi, ki so bili, to dokazujejo antropološke raziskave, protoevropeidi. Rekli bi kar Praevropejci.
Kasneje je prišlo do mešanja kultur. Prišleki z Jutrovega in iz Sredozemlja so prinesli v Podonavje in na centralni Balkan neolitsko revolucijo r z razvitejšimi gospodarskimi in družbenimi oblikami, oprtimi na poljedelstvo in živinorejo. Zanimiva je sočasnost neolitske revolucije v različnih delih sveta. Na Kitajskem so začeli ob tem času gojiti proso, v Južni Ameriki koruzo, na Bližnjem vzhodu in pri nas pa pše.nico in ječmen.
Sredozemski prišleki so dosegli svoj višek v naselju v Starčevem, ki leži v plodni ravnici nedaleč od Lepenskega Vira. Srečanje obeh omik, praevropejske in jutrovske, če lahko temu tako
rečemo, je bilo očitno miroljubno. Oboji ne poznajo orožja za ubijanje sočloveka.
Kakorkoli že. Lovcem in nabiralkam (domnevajo, da so sadeže nabirale ženske) so bila šteta njihova tisočletja — čas jih je pregazil, pa naj so še tako posmehljivo gledali na poljedelce — prišleke, ki so začeli sejati hibridno pšenico, udomačevati živali, širiti hiše, ograjevati staje v zaprta dvorišča in častiti bogove po svoji podobi.
Srečala in zlila sta se dva svetova. Razloček je tudi duhoven. Za kulturo Lepenskega Vira je značilna usmerjenost v smrt in čaščenje mrtvih. Pokojnik ali deli njegovega trupla so z vso spoštljivostjo položeni k poslednjemu počitku v njegovi „hiši". Nad lobanjo je kot obeležje pokojnikove osebnosti postavljena monumentalno skle-sana glava. Vse grobne jame so si podobne, grobnih pridatkov ni veliko, gre za ideologijo, ki ni primitivna. Rekli bi celo, da ne razločuje med ljudmi.
Tvarna zapuščina starčevačke kulture, kulture prišlekov, kaže na drugačne osnove verskih predstav. V središče je postavljeno čaščenje plodnosti. Poveličujejo rodovitnost narave. Tu so posode v obliki spodnjega dela ženske, figurice doječih mater, drobni kipci sedečih žensk z veliko posodo v naročju. Te plastike so odkrili v ;hrambah žita, nekateri kipci imajo v glino vmešano pšenično zrnje. Zdi se, da so nekdanji po-Ijdelci verovali v njihov razmnoževalni vpliv.
Po drugi strani pa kaže številčnost ženskih figuric v starčevački in sledeči vinčanski kulturi na poudarjeno žensko vlogo v novem in organiziranem poljedelsko-živinorejskem gospodarstvu.
Razstava ..Začetki umetnosti na ozemlju Srbije" je bila mimohod tisočletij. Na eni strani je slavna lepenska glava iz sivega prodovca, „ribji človek", nekateri so ga imenovali tudi „Danu-bius". Monumentalno in kar nekam trpeče vztra ja v nekakšni melanholiji „vzpona človeka".
Kamnu sledi glina, plemenita ilovica. Starče-vačka in vinčanska kultura, kultura prišlekov z
vzhoda. Venere so spočetka rejene, rekli bi izrojeno debele. Vse kaže, da so nastale v družbi pomanjkanja, kjer je ljudem vzor obilje. Debela Venera je prispodoba prvinskega gona po samoohranitvi.
Debele Venere zamenjajo s stoletji in tudi kakšnim tisočletjem za plodnost odgovorne ..velike matere" z dojenčki na prsih. Nato pa nenadoma vitke in somerne ženske figure. Nenadoma samo na videz, na razstavi. Veliko časa je moralo namreč preteči in veliko Donave, da je človeštvo v najmlajši vinčanski kulturi doseglo tisto stopnjo družbenoekonomskih odnosov, za katero so značilne zaloge hrane in zagotovljeno prežitje.
Odlike tega veselega časa so za večno vžgane v vinčansko glino. Veseli so morali biti spretni prsti umetnikov, ko so oblikovali obredno rajanje vitkih plesalk, ki so po telesu (glini) preluknjane. Najbrž je v luknjicah nekoč tičalo pisano cvetje in perje. Krhka in vitka umetnost vinčanske kulture, ki sega v drugo tisočletje pred našim štetjem, dokazuje višje oblike družbenega življenja, občutek za skupnost in sorazmerno varnost.
Tu se moramo posloviti. Vse ostalo je znano. „Vinčanska civilizacija" ima stike s Kavkazjem, kjer je doma baker. Nastopa bakrena doba.
Arheologi bi bili nesrečni, če ne bi našli naslednjega člena v verigi, ki se jim tako rada pretrga.
Naše slovo torej velja podonavskemu neolitiku, podonavski mlajši kameni dobi. Ko je Napoleon prišel s svojimi vojščaki v Egipt, seje ustavil tudi ob piramidah in baje izjavil: „Vojaki, pet tisočletij gleda na vas".
Kamnita glava podonavskega „ribjega človeka" je v primerjavi s piramidami samo zrnce.
Njegove toge oči pa so zrle v donavsko sotesko že takrat, ko je bil tam, kjer so danes in že tisočletja piramide, en sam veliki pesek. Tako vsaj mislimo mi, potomci prišlekov z vzhoda.
M. B.
OB ZIBELKI UMETNOSTI
VLASfA zAbranskV češkoslovaška
Mladina že nekaj let uporablja svoj Športni modni stil in ji ni prav nič mar, kaj priporočajo starši ali pa modni časopisi za zrela leta. Novo je letos to, da bomo videvali veliko manj modrih kavbojk, pač pa dolge hlače iz mehkega žameta ali flanele ali pa iz popelina.
Modne ženske hlače so lahko spodaj tudi ravne, vendar mnogo ožje, kot smo jih bili vajeni doslej, najbolj moderne pa so take hlače, ki so pri gležnju stisnjene ali s paSčkom ali pa z elastiko. Zraven se dobro poda bluzon.
velikokrat kombiniran z volno ali usnjem, pa športna kapa s ščitnikom in športni polvisoki čevlji.
Mlada dekleta bodo majhne torbice, podobne večji denarnici, nosile na vrvici okoli vratu. Razna draga vrhnja oblačila niso potrebna, ker so za pomlad moderni debelejši puloverji ali pa se mladina spodaj dobro obleče in nosi k hlačam le tanjši bluzon.
Navdušene za krila, predvsem dekleta močnejših postav, bodo lahko odvečne okrogline skrile pod številne gube. Modni poudarek
takemu stilu dajejo barvaste malo debelejše nogavice in pa športni polvisoki čevlji. Značilno zanje je, da imajo gumijast podplat in da so udobni. K športni bluzi sodi za okras kravata, lahko pa tudi rutica okrog vratu.
Spreminjajo se tudi dekliške frizure. Dolgi lasje bodo počesani na prečo sredi glave in na obeh straneh pripeti z glavnički, včasih bodo zadaj speti v čop, včasih pa jih bodo dekleta spela vrh glave in pokrila s športno kapo.
R. BAČER
sunka
v testu
* W
Marija Zupančič
Kadar je v hiši praznovanje in večje Število gostov, si lahko tudi zasebniki omislijo šunko, pečeno v testu, ki je odlična, ker v njej ostane ves sok. Pri kuhanju namreč precej tega ostane v vodi. Če pa ne potrebujete ravno cele šunke, lahko v testu pečete tudi šinjek. Kako ga pripravimo, je povedala kvalificirana kuharica Marija Zupančič iz
»Gostišča Loka'1 mestu:
v Novem
»Potrebujemo 2 kg moke, 2 jajci in nič drugega, razen šunke. Če v testu pečemo šinjek, je potrebna le polovična količina moke. Zamesimo testo (brez soli), ga razvaljamo in vanj zavijemo šunko ali šinjek ter pečemo šunko 3 do 4 ure pri temperaturi 150 do
170 stopinj. Šinjek se speče v eni uri.
Ko vzamemo iz peči, testo še toplo prerežemo in ga odstranimo (zavržemo), šunko pa narežemo in takoj serviramo. Zraven ponudimo nariban hren, trdo kuhana jajca in kisle kumarice."
Zupančičeva je rekla, da je tako pečena šunka slastna, dobra pa je le topla.
30B3HEB3BH3
fekarna jascarica
Znana je tudi pod imenom cesarski koren, ker ima veliko zdravilno vrednost, katero so spoznali že naši davni predniki.
Jaščarica raste po vrtovih, ima v zemlji sočno, debelo in vejnato rjavo koreniko, ki vsebuje mleček. Iz korenike poganjajo votla svetla in gola stebla, listi pa so grobi, po spodnji strani nekoliko kosmati. Pritlični listi so pecljati
troštevni, zgornji pa sede na koncu napihnjenih nožič. Vsi listi so debelo napiljeni. Beli cveti so zbrani v velikem sestavljenem kobulu. Cvete julija in avgusta.
Nabiramo koreniko, in sicer spomladi ali jeseni. S korenike odstranimo korenine, jo razrežemo in posušimo. Za zdravilo uporabljamo čaj iz 6 do 8 gr posušene koreni-
ke na skodelico vode. Pomaga pri krčih, razburjenju, kroničnem bronhialnem in želodčnem katarju, pri naduhi ter prebavnih težavah. Prav tako je jaščarica zdravilna pri zaostali menstruaciji in napenjanju. Žganje, v katerem smo namakali koreniko, krepi želodec. Vodo, v kateri se je kuhala jaščarica, lahko uporabljamo tudi zunanje. Pomaga pri gnojnih ranah in čirih.
brez besed
BORIS LEKIČ JUGOSLAVIJA
ropotarnica
O KNJIGAH
— Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat.
Weber
— Soba brez knjig je podobna telesu brez duše.
Cicero
— Vsaka doba ima svoje knjige.
Koran
— Knjižnice so kot lekarne: mnogo strupa, malo zdravil.
Premontral
— Preden iztrgaš list iz knjige, poglej, če ni tvoja.
Sommerville
O SLAVI
— Slava je strup, ki ga je treba jemati v majhnih dozah.
Balzac
— Tragedija slave je v tem, da moraš zapraviti preveč časa, da bi ostal slaven.
Picasso
— Slava tudi najbolj znanih ljudi, počiva vedno z enim delom na kratkovidnosti oboževalcev.
Lichtenberg
O USPEHU
— Če imaš uspeh, te spoznajo ljudje, če nimaš uspeha, spoznaš ti druge.
Anon
— Uspeh se pogosto smatra za genialnost.
Čapek
— Moški, ki je uspel v življenju — to je človek, ki zasluži več kot lahko njegova žena potroši. Ženska, ki je uspela v življenju — to je tista, ki je našla takšnega moža.
Guitry
> . J* ..
'JOŽE VIDU
recenzija
počeni
lonci
človeštva
Pilm „Let nad kukavičjim ^Bzdom" je pritegnil veliko Pozornost širokega občinstva Predvsem zaradi tematike, ki jo režiser Foreman zares odlično r?*Preda v izredni filmski govorici. Vendar bi režiser brez isto-'menskega literarnega dela ^»eriškega pisca Kena Keseya, Kateremu je „Let nad kukavič-l|n’ gnezdom" prvi roman, ne ^flogel ustvariti tako svojevrst-ne in v osnovi strahotne slike sodobne družbe. Prav ta roman ^o nedolgo tega dobili v slo-venskem prevodu. Izdala ga je Založba Obzorja, prevedel pa naš dolenjski rojak Filip Rotar.
Roman pripoveduje o življenju v nekem zavodu za duševno “olne. Pripoved, kateri daje niočan pečat vsakdanjosti jezik. Pomešan z žargonom in govorico ulice, presega okvire zgolj dogajanja v norišnici. V podtonu je ves čas čutiti napeto in silovito drezanje v nečloveške sestavine sodobne družbe. Norišnica pod spretnim pisateljevim peresom postaja karikirana podoba družbe, v kateri se svobodna človekova osebnost duši in niči pod vsemogočnostjo Sistema (pisatelj ga piše z veliko začetnicol). Umobolnica je ..tovarna v okviru Sistema, v kateri popravljajo napake", ozdravljen bolnik je ..proiz-vod .... pohvala celotni industriji", tisti pa, o katerih je družba odločila, da so nori, so ..napake", „počeni lonci človeštva", ki so iz obrata ..psihoke-ramike" prišli z napako.
V ta svet vstopi človek, ki je Poosebljena individualnost in ^Ijenjskost. Ko vse kaže, da “° Povsem razrahljal Sistem, se ..ta resnična sila" grozovito Ijja&uje. Iz energičnega McMurphyja naredi z možgansko operacijo „kumaro" (nepre-
prebrali smo
ZMANJKUJE MU ČASA
..Velika želja: študij likovne *9oje na pedagoški akademiji, ® mi ne bo izpolnila, kajti staral nočejo niti slišati o tem." ako pravi Mitja Berce iz Slep-j8 pri Mokronogu, učenec ,etrtega razreda novomeške [^tijske tehniške šole. Osvoje-,®9a znanja ne bo takoj upora-četudi na kmetiji, ki je I ^merjena v živinorejo, primanjkuje delovnih rok. „Najbrž bom | ^iral biologijo."
Berceta ne zanima le kmetove, prostega časa ne izkoristi za učenje, vrtenje filmov v l°kronoškem kinu ali za izde-^vanje likovno domiselnih ®tličnih posod iz betona. Če tegne, tudi slika. r. v otroških letih je s palico po zemlji in pesku, s kredo L® zidovih, celo po notranjih v.eriah hiše. Toda črte, ki jih je ®kla njegova roka, niso bile r°vsem naključne. Sprevračale . Se v like in podobe, ki so predale otroško naivnost. Tedaj ( ni slutil, da se v njem skriva smisla za likovno oblikova-*6. kot ga premorejo njegovi j/tniki. „To se mi je razkrilo v novni šoli. Od vseh predme-(v sem imel najraje likovni ?uk." Da je bilo njegovo risa-j* za vzor sošolcem, najbrž ni e“a posebej poudarjati. „Obli-
koval sem glasilo .Plamenčki', za vajo prerisoval podobe znanih književnikov, doma pa ustvaril veliko grafik in slik v temperi."
Slik se muje nabralo toliko da je dokajšen izbor razstavil najprej v šoli, nato pa še v okviru trebanjskega salona likovnih samorastnikov. Kasneje so bila njegova dela na ogled še na priložnostni razstavi v novomeškem Oomu JLA. „Z nobene razstave nisem dobil nazaj niti ene slike."
Srednja šola: plakati, načrti, skice, likovno opremljanje prireditev in oblikovanje šolskega glasila — našteto in še kaj je delo Bercetovih rok. „Nenehno mi zmanjkuje časa za temlji-tejše posvečanje slikarstvu. Izdelal sem si stojalo, paleto, imam barve, čopiče, tudi notranjih pobud ni malo, pa vseeno bela platna ne utegnem preleviti v slike, ki bi bile v tehničnem pogledu korak naprej od tistega, kar sem ustvaril doslej."
Motivno'se krog njegovih slik razteza od bežnih vtisov iz okolja do zahtevnejših krajinskih pejsažov in celo portretov. ..Motivi in barve, ki jih izbiram, so odvisni od razpoloženja. Ne gre mi za natančno posnemanje, ustavljam se le pri značilnih
..Slovenija sedemdesetih let" je naslov knjige (izdala jo je Državna založba Slovenije), v kateri je dr. Avguštin Lah prikazal vsakršne značilnosti razvojne poti in dosežkov na Slovenskem v pričujočem desetletju. V štirih okvirnih poglavjih je Lah obdelal problematiko slovenskega življa, gospodarski razvoj in njegove usmeritve, naravne zakonitosti in urejanje okolja (tudi z vidika perečih ekoloških zagat) ter izobraževanje in kadrovska vprašanja. Knjiga prinaša obsežno in poučno opisano gradivo, lahko zapišemo, da je hkrati tudi poskus znanstvenega povzetka dosežkov in razvojnih tokov na Slovenskem v sedemdesetih letih. Besedilo je Lah dopolnil s številnimi barvnimi fotografijami, risbami in tabelami.
TIGR
Dr. Tone Ferenc, znanstveni svetnik v ljubljanskem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, je doslej napisal že vrsto člankov, razprav in knjig o dogajanjih med NOB, v letih 1968 — 1971 je uredil brestaniški Muzej slovenskih izgnancev in pred dvema letoma nastopil kot priča na sodni obravnavi proti zločincem v tržaški Rižarni. V tisku je njegova knjiga virov o nacističnem raznarodovanju Slovencev, pri založbi Borec pa je pred nedavnim izšla knjiga ..Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940", za katero je dr. Ferenc pred tremi leti dobil Kajuhovo nagrado.
O organizaciji TIGR se na Slovenskem ni razpravljalo dve desetletji po osvoboditvi; vzroki za ta molk tudi iz pričujoče knjige niso razvidni. Odločitev za pisanje knjige je padla tedaj, ko je dr. Ferenc v Bonnu, Rimu
akc^org^ziizadje
tisa
vasretriji in Italiji
spornJLacli
in na Dunaju odkril precej arhivskega gradiva o ..tigrov-cih". Tako je lahko dokumentirano opisal miniranje železniške proge pri Judenburgu aprila in maja 1940 ter podobno akcijo junija istega leta pri Trbižu. Te akcije so bile do takrat največje sabotaže v tretjem rajhu in v Italiji, in četudi niso povzročile večje gmotne škode, so imele velik psihološki učinek in spravile v zaskrbljenost nemške in italijanske oblasti. Temu primerne so bile tudi preiskave, ki so pripeljale do smrtnih obsodb veliko ..tigrovcev".
Dr. Ferenc je na podlagi dokumentov raziskal tudi usode posameznih članov organizacije, ki se je ukvarjala celo s Sr-jenjem protifašistične literature, z obveščanjem in zbiranjem podatkov o razmestitvi nemške vojske in vojaških naprav. Knjiga prinaša vrsto doslej neznanih podatkov o celovškem in drugem tržaškem procesu proti „tigrovcem", v sklepnem delu knjige pa dr. Ferenc ugotavlja, da „spopada med člani organizacije TIGR in italijanskim okupatorjem na Mali gori sredi maja 1941 ne moremo imeti za začetek narodnoosvobodilnega boja", čeprav je res, da se je večina ..tigrovcev" kmalu znašla v vrstah partizanov.
D. R.
zdavnaj razprodana!) in „Se-dem krst za Ronkarjevo družino". Slednja je pri omenjeni založbi izšla šele pred kratkim in dve tretjini celotne naklade
go z naslovm ..Vladka, Mitka, Mirica". V njej je zbranih enaintrideset zgodb o raznih plateh otroštva treh pisateljičinih hčera. Krajši izbori pričujočih zgodb, ki so bile v prvih desetletjih tega stoletja prvotno ob-Ijavljene v mesečniku „Domači prijatelj" in še nekaterih revijah, so že nekajkrat izšli v knjižni obliki, nazadnje leta 1960 pod naslovom „Veliki in mali ljudje". Tokrat so dopolnjene še z dvema tekstoma ter s spominskim zapisom pisateljičine hčere Mire (Jelovšek—Skrinja-rič) in spremno besedo Erne Muserjeve. Zgodbe o Kvedrovih deklicah so ljudje radi brali že pred dolgimi desetletji, privlač-
posameznostih. Od teh je odvisno, ali so barve žive, poudarjajoče ali umirjene. Pri portretih se trudim, da ne bi prihajalo zgolj do silhuetnih orisov. Zdi se mi, da mi je še najbolj uspela lastna podoba."
Berce si ogleda domala vse razstave v Trebnjem, Novem mestu ali Kostanjevici. ..Videti slike mi ne pomeni samo bogatenje trenutkov, ko postavam pred njimi, ampak tudi širjenje
ne pa so tudi dandanes, kajti niso zgolj podobe o odraščanju otrok, ampak se skozi nje kažeta tudi utrip družbenih razmer, v katerih so nastajale, in ustvarjalna volja pisatejice. Zgodbe pričajo, da se je Kvedrova pred klofutami časa, ki ženskam ni bil naklonjen, umikala v svet svojih hčera, k njihovim doživetjem in modrostim. V tem svetu je pozabljala na revščino in si nabirala moči za (tudi literarni) boj zoper malomeščanske predsodke.
improvizacije
Dokaj obsežno bero esejev, študij, literarnih in gledaliških kritik in podobnega je Bojan Štih še dopolnil s knjigo „Faustove improvizacije Mar-gueriti", ki je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije. V kratki opombi pravi Štih, da je „zamisel o pričujočih pismih" nastala že na začetku sedemdesetih let, ko je pripravljal uprizoritev Marlovva „Tragedije o doktorju Faustu". Sploh pa podnaslov knjige (Trinajst esejev o ljubezni, umetnosti in Carnioli) dovolj zgovorno kaže, o čem razmišlja Stih, a vseeno je treba dodati, da so besede o ljubezni prej ko ne zgolj vez med posameznimi improvizacijami ter da so srčika Štihovega razpravljanja številne razsež-
znanja o slikarskih veščinah. Prebiram tudi ustrezno literaturo."
Tako pravi Mitja Berce, ki se gotovo precej loči od povprečnega dandanašnjega srednješolca. Zanj nista dolgočasna ne šola ne delo doma, prostega časa pa mu zmanjkuje zato, ker zna združevati prijetno s koristnim.
D. R.
nosti umetnosti (s posebnim ozirom na ..kranjske" razmere). Razen sedme, desete in trinajste smo ostale improvizacije že pred poldrugim letom ali kaj brali v sobotni prilogi časnika Delo.
tematski pogled
Izbora pesmi Srečka Kosovela, ki sta izšla v petih letih po njegovi smrti, in okoli deset podobnih knjižnih izdaj (vključno z ..Integrali", 1967, in prevodi v tuje jezike) v času od zadnje vojne naprej - pomeni zdaj, ko imamo pred seboj štiri zajetne knjige njegovega ..Zbranega dela", zgolj strnjen uvod v odstiranje Kosovelove pesniške podobe. Zdaj sta res docela razvidna pravi obseg in vrednost pesniškega dela, o katerem je bilo v prvem izboru leta 1927 s kratko opombo rečeno, da zapuščina ni izčrpana ter da bo objava vsega gradiva odvisna od slovenskih kulturnih razmer.
O slednjih in njihovemu vplivu na izdajanje Kosovelove zapuščine bi bilo moč napisati marsikaj, toda že dalj časa je znano, da so neznansko dolgemu časovnemu razponu, v katerem se je zlagoma (brez primere), zamudniško odgrinjala pesnikova podoba do zdajšnje celote, botrovali zlasti številni vzroki literarnozgodovinske in še kakšne narave. Deloma so to zamudništvo blažile omenjene izdaje, ob ..Zbranem delu" pa te lastnosti nima več najnovejši izbor Kosovelovih pesmi, ki ga je za zbirko ..Kondor" pri Mladinski knjigi pripravil, uredil in z opombami opremil pokojni Alfonz Gspan.
„Pesmi in konstrukcije". Zbirka je urejena tako, da tistim, ki jim je v glavnem namenjena (to pa je najbrž srednješolska mladina), nudi dokaj zaokrožen pregled nad Kosovelovim pesniškim delom. Gspan se je namreč odločil za tematsko predstavitev slednjega in za šest vsebinsko zaključenih razdelkov izbral pesmi o Krasu, ljubezenske, pesmi, ki izpovedujejo samoto in odtujenost, domovinske in pesmi s socialno revolucionarno tematiko, pesmi o predsmrtnih slutnjah in meditacije o smrti, izbor pa končujejo t. i. konstrukcije s pesmijo „Konec", v kateri se utrujeni pesnik eiiači z zablodelim, umirajočim in umrlim romarjem, ki ni našei poti k soljudem.
Pričujoči izbor, ki ga dopolnjuje spremna beseda Lina Le-giše, pomeni uresničenje še enega od številnih možnih pogledov na vsebinsko in oblikovno raznovrstno pesniško delo Srečka Kosovela.
mičnega popolnega idiota), da postane nazoren „primer tistega, kar doleti človeka, ako se upira Sistemu". Uničenje svobodnega posameznika v romanu sicer rodi osveščanje drugih in pobeg fiktivnega pripovedovalca dogodkov, indijanskega poglavarja, vendar pa odgovora na poglavitno vprašanje roman ne daje povsem jasno. To vprašanje pa je: kakšna družba se lahko izrodi v Sistem? Ali je morda prihodnost vsake družbe, da postane nečloveška? Morda je pisatelj ponudil del odgovora, ko se je z indijanskim poglavarjem dotaknil nasprotja med naravnim človekom in razčlovečenim, kakršnega proizvaja mašinerija kapitalistične proizvodnje. Indijanec je „znorel" med obiskom v neki bombažni predilnici, kjer je opazoval, kako je enolično opravilo »popolnoma uročilo" delavce. Delo, v katerem je človek le nepomemben kolešček, v katerem ne odloča in se ne uresničuje, rodi Sistem.
MILAN MARKELJ
TEHTNO DELO
Med letošnjimi Kajuhovimi nagrajenci je tudi Jože Vidic. To pomenljivo priznanje mu je založba Borec dodelila za knjigi „Po sledovih črne roke" (že
išS
(pet tisoč izvodov) sta bili prodani že v prednaročilu. Tokrat je Vidic na osnovi podatkov, do katerih je prišel s proučevanjem dokumentov, zlasti pa z dopisi in razgovori z ljudmi, prikazal zanimivosti iz delovanja vosov-cev, obveščevalcev in vedejev-cev, podrobno razčlenil, zakaj in kako je bila uničena partizanska bolnišnica pri Komendi, prikazal je podla početja gestapovskih raztrgancev, knjiga pa ima naslov po zapisu, v katerem je Vidic do potankosti opisal vse plati tragedije Ronkarjeve družine s Slivne pri Vačah. Pričujoča knjiga je tehtno dokumentarno pričevanjsko delo o dogodkih med NOB, ki zahceva-jo še precej raziskovanj in celo literarno obdelavo.
zgodbe o hčerah
V počastitev stoletnice rojstva pisateljice Zofke Kvedrove je Mladinska knjiga izdala knji-
ZAKLAD/
PREŠERNOVE
POEZIJE
Kakor vsak pesnik tako je tudi France Prešeren, sonce na slovenskem literarnem nebu, želel videti sad svojega približno četrt-stoletnega ustvarjalnega dela zbran v samostojni pesniški zbirki. Te želje, ki jih je gojil bržčas dlje, kakor jih izpričujejo njegove ohranjene izjave, so se mu slednjič uresničile pod konec leta 1846.
Iz ohranjenih pričevanj je razvidno, da je dobil Prešeren dovoljenje za natis svoje knjige na isti, to je 22. julija 1846, ko so mu podpispli dekret o imenovanju za samostojnega odvetnika s sedežem v Kranju. Ta, za pesnikovo življenje tako odločilni dogodek, se je po svoje odrazil tudi v zbirki pesmi. Tiskarski rokopis je bil podlaga knjigi z naslovno stranjo, na kateri sta bila odtisnjena moto in naslednje besedilo: ..Poezije Doktorja Franceta Prešerna. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1847."
Knjigo so začeli staviti in tiskati nekako konec avgusta 1846. Tiskarna je opravila svoje delo do 15. decembra, ko si je Blaznik zapisal v delovodnik tele računske postavke in z njimi obremenil Prešerna: ..Naklada 1200 izvodov, fini papir za knjižni tisk 122 goldinarjev 30 krajcarjev, naravni papir za ovoj 3 goldinarje, tisk ovitka 7 goldinarjev in tisk besedila 125 goldinarjev, skupaj torej 257 goldinarjev in 30 krajcarjev."
Tiskarna, ki ji je bila priključena knjigoveznica, je opravila tudi knjigoveška dela: zgibanje, šivanje in oplatničenje, za kar si je Blaznik zaračunal dodatno po tri krajcarje od izvoda. Knjiga je namreč izšla le sešita, neobrezana in z mehkim ovojnim listom sivo modre, zelenkaste alLrumenkaste barve. Na njem je bil natisnjen samo naslov.
Kdaj so prišli prvi izvodi na svetlo, ni mogoče natančno ugotoviti. Vsekakor se je to zgodilo nekaj pred 20. januarjem 1847, kajti na ta dan so Novice prinesle pesem Pevcu kot ponatis iz zbirke z opombo uredništva: „lz ravno sedaj na svitlo danih, v tiskarnici gosp. Blaznika krasno natisnjenih poezij gosp. doktorja Franceta Prešerna." V isti številki Novic je izšel še poseben Blaznikov oglas o izidu knjige, ki da se dobi v njegovi tiskarni za en goldinar.
Ko je Prešeren 5. februarja 1847 pošiljal Stanku Vrazu v Zagreb dva izvoda svoje knjige, mu je v pismu med drugim omenil, da je v Poezijah več napak, in dodal: „nisem bil v kraju tiska, ker sem bil imenovan za deželnega odvetnika v Kranju, pa sem moral s trebuham za kruham odpotovati tja." To pismo so mnogi imeli za dokaz, da Prešeren v tiskajoči se knjigi ni opravil sam vseh korektur, saj je v drugem delu zbirke toliko napak, da si jih Prešeren ob svoji natančnosti gotovo ne bi privoščil.
Toda krški rojak, znani slovenski slovstveni zgodovinar in prešernoslovec Alfonz Gspan, je dokazal nasprotno, namreč, da so vse korekture le Prešernovo delo, da pa je bil pesnik pri korekturah v drugem delu knjige verjetno manj pazljiv. Potrebno je vedeti, meni Gspan, da je nekaj tega dela Prešerna zateklo, ko je že bil odvetnik v Kranju, zato ni mogel biti dovolj skoncentriran. Napak pa ni samo v tekstovnem delu, marveč so tudi v Kazalu.
Gspan pa je tudi zapisal: ..Kadar danes jemljemo prvotisk Poezij spoštljivo v roke .... se ne zavedamo, da imamo opravka z eno od treh različnih izdaj. Razen 1050 primerkov, ki so bili namenjeni knjižnemu trgu in v glavnem skladni s tiskarskim rokopisom, je dal pesnik odtisniti 150 takšnih primerkov 10. pole, v kateri so na strani 147 začetki verzov v Magistralu Sonetnega venca dali akrostih PRIMICOVI JULJI. V kupivnih primerkih je namreč akrostih namenoma zmedel tako, da je v 1., 7., 10. in 11. verzu zamenjal besedni red ter tako zabrisal Julijino ime, a tudi povzročil, da se omenjeni verzi v magistralu ne ujemajo več z začetnimi in sklepnimi verzi ustreznih sonetov v vencu... Do izdaje s pravilnim
akrostihom je moglo priti le, ker je bil pesniku tiskarnar prijateljsko naklonjen. Oba sta tvegala kazen, saj je izšlo teh 150 izvodov z drugačno kakor cenzurno odobreno 147. stranjo pravzaprav kot ilegalen tisk."
Primerke s pravilnim akrostihom je pesnik dobil v Kranj in jih je od tam razdal ali razposlal svojim prijateljem in znancem, opozarjajoč jih na posebnost podarjene izdaje. Ker v pesnikovem zapuščinskem aktu ni zapisano, da bi obležal v zapuščinski masi še kak primerek Poezij s pravilnim akrostihom, kaže, da jih je Prešeren pred smrtno vse razdal. Naklada teh posebej naročenih iztisov je bila razmeroma nizka, zato je razumljivo, da je danes velika bibliofilska redkost.
Se mnogo redkejši so primerki s tako imenovano deveto pokvarjeno polo. Mislili so, da je Prešeren, ko je opazil v njej veliko tiskovnih napak, od tiskarja zahteval, naj 9. polo postavijo in natisnejo na novo. „V resnici je prišlo do takih izvodov drugače," meni Gspan. Ko je Blaznik prodajal Poezije, je na koncu opazil, da ne more 47 primerkov broširati, ker mu manjka toliko odtisov 9. pole. Do primanjkljaja je prišlo najbrž zaradi neprevidnosti med tisi-ali USteli pri štetju ali umazali. Če je hotel tiskar, ki je bil lastnik celotne naklade, pretopiti v denar tudi defektne primerke, mu ni preostalo drugega, kakor da je dal ustrezen del Poezij vnovič postaviti in natisniti. Ker pa je nekdo preveč površno opravil korekturo, se je v 9. polo nateplo več kot 280 tiskovnih napak. (Najlaže je spoznati to naklado po napaki v prvem verzu soneta Dve sestri ... na strani 130, kjer stoji namesto ,.sestri" le ..sesti".
Naklada s pokvarjeno deveto polo je nastala po Prešernovi smrti, vsekakor pa pred letom 1866, ko je moral založnik in papirničar Otto VVagner odkupiti vso preostalo zalogo prvotiska, da je smel založiti novo izdajo Prešerna. To je bila znamenita izdaja v Klasju, ko je bil Levstik redaktor besedila, Stritar pisec znamenitega eseja o Prešernu in Jurčič pobudnik ter organizator.
In kakšna je usoda prvotiskov Prešernovih Poezij danes? Ohranilo se je malo primerkov, samo večje knjižnice jih imajo in jih hranijo ne kot skoraj izjemno redkost.
Med take ustanove šteje tudi Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Še več; lahko se pohvali, da med redkimi hrani vse tri primerke prvotiskov Prešernovih Poezij: z akrostihom, brez akrostiha in tega posebnega — z napakami. Knjige sp shranjene v posebni železni omari v pritličju knjižnice.
Kako so pravzaprav prišle te knjige v varstvo novomeške Študijske knjižnice?
Upravnik Bogo Komelj pravi: ..Knjižnica je imela najprej navadno izdajo (brez akrostiha), ki jo je prej hranila gimnazijska knjižnica. Ker pa je v njej manjkala tretjina listov, smo začeli iskati popoln izvod. Priložnost je nanesla, da smo ta izvod dobili y ljubljanskem Antikvariatu. Tam so imeli tudi izvod z napakami in seveda je šel tudi ta v Novo mesto. Kar petnajst let pa je bilo treba iskati izvod z akrostihom. Zvedel sem, da ga imajo v Antikvariatu, pot v Ljubljano pa je bila zaman, ker je tisti izvod kako uro pred menoj odnesel Janko Glazer za mariborsko knjižnico. Želeni izvod smo dobili šele iz zapuščine velikega bibliofila Ivana Škerlja, novomeškega rojaka, ki je bil dolga leta ravnatelj ženske gimnazije v Ljubljani."
Prešernove Poezije so nedvomno zaklad zakladov. Še vedno velja, kar je bil zapisal Josip Stritar pred 112 leti: „Kobi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti, kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike, smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobnimi bukvicami, katerim se pravi: Prešernove Poezije."
I Z
ŽIVA
KAMERA
Takle malo nenavaden, visok in slok, z dolgimi hipijevskimi lasmi, z zadržano držo in malo aristokratski, da mu na prvi pogled ne bi prisodil kostelskega porekla, je Tone Rački v resnici nenavadno preprost in skromen fant. Takšni so tudi pravi hipiji, ti produkti modernega časa, samo da je Rački navezan predvsem nase, na svoje sposobnosti, čeprav prizna neposreden vpliv tega gibanja, ki ima tudi pri nas izjemno velik odziv.
Veliko njegovih prijateljev živi v komunah ali pa so kakor nomadi razpršeni po svetu. Za Toneta je beg nesmiselno početje. „Občutek imam, da ti ljudje vse preveč živijo v nekem drugem času in premalo v svojih sodobnosti. To je tudi osnovni razlog, da se z njim ne strinjam. Zanima me življenje zdaj, ta trenutek." Takšni so tudi njegovi neposredni odzivi na čas, v katerem živi. ..Čeprav sem po izobrazbi in osnovnem poklicu slikar, ne prenesem, da bi moje slike visele v mrtvem prostoru, da bi ljudje hodili mimo njih in bi bilo vse moje prizadevanje odvisno od njihovega razpoloženja."
Zato se Tone Rački namesto s slikami ukvarja raje s sodobnimi vizualnimi mediji: stripom, fotografijo in animiranim filmom. Veliko časa pa je posvetil mladim kot vodja filmske šole pri Pionirskem domu v Ljubljani.
„Rad bi opredelil razliko med pojmi otroški, mladinski in amaterski film, ki jih večkrat radi napačno razumemo. Razlika med amaterskim in otroškim filmom ni jasna predvsem zato, ker amaterski film povezujemo s pojmom 8-milimetr-ske filmske tehnike, ki je obema skupna. Toda vedeti moramo, da je amaterski film dejavnost odraslih, ki snemajo filme iz čistega ljubiteljstva, kot konjiček ali pa želijo preko amaterskega filma preiti k profesionalnemu. Za takšen način se odločajo zavestno.
Pri otroku pa ni tako. Stopnja nadarjenosti za posamezen medij še ni izrazita, zatp se bo otrok enako suvereno izražal v vsakem mediju, ki mu ga bomo ponudili in s katerim ga bomo na ustrezen način seznanili. Otrok le izkoristi ponujeno priložnost. Kakor nikomur ne pride na misel, da bi otroško likovno ustvarjalnost enačil z likovno ustvarjalnostjo odraslih, tako je taka primerjava nesmiselna pri otroškem filmu.
Otroci ustvarjalci niso naivci niti amaterji, čeprav v njihovi ustvarjalnosti najdemo izredne kvalitete. Ti dosežki so plod otroške spontanosti in nepoznavanja ustaljenih oblik izražanja. Otrok se jih ne zaveda. V otroških delih jih odkrivajo odrasli.
Otroško ustvarjalnost moramo obravnavati kot specifično kategorijo, kot ustvarjalnost človeka na določeni stopnji dozorevanja. Pri tem pa ne smemo imeti pred očmi le pedagoški smoter, temveč predvsem pravico otroka do ustvarjanja.
Rački je posnel vrsto animiranih filmov in dobil zanje tudi priznanja. Slučajnost mu narekuje likovno inspiracijo in to je tudi vrednost, da njegovi filmi niso literarno obremenjeni.
Podobno je s fotografijo. ..Fotografija mi ni cilj, ampak sredstvo. Ne iščem posebnih motivov, ker se mi zdi vsak delček sveta enako zanimiv, poln neopaženih stvari. Zato lahko uporabim katerikoli tehnično uspel posnetek. Če bi te negative le povečal, bi dobil povsem povprečne in nezanimive fotografije, zato poskušam z raznimi posegi aktivirati vsebino, ki tiči v njih. Fotografija mora biti sredstvo za razmišljanje, meditiranje. Sklad stroge geometrijske mreže in organskih kompozicij posameznih polj, predstavlja univerzalni red, dinamično ravnovesje Njegovi animirani filmi in filmi, ki so jih napravili otroci pod njegovim mentorstvom, niso naključni. To je delo in plod dolgoletnih izkušenj, entuziazma in resničnega veselja.