216 Jos. Apih: Statistika članov ,,Matice Slovenske" poleg stanov. Statistika članov „Matice Slovenske" poleg stanov. Spisal Jos. Apih. astopne vrste so skromen in nepopoln poskus, sestaviti statistiko članov »Matice Slovenske« poleg poklica ali poleg slojev »človeške družbe«, katerim pripadajo. Nepopoln je poskus zato, ker nimam dovolj podatkov, da bi glede vseh stanov, zastopanih pri »Matici«, mogel točno povedati, v katerem razmerji podpirajo prvi naš slovstveni zavod. Zračuniti sem mogel to razmerje samo pri nekaterih stanovih in tudi glede teh samo z ozirom na nekatere pokrajine slovenske. Glavna vira sta mi bila »Letopisa« za 1883. in 1888. L; iz števila matičnjakov, kateri so zabeleženi v teh »Letopisih«, bodemo pozvedeli »premikanje« v našem društvu v teku zadnjega poldesetletja; videli bodemo, da število tu narasta, tam pada, in zasledili bodemo morebiti marsikatero premisleka vredno resnico. Članov je imela »Matica« 1883. leta 1517, leta 1888. pa 1710; priraslo jih je torej v teh letih 193, t. j. i2-72 % ali 2-54 °/0 na leto Recimo, da je ta narastaj nekako narastaj duševnega kapitala po prištetih obrestih, pa moramo priznati, da to obrestovanje ni ravno Bog ve kako bogato, nego sicer jako varno, a venderle počasno. Na-napredovali smo vender, kajti od 1866—1885. 1-Je število matičnjakov letoma narastalo samo za 2"17 °/0, zboljšalo se je torej za 0"37 %, to je pa resničen napredek, saj znamo, da so v »Letopisih« zadnjih let zabeleženi samo pravi, t. j. plačujoči matičnjaki, dočim so v imenikih starejših »Letopisov« mnogi člani »ad honores«. Raz tega stališča smemo biti uverjeni, da je bil narastaj zadnjih let gotovo še izdatnejši. Oglejmo si zdaj udeležbo pojedinih slovanskih pokrajin in dotični prirastek. Leta 1883. bilo je matičnjakov Kranjcev 727, t. j. 47'92 °/0 vseh matičnjakov, Štajercev iz obeh vladikovin 387 = 2$'&1 °/0, Korošcev 55 = 3"62 %, Primorcev 242 = I5'95 °/0, iz raznih krajev 106 = 6'98 %. Leta 1888. pa je bilo Kranjcev 850 = 49V %, Štajercev 380 = 22'22 %, Korošcev 65 = 3'8 °/0, Primorcev 270= I5-79 °/0, iz raznih krajev 145 = 8"49 %. Poskočilo je torej število matičnjakov iz Kranjske za 123, t. j. za i6'91 %, s Koroškega 10= 18', °/0, iz Primorja za 28 = 1 r57 °/0, iz raznih krajev za 39 = 36^ °/0; Štajercev se je pa izgubilo 7 = r8 %. Tukaj vidimo, katere pokrajine so najizdatnejše množile število matičnjakov; učinek se kaže tudi v dviganji, oziroma padanji relativnega razmerja med matičnjaki navedenih pokrajin; dočim Jos. Apih: Statistika članov ,,Matice Slovenske" poleg stanov. 217 so novopristopivši kranjski člani zboljšali svoje odstotno razmerje za i*7s %> Korošci za 0"18 % in matičnjaki iz raznih krajev za r51 °/0, zaostali so Primorci za 0"16 °/0, Štajerci pa za celih 3-29 %. Odpadalo je Štajercev letoma 0"36 %, prirastalo pa Kranjcev po 3-38 °/0, Korošcev po 3-6 %, Primorcev po 2*gl °/0 in iz raznih krajev po 7-3 °/0. Koroški Slovenci so torej pobirali vrlo stopinje takoj za kranjskimi sosedi in so izpolnili svojo »narodno dolžnost« dokaj vestneje od bratov štajerskih; tisti 0'36 °/0, za katere je pojemalo število štajerskih matičnjakov, je samo na sebi neznatno, a ponavljajoče se je znamenje nekega kroničnega zla, nekega raka, katerega naj bi tam doli ob Dravi in Savinji kar najhitreje odstranili iz narodnega života, saj ne gloje samo nekaterih udov, nego slabi celoto našega naroda. — Da je priraslo toliko članov v »raznih krajih«, za to gre hvala v prvi vrsti sosedom Hrvatom; bilo jih je 1883. leta 41, 1888 leta pa 70, poskočilo je torej število za 29 = za yo'7 °/0. Matičnjake sem razvrstil v te-le skupine: 1. Duhovniki in bogo-slovci; 2. učitelji (profesorji, ravnatelji, odgojevatelji); 3. javni in 4. zasebni uradniki; 5. odvetniki in beležniki, 6. zdravniki; 7. posestniki, obrtniki, tovarnarji, zasebniki; 8. dijaki; 9. društva, knjižnice, zavodi, občine. Po absolutnem številu je te skupine razvrstiti tako-le: I. Duhovniki. 1883. leta jih je bilo med matičnjaki 633, 1888. leta pa 676; pomnožili so se torej za 43 = 6'79 °/0 ali r55 % na leto. Dočim pa je raslo absolutno število, padalo je relativno razmerje, kajti 1883. le^a Je bilo 4I-73 % vseh matičnjakov duhovnikov, 1888. leta pa samo 40 °/0. Ta prikazen se ne sme smatrati pojemajočim zanimanjem duhovnikov za »Matico«; relativno razmerje mora za duhovnike postajati tem neugodneje, čim živahneje se zavedajo posvetni krogi naši tiste narodne dolžnosti, katero so duhovniki od početka »Matice« izpolnovali, ko so v tako odličnem številu stopali v kolo matičnjakov. Absolutni narastaj in relativno padanje duhovniških članov »Matičinih« je torej dokaz, da zajema naše društvo vedno več rastočih sil iz ostalih krogov narodne inteligence. Bog daj, da bi začeli ti krogi še živahneje tekmovati z duhovniško gardo »Matice« ! Zal, da nam ni mogoče dognati, v koliki meri se udeležuje ma-tičinega delovanja duhovščina pojedinih slovenskih pokrajin; dognati moremo to zgolj glede ljubljanske in labodske vladikovine; v obeh je duhovščina narodno tako jednotna, da smemo trditi, da je z jako malimi izjemami »sposobna« za matičnjaštvo; v obče ji pa nalaga gmotno stanje tudi nekako dolžnost, na tem polji pospeševati narodni napredek, 218 Jos. Apih: Statistika članov ,,Matice Slovenske" p61eg stanov. Med člani ljubljanske vladikovine je bilo 1883. leta duhovnikov 294, leta 1888. pa 312, torej za 18 več = za 6-12 °/0; a dočim je med kranjskimi člani imela »Matica« 1883. leta 4r73 °/0 duhovnih članov, padel je 1888. leta ta odstotek na 36"97 %. To relativno padanje bi se bilo pa lahko zavrnilo, saj je bilo 1888. leta samo 52 °/0 vse kranjske duhovščine (broječe okroglih 600) v »Matico« vpisanih. Najdemo pa, ako se ozremo po posameznih dekanijah, jako različne razmere glede" udeležitve duhovnikov pri »Matici«. Prvo mesto zavzema dekanija bistriška: 83*3 °/0 njene duhovščine najdemo med matičnjaki, takoj za njo prihaja Ljubljana z okolico z 83^ °/0; Vipava z 80 °/0, Vrhnika z 78*9 °/0, Šmartno s 66'6 °/0, Postojina z 6rB °/0, Ribnica s 55 °/o> Radovljica z 5 r3 °/0, Kranj, Kostanjevica, Metlika, Cerknica in Idrija vsaka s 50 %, Loka s 47-06 °/0, Novo mesto s 43-2 %, Moravče z 38-5 0/o> Trebnje z 38-3 °/0, Kočevje s 36", %, Kamnik s 3 5 v °/0 in Smarije s 35 °/0. Razvrstimo te dekanije po relativnem številu duhovnikov med matičnjake pojedinih dekanij. Jako so poučne nastopne številke: Duhovnih članov je bilo v dekaniji moravški go~9 % vseh matičnjakov te dekanije, v kočevski in loški po 66\ °/0, v trebanjski 65 %, v šma-rijski 58-3 °/0, v vipavski 50 %, v litijski 48 °/0, v ribniški 47^ °/0, v bistriški 47'6 °/0, v cerkniški 47^ °/0, v kamniški 46^ °/0, v radovljiški 45-g o/0, v metliški 40'8 °/0, v novomeški 40 °/0, v leskovški 38*5 %, v kranjski 37-7 %, v idrijski 26^ %, v ljubljanski 26-3 °/0, v vrhniški 2S's °lo> v postojinski 20 °/0. Znamenito je to, da so one dekanije, ki imajo relativno največ duhovnikov, med zadnjimi glede števila vseh svojih matičnjakov: Moravče štejejo 11, Kočevje 12, Loka 24, Trebnje v 20, Smarije 12, Vipava 24, Litija 25 članov, Ribnica 23, Bistrica 21, Cerknica 17; maloštevilni so matičnjaki tudi v dekaniji metliški (27) in idrijski (26), a vse druge imajo nad 30 članov: kamniška 32, radovljiška 46, novomeška 40, leskovška 39, kranjska 53, vrhniška 58, postojinska 40 in ljubljanska 300. To protislovje absolutnega in relativnega razmerja gotovo ni z vati prirodno, nego ima brez dvojbe razloge, ki bi se dali lahko odpraviti, izvzemši seveda Kočevje in Ljubljano. Kdo je kriv, ne vemo, a inteligenciji onih dekanij z malim šte- « vilom matičnjakov in ogromnim relativnim številom duhovnih članov, kličemo: »Adame, kje si?« — Primorske vladikovine so brojile duhovnih matičnjakov 1883. leta 102, 1888. pa 117, narastaj je bil torej za 15 članov, oziroma 14^ % v petih letih. S tem prirastkom se ujema relativna razmer, 1883. leta je bilo med primorskimi matičnjaki duhovnikov Jos. Apih: Statistika članov ,,Matice Slovenske" poleg stanov. 219 42'i5 %> 1888. leta pa 42-7 %. Tu torej dobiva »Matica« iz duhovnih krogov še vedno več novih članov, nego iz ostalih plastij narodovih. Kakšno je razmerje med celoto duhovnikov teh vladikovin in duhovnimi matičnjaki, žal, da ne moremo povedati točno; ako pa je precej verjetno, da so vsi slovenski duhovniki primorski člani »Družbe sv. Mohorja«, razvidimo to-le: Primorske vladikovine imajo blizu 400 slovenskih duhovnikov, katerih je v »Matico« vpisanih 117, t. j. 2c/25 °/0, ne baš obilno število! Glede števila matičnjakov se vrste pojedine dekanije primorske , tako-le: Gorica z 81 člani, Trst s 77, Tomaj z 18, Crniče in Dolina z 12, Boleč, Koborid, Tolmin, Pazin z 9, Koper 7, Komen s 6, Sv. Peter in Kastav s 5, Jelšane s 4, Buzet s 3, Pičan z 2, Kanal z 1 članom. Razvrstimo pa zdaj dekanije poleg relativnega broja duhovnih članov, pa dobimo nastopno razredbo: Pičan, Kanal in Buzet imajo 100 % duhovnih matičnjakov, Dolina 83'3 °/0, Crniče in Komen po 75 °/0, Boleč in Koborid po 66'^ %, St. Peter 60 °/0, Gorica 50 °/0, Jelšane 50 °/0, Pazin 44^ °/0, Kastav 40 %, Tolmin 22"2 %, Trst 2cr7 %, Tomaj i6-8 % in Koper i4-2 °/0. Pri primorskih dekanijah pogrešamo torej tisto zgoraj poudarjano razmerje v označeni strogi obliki. Z ozirom na narodnostne razmere in na nekoliko jako neugodni gmotni * položaj primorske duhovščine nam ni dalje o tem razmerji govoriti. Nekako podobne razmere nam kaže krška vladikovina, samo da nahajamo tu poleg absolutnega pomnoženja relativno padanje du-hovskih matičnjakov. Leta 1883. Je štela »Matica« na Koroškem 36 duhovnih članov, = 65^ °/0 vseh koroških matičnjakov; a dočim je absolutno število se povikšalo na 39, padlo je do 1888. leta relativno na 60 °/0. Tega padanja se pa smemo gotovo veseliti, kot spadajočega v vrsto tistih prikaznij,ki svedočijo, da se polagoma dani v starem Gorotanu. Ker ima Koroška okoli 170 slovenskih duhovaikov in bogo-slovcev, vpisanih jih je torej v »Matico« doslej 22"9 °/0 — gotovo precej skromen del duhovščine slovenske krške, a znane razmere tam severno od Ljubelja so krive tudi te slabe udeležitve pri »Matici«. Izključno duhovne matičnjake nahajamo v dekaniji Doberlaves (6), p Kanalska dolina (4), Spodnji Rož (3), Tinje (7); Velikovec ima jih 5 = 7r4°/0 vseh svojih matičnjakov, Beljak 7 = 38'8°/0 in Celovec 5 =31-20^. Strože nego na Koroškem in Primorskem smemo preiskati in presoditi matičnjake duhovnike v skoro čisto slovenski vladikovini labodski; da pa ne delamo krivice, prištejmo še duhovnike, živeče v sekovski vladikovini in vpisane v »Matico«. Naravnost recimo: tu, na Štajerskem smo zasledili prikazen, ki nas je globoko užalila, 220 Jos. Apili: Statistika članov ,,Matice Slovenske" poleg stanov. tembolj, ker se je nismo nadejali, akoprem smo že videli, da tam število matičnjakov v obče pada. Leta 1883. je bilo med matičnjaki 186 duhovnikov lavantinskih = 48"97 °/0 štajerskih matičnjakov; a 1888. leta samo 162, torej za 24, ali I4"8 °/0 menj; relativna razmer pa je padla za o-84 °/0, za to izgubo ni bilo nobene kompenzacije. Naj- v " novejši šematizem navaja 444 duhovnikov živečih na spodnjem Sta-jerji, članov matičinih je bilo zadnje leto torej med njimi 36^ °/0, zaostala je torej lavantinska duhovščina za ljubljansko za I5"0 °/0, Ako razvrstimo dekanije po relativnem razmerji med duhovniki pojedine dekanije v obče in med duhovnimi matičnjaki dotične dekanije, tedaj se vrste dekanije v tem-le redu: V dekaniji Maribor desni breg je yy7 % matičnjakov med duhovniki (7 duhovnikov), Bistrica Slov. 70 °/0 (14), Smartino 58'g °/0 (10), Nova cerkev, Rogatec in Vuzenica po 50 % (oziroma 7, 7, 4), Ptuj 45-9 o/0 (11), Kozje 44^ o/0 (8), Ljutomer 43'5 % (10), Jarenina 40 % (6), Konjice 35-3 °/0 (6), Dravsko polje 30V °/0 (4), Zavrč 30 o/0 (3), Št. Lenart 28-6 °/0 (6), Laško 28'5 % (6) Braslovče 28-3 % (4), Gorenji grad 25 % (5), Brežice 24-3 % {%)> Šaleška dolina 23 °/0 (3), Smarije 22-2 °/0 (4), Celje iy8 (5), Maribor levi breg 17-5 % (21), Velika Nedelja 14-3 % (2), Marnberg irx o/o (1). Vzemimo v poštev one dekanije, katere imajo najmenj po 10 matičnjakov, tedaj vidimo, da je bilo duhovnih matičnjakov v odstotkih v dekaniji Smartino 83-3 °/0 (10 duhovnikov), Kozje 72-7 °/0 (8), Slov. Bistrica 6&G % (14), Rogatec 63'6 % (7), Jarenina in Konjice po 60 % (6 oziroma 6), Maribor pri Dravi 5r2 % (21), Št. Lenart \6\ % (6), Gorenji grad 45'5 °/0 (5), Brežice 44^ % (8), Maribor za Dravo 41^ °/0 (7), Braslovče 40 % (4), Ptuj 35-5 <>/„ (11), Ljutomer 31-3 o/Q (IO), Celje H*7 % (5), Včlika Nedelja \2\ o/0 (2). Glede duhovnih matičnjakov v »raznih krajih« nahajamo jako izdaten napredek. Leta 1883. bilo jih je med matičnjaki te skupine o/B °/0, 1888. leta pa 27'89 °/0. Da se je to razmerje za toliko zboljšalo za duhovnike, to so provzročili sosebno hrvaški duhovniki in bogoslovci, ki so pristopili k »Matici« v razmerno posebno velikem številu. II. Matičnjaki iz jedra narodovega: trgovci, obrtniki, posestniki (tovarnarji, zasebniki) zavzemajo drugo mesto. Leta 1888. jih je bilo < 272 = i6-09 % vseh matičnjakov; razmnožili so se od 1883. leta za 34 = I4"28 °/0, oziroma za 2"85 % na leto, narastalo jim je torej število za blizu dvakrat hitreje od duhovnih matičnjakov. Med narastajem matičnjakov v zadnjih 5 letih je bilo iyQ °/0 mož te skupine. Leta 1883. jih je bilo I5'C8 % vseh matičnjakov; torej se je relativno razmerje do 1888. leta dvignilo za o-41 °/0. Ne vemo, če je to zboljšanje Jos. Apih : Statistika članov ,,Matice Slovenske" poleg stanov. 221 v pravem razmerji s tistimi življi te skupine, kateri se smejo po svoji izobraženosti smatrati, rekel bi, sposobnimi za matičnjaštvo; zdi se nam skoraj preskromno. Kranjskih posestnikov itd. bilo je 1888. leta med matičnjaki 192 = 22-5 °/0 vseh kranjskih matičnjakov, ali jo\ °/0 vseh matič-njakov te vrste. Leta 1883. jih je bilo stoprav 162 = 22-2e °/0 kranjskih, in 68 °/0 vseh matičnjakov. Za 2*8 % so torej napredovali kranjski posestniki itd., za iste odstotke so zaostali drugovi jim zunaj Kranjske. Na Kranjskem samem so se namnožili za i8'5 °/0, t. j. za 3-7 °/0 na leto. Skupno število kranjskih matičnjakov posestnikov itd., podrobnejši pogled po pojedinih dekanijah glede absolutnega in relativnega razmerja in namnožitve: rf d o 2 ct? ri Dekanij Ljubljan Bistrica Cirknica Idrija Kamnik Kočevje Kranj Leskove Litija Loka Metlika Moravče Novomes Postojin Radoljic Ribnica Šmarje Trebnje Vipava Vrhnika 0 65 7 3 9 5 0 19 5 I 2 6 O 6 16 12 7 0 0 7 23 2) 2I-3 33-3 17-, 34-, 15-6 0 35's I2g 4 8', 22 2 0 15 40 26 30 4 0 0 29 39'6 3) + — — + —- — — + + + — — + + 4) 5 0 3 0 2 0 6 I 2 2 2 0 2 8 9 0 1 1 0 13 r) = matičnjakov II. skupine 1888; 2) = v °/0 matičnjakov te dekanije; 3) = od 1883—88 -f- ali — za ; 4) — matičnjakov. Absolutno največ matičnjakov posestnikov imajo torej dekanije: Ljubljana z okolico, Vrhnika, Kranj, Postojina in Radovljica, relativno največ pa Postojina, Vrhnika, Kranj, Idrija in Bistrica; pristopilo jih je v zadnjem petletji največ v dekaniji Vrhnika, Radovljica in Postojina; rakovo pot so šli v dekanijah Cirknica, Kamnik, Leskovec, v Litija, Loka, Metlika, Smarije in Trebnje; posestniki cirkniške dekanije so celo popolnoma izginili iz imenika matičnjakov! Primorski posestniki itd. so se od 1883. do 1888. leta pomnožili za 2 moža, bilo jih je 28 1888. leta = io-3 °/0 vseh matičnjakov te skupine; pomnožili so se za jr7 °/0. Največ jih ima Trst, 16 = 20\5 °/0 vseh tržaških matičnjakov; Tomaj 5 = 2y8 °/0, Gorica 4 = 4-3 °/0, Tolmin, Jelšane in Kastav po 1, oziroma po i\ °/0, 25 % in 25 °/0. Med koroškimi matičnjaki je 1888. leta posestnikov itd. 9, t> j- x3*9 °/o, za več nego polčetrti odstotek več nego na Primorskem. Od 1883. do 1888. leta so prirasli 4, pomnožilo se je torej jim število za 80 °/0, malo da se ni podvojilo. Ti člani bivajo v nastopnih dekanijah: v beljaški 4, t. j. 22'2 % beljaških matičnjakov, v celovški 222 jos. Apih: Statistika članov ,.Matice Slovenske" p61eg stanov. istotako 4, t. j. 25 °/0, jeden pa v velikovŠki = 14/3 %. Ostale de-kanije kršk e so brez te vrste matičnjakov. Lavantinska vladikovina je brojila 1888. leta 39 posestnikov itd. med svojimi matičnjaki, t. j. n*8 °/0 matičnjakov te škofije. Na" rasel je ta broj od 1883. leta sem za 1., t. j. za 2\ % v teku petih t let! Lavantinska škofija je tudi tu zaostala za slovenskimi sestrami. — Največ se jih nahaja v dekaniji celjski in ljutomerski, a še tu samo po 7, t. j. 20 0,'o oziroma 2g\ %; Maribor za Dravo jih ima 4 = v 23*5 %, Braslovče, Gorenji grad, Jarenina, St. Lenart, Ptuj in Velika Nedelja po 2, oziroma po 20 %, i8-j %, 20 %, I5'4 °/°, 6\ % in I2'6 °/o, SI. Bistrica, Brežice, Konjice, Laško, Maribor pri Dravi, Sma-rije, Smartino, Vuzenice in ZavrČ po 1., vse druge dekanije pa niti jed-nega (Dravsko polje, Kozje, Marnberg, Nova cerkev, Rogatec). Žalostno ! V »raznih krajih« in v inozemstvu je bilo 1888. leta posestnikov itd. pri »Matici« 4, t. j. 2'43 °/0 matičnjakov iz raznih krajev in iz inozemstva, v primeri z 1883. leta za 3 menj, torej znižanje za 42*3 °/o. III. Tretje mesto med matičnjaki zavzemajo učitelji vseh vrst (izvzemši duhovne učitelje). Leta 1883. jih je bilo vpisanih v »Matico« 235, ali I5*48 °/0 vseh matičnjakov, leta 1888. pa 256, ali I5'16 °/0; navzlic absolutnemu prirastaju za 21 ali 8"94 °/0 je padlo relativno razmerje za o-S2 %, ker se je broj učiteljev za skoraj 4 0/0 slabeje pomnožil nego skupni broj matičnjakov. Na leto jih je priraslo sam6 za r79 °/0, nekaj, a prav malo več, nego pri duhovnikih. Absolutno največ učiteljev je med matičnjaki ljubljanske škofije, namreč 81 ali 9-59 °/0 vseh matičnjakov te škofije in 3i'7 °/0 vseh učiteljev-matičnjakov. Od 1883. do 1888. leta se je ta broj pomnožil za 4 ali za 5"2 °/'° — jako neugodna razmnožitev pri stanu, spadajočem k inteligenciji. Relativno razmerje se je shujšalo za 1 °/0, — Vzemimo zdaj v poštev število vseh kranjskih učiteljev (profesorjev, ravnateljev) in poglejmo, v katerem razmerji podpira kranjsko učiteljstvo »Matico«. Vseh učiteljev ima (1887. M Kranjska 660, torej se jih nahaja v vrstah matičnjakov stoprav 12*2 %. Izmed onih 81 učiteljskih matičnjakov je pa 36, t. j. 44"4 0/o srednješolskih učiteljev, ljudskih učiteljev je torej samo 45 vpisanih v »Matico« —gotovo jako malo zastopnikov mnogobrojnih učiteljev, katerih je seveda mnogo v neugodnem gmotnem položaji. Izmed kranjskih dekanij se najbolj odlikuje Ljubljana po številu matičnjakov iz učiteljskih krogov; šteje jih 45 = \y\ 0/0 vseh matičnjakov te skupine, 55-5 °/0 vseh dotičnih kranjskih, in 15 % vseh matičnjakov ljubljanske dekanije. Za njo prihaja Leskovec s 7 učitelji = Jos. Apih: Statistika članov „Matice Slovenske" pdleg stanov. 223 18 °/o, Novo mesto z 7 = 17-5 °/0, Radovljica in Vrhnika s po 5 = io-9 °/o in 8-5 °/o, Kranj s 4 = J\ %» Postojina s 3 = J\ %, Kamnik in Trebnje z 2 = 6-2 °/0 in 1 °/0, ostale dekanije imajo po 1., Idrija, Kočevje in Ribnica po nobenega matičnjaka-učiteljal — Sapienti sat! — Primorske učitelje stavimo kranjskim drugovom za vzgled; dasi je večina gotovo v neugodnejših razmerah in dasi je tam broj slo. venskih učiteljev izdatno manjši nego na Kranjskem ali Štajerskem, vpisanih jih je vender 57 = 20"89 % vseh matičnjakov učiteljev doslej v »Matico«. Od 1883. do 1888. leta jih je priraslo 10, razmnožili so se za 2r2 %, t. j. za celih 4'24 % na leto; relativno razmerje pa znaša 1888. leta 2l\ °/0 in se je od leta 1883. zboljšalo za r47 °/0. Prvo mesto zavzema Gorica z 19 matičnjaki-učitelji = 23'4 % svojih matičnjakov; potem Trst s 14 = iy6 %, Koper s 5 == yi\ °/0, Tomaj Koborid in Pazin s 3 = po 33^ °/0, Boleč in Tolmin po 2 = po 22"3 ° o, Črniče, Komen, Št. Peter, Dolina in Jelšane po 1 ; ostale dekanije nimajo niti jednega. Koroške učitelje zastopajo 4 učitelji v »Matici« = borih 6-16 °/0 koroških matičnjakov; še ti so pa skoro sami srednješolski učitelji. Od 1883. leta sem je prirasel 1 in je relativno razmerje dvignil za celi r15 c/o. Izmed 6ne četvorice so 3 v beljaški dekaniji = i6'6 °/0 beljaških matičnjakov; 1 pa v celovški. Mala udeležba koroških učiteljev je živa »signatura« koroških razmer. — Lavantinska vladikovina z 52 učitelji matičnjaki = borih i4-29 % vseh lavantinskih matičnjakov, hodi tudi v tem pogledu rakovo pot: 68 = I7'56 % vseh ondotnih matičnjakov je brojila 1883. leta; 16 jih je torej odpadlo v petih letih, t. j. skoraj četrti del. — Pa vender niso še nikdar nazvali Slovenski Štajer »tužnim«. — Raztreseni so oni učitelji-matičnjaki tako-le: v Celji (dekanija) 9=25^ % tamošnjih matičnjakov; v Ptuji 8= 25-8 °/0, v Ljutomeru in Mariboru pri Dravi po 7 = 21 "8 0/o, in 17.3 °/0, v SI. Bistrici in Mariboru za Dravo po 4 = 19 °/o in 24 °/o, v Rogatci 3 = 27*3 %, v Dravskem polji, v Jarenini in Včliki Nedelji po 2 = 33.3 °/0, oziroma 20 % in I2'5 %, v Braslovčah, Brežicah, Št. Lenartu in Šmarijem po 1, v ostalih dekanijah — nobeden! V »raznih krajih« je 1888. leta 62 učiteljev-matičnjakov, t. j. 37'e % vseh matičnjakov iz »diaspore« in 24"2 °/0 vseh matičnjakov učiteljev; napredoval je ta broj od 1883. leta sem za 22 m6ž =55 % ali na leto za 11 °/0. Lep napredek, h kateremu so izdatno pripomogli učitelji hrvaški (oziroma na Hrvaškem), katerih šteje »Matica« 28, t. j. v io-9 °/o vseh matičnjakov te skupine. Častno je zastopan tudi Dunaj Z 11 učitelji. (Konec prihodnjič.) 268 Jos. Apih: Statistika članov ,,Matiee Slovenske" poleg stanov. plela, izgubil je ravnotežje in se nagnil bolj na Anino stran tako, da se je ta s strahom odmeknila in zajedno vzkliknila z zamolklim glasom: »Oh!« krepko me zgrabila za roko in rekla: »Idiva!« Mislila sem, da se se je zbala ubogega prodajalca, ki se je naslonil na zidec, ko je videl, da ga nečejo noge držati; pogledala sem ga pazljiveje in v tem vidim na tisti stari capi vezenje, ki je bilo pa bledo in umazano, da ni bilo več znati barv. Vender zdelo se mi je vse to znano in videč še nekdaj z zlatom vezeno črko »V«, ali zdaj umazano, kakor vse drugo — pogledam brzo mršavega capina in spoznam — Vinka! Ana je vse to opazila prej nego jaz. Naglo je še ona segla v žep in mu dala, kar je imela pri sebi, na kar jo je on začujeno pogledal za nenavadni dar. Hitro sva odšli; Ana ni mogla izpregovoriti besede. Meni pa je stopila pred oči nekdanja visoka, ravna rast in ta sedaj sključena postava Vinkova; njegove nekdaj črne oči, polne čarobnega ognja, sedaj pa motne in rdče zalite, kar je prejasno pričalo, da je nesrečnik izgubljen — pijanec. Ni na poti, nI doma nisem hotela omeniti čudnega srečanja, ker je tudi Ana molčala. ' Ko smo bili po večerji sami, oklenila se je Ana svojega moža in mu razodela grozno srečanje. Molče jo je poslušal, potem pa jo stisnil k sebi in rekel: »In da bi oni ne bil nekdaj tako ravnal, kakor je, ti bi ne bila zdaj moja« . . . »In ne tako srečna!« pristavila je Ana. Statistika članov „Matice Slovenske" poleg stanov. Spisal Jos. Apih. (Konec.) IV. Javnih uradnikov (izvzemši učitelje, duhovnike in zdravnike) je bilo 1888.Lv »Matici« 193, = ri*43 % vseh matičnjakov; od 1883. 1. jih je priraslo 38, = 24-5 %, torej na leto po celih 4-9 %, tako da prihajajo, kar se tiče absolutnega narastanja, takoj za duhovniki; ali glede na relativno napredovanje zavzemajo javni uradniki prvo mesto; kajti 1883. 1. jih je bilo io'21 % vse^ matičnjakov in so do 1888. 1. napredovali za r22 %. jos. Apih: Statistika članov ,,Matice Slovenske" p61eg stanov. 269 Na ljubljansko vladikovino spada od onih 193 uradnikov 1888. leta 112, — i3-23 °/0 vseh kranjskih matičnjakov in 58 % vseh urad-nikov-matičnjakov. Napredovali so od 1883. leta za 31 mož, t. j. za 38*2 %, in razmerje med njimi in skupino kranjskih matičnjakov se je izboljšalo za 2"09 °/0. Seveda zavzema Ljubljana prvo mesto, bro-ječa 50 matičnjakov te vrste, = 44"6 °/0 vseh kranjskih matičnjakov-uradnikov, in i6'0 °/0 vseh ljubljanskih matičnjakov. Za Ljubljano »ne pride dolgo, dolgo nič«, potem Novo Mesto in Vrhnika s 7, = l7'& °/o m I2 %> Leskovec, Litija, Postojina in Ribnica s 5, = i2-8 %, 20 %, I2"5 % in 21 v °/0, Kamnik, Radovljica in Trebnje s 4, = i2-5 °/0, 8-7 % in 20 %, Cirknica, Kočevje in Kranj s 3, = 17-3 °/0, 25 % in 5-6 %, Idrija in Metlika z 2, = 7*7 % in J\ %; Bistrica, Loka in Smarije štejejo po 1, Vipava jedina — nobenega! Na Primorskem se je do 1888. leta v »Matico« bilo vpisalo 31 javnih uradnikov, = 1 r36 % vseh primorskih matičnjakov, 16 % vseh matičnjakov te skupine. Napredovalo je uradništvo primorsko v tem oziru zadnjih pet let za 8 mož, = za 34*7 °/0, ali letoma za 6'9 °/0, kar je gotovo vse časti vredno; povzdignilo se je pa tudi <5no krdelce med primorskimi matičnjaki za r86 %. Največ jih biva v dekaniji tržaški, namreč 18, = 23 % vseh tržaških matičnjakov ali 58 °/0 vseh primorskih uradnikov-matičnjakov; v Tomaji so 4, = 22"2 0/0, v Gorici in Pazinu sta po 2, = 2\ % in 22"2 %, v Bolci, Komnu in Št. Petru je po 1. Gorotan je zastopan po 6 javnih uradnikih, t. j. o/2 % koroških matičnjakov, ki so od leta 1883. napredovali za 50 %, tako, da jim je zdaj razmerje nasproti vsem koroškim matičnjakom za 2 % ugodnejše od 1883. leta. Ona šestorica živi paroma v Celovci, Beljaku in med posamezniki. Južni Stajer je pa tudi glede te skupine zapisan v »črno knjigo«, kajti samo 19 javnih uradnikov, katerih je ubogih 5-54 % vseh lavantinskih matičnjakov in g-7 °/0 vseh uradnikov-matičnjakov, šteje tam doslej »Matica« med člani svojimi; relativno je zaostal južni Stajer celo za Koroško za 3-66 % in za Primorjem za celih 5*82 %. A to še ni vse: dočim se je drugod množilo število uradnikov-matičnjakov, odpadlo jih je na Štajerskem od leta 1883.—1888. celo 6, to je, cela četrtina, in dosledno je relativno razmerje za o-92 % postalo neugodnejše. Saj nahajamo pa tudi po pojedinih dekanijah jako malo matičnjakov te skupine: Ptuj ima 3, = g\ °j° matičnjakov te dekanije; Brežice, Gorenji Grad, Št. Lenart, Ljutomer in Maribor pri Dravi po 2, nekatere dekanije po 1, med njimi n. pr. Celje(!); v vseh ostalih 270 Jos Apih: Statistika članov ,,Matice Slovenske" pdleg stanov. (na Dravskem polji, v Jarenini, Konjicah, Mariboru za Dravo, Novi v v Cerkvi, Rogatci, Šaleški dolini, Šmarjem, Smartnem, Veliki Nedelji, Vuzenicah in Zavrči) pa niti jednega člana te vrste ni! Se v »diaspori« jih je več, 1888. 1. 25, = I5-10 °/° vseh matičnjakov v inoslovanskih krajih, dočim jih je bilo pet let prej samo po 22 ali po i3-8 %. Mala polovica, namreč 12, biva jih na Dunaji, 6 v sekovski škofiji, 7 po raznih krajih Avstrije. V. Društva, zavodi, občine in knjižnice zavzemajo peto mesto s 123, = 7-29 % članov matičinih leta 1888. Priraslo jih je od leta 1883.—1888. dobrih 26, namnožili so se torej ti člani za 2&8 %, tj. letoma za 5-3 %. Dočim jih je bilo leta 1883. stoprav 6-3 % vseh matičnjakov, zboljšalo se jim je razmerje do leta 1888. za skoraj 1 °/0. A to »premikanje« je jako raznovrstno glede na pojedine pokrajine. Kranjskih članov te skupine je štela »Matica« 1888. leta 68, = 8 °/0 vseh kranjskih matičnjakov in 55-2 % vseh matičnjakov te skupine, za 17, t. j. 33-3 °/0 več nego leta 1883.; priraslo jih je torej letoma 6-c % in proti ostalim matičnjakom kranjskim je njih veljava poskočila za dober 1 °/0. Broj 20 članov te skupine, = 2c/4 °/° vseh v »Matico« vpisanih društev itd. kranjskih in mala tretjina vseh članov matičinih iz te vrste jih je v Ljubljani z okolico, to je 6-c °/0 vseh matičnjakov te deka-nije; dalje jih imajo Idrija, Postojina in Vrhnika po 5, — 19-3 °/0, I2'5 0/o in 8'e °/0 matičnjakov svojih, Novo Mesto, Kamnik, Loka in Metlika po 4, = 10 %, I2'e %, i6'7 % in 14^ °/0, Leskovec, Radovljica in Vipava po 3, = y7 %, 6 % in I2'4 °/c, Bistrica in Kranj po 2, = 9-5 % in 3-7 °/0, Kočevje, Litija, Smarije in Trebnje po 1, Cirk-nica, Ribnica in Moravče nobenega. Med primorskimi matičnjaki je bilo 1888. leta 23 društev itd., t- j- 8"43 % vseh primorskih matičnjakov; od leta 1883. je dorasel samo 1, narastaj torej 4-5 °/0 v petih letih, letoma torej samo o-9 °/0. Vender je članov te skupine i8"0 % vseh v »Matico« vpisanih društev itd. Četudi je pa na Primorskem naraslo ono število za i, skrčilo se je razmerje v primeri celoto primorskih matičnjakov za 0"66 °/0. Največ jih šteje Gorica, namreč 9, = 11 °/0 goriških matičnjakov in m 39 % vseh primorskih matičnjakov te skupine; potem prihaja Trst s 4, = 5 °/0 svojih matičnjakov, Tolmin s 3, = 33"a %, Crniče z 2, = i6"6 °/0, Koborid z 2, = 22-2 %; Dolina, Koper in Tomaj broje po i, ostale dekanije nobenega. Na Koroškem ima »Matica« sicer samo 3 člane te skupine, to je samo 4"c % vseh koroških matičnjakov; a tem veselejši je napredek jos. Apih: Statistika članov ,.Matice Slovenske" poleg stanov. 27 I za 200 % od 1883. leta dalje, ko je bilo ono relativno razmerje sto-prav i'8 %• Ona trojica spada v celovško (2) in beljaško (1) dekanijo. Lavantinska vladikovina stoji, kar se tiče te skupine, absolutno na isti stopinji s Primorjem, šteje torej tudi 23 članov te vrste, ki pa so samo 7 °/0 vseh lavantinskih matičnjakov; zaostal je južni v Stajer za Kranjsko za 1 °/0 in za Primorjem za r48 °/0. Prirasla sta od 1883. leta samo 2, = c/B °/0; zarad rakove poti ostalih sknpin je relativno skupina društev napredovala za 1-56 °/0 nasproti vsem južnještajerskim matičnjakom. Navedeni člani te vrste so tako-le razvrščeni: Celje in Maribor pri Dravi jih imata po 4, t. j. li\ °/0, oziroma c/8 % matičnjakov svojih, Braslovče, Gorenji Grad, Maribor za Dravo in Velika Nedelja po 2, Konjice, Kozje, Ptuj, Brežice, Ljutomer, Rogatec in Šaleška dolina po 1, ostale dekanije pa niti tega ne. Zunaj Slovenije je 6 matičnjakov te vrste, = 3-05 °/0 vseh do-tičnih matičnjakov; ta broj je od 1883. leta poskočil za 200 % in med vsemi matičnjaki v »diaspori« znaša ta skupina za 2'0 % več nego 1883. leta. Sestorica te vrste je jako raztresena po vseh vetrovih sveta. VI. Zasebnih uradnikov, ki zavzemajo šesto mesto v absolutnem oziru, našteli smo 1888. leta 67, = 4'53 % vseh matičnjakov; poskočil je ta broj od 1883. leta za 4, = za 6'3 % in letoma za r2G °/0; zarad toli neznatne razmnožbe se je tudi relativno razmerje obrnilo samo za o-39 % na bolje, nego je bilo 1883. leta. Več nego polovica, namreč 35, živi jih v ljubljanski vladikovini, = 4"14 % vseh kranjskih matičnjakov. Lep je bil narastaj za 10, = 40 %, t. j. za 8 °/0 na leto. Teh biva 23 v Ljubljani, = 6$\ °/0 vseh zasebnih uradnikov-matičnjakov kranjskih; ostali so raztreseni po vseh krajih. Na Primorskem jih je bilo 1888. leta 10, = 3"07 % vseh primorskih matičnjakov in ker se je od 1883.—1888. leta 1 izgubil, vcvrla se je ta skupina v razmerji s celoto primorskih matičnjakov za o-88 °/0 Trst šteje te vrste članov 8, = 10 % matičnjakov svojih. Odkar so odpadli 3 koroški člani te skupine, broji »Matica« tam gori samo i zasebnega uradnika med člani svojimi. Izgubila je istotako 3 na Štajerskem in jih šteje 1888. leta samo 15, = 3"07 % lavantinskih matičnjakov, dočim jih je bilo 1883. leta še 4-fi8 °/0. V »diaspori« pa je prirasel 1, tako da jih je 1888. leta 6, = 3-C4 % vseh izvanslovenskih članov matičinih. 272 Jos. Apih: Statistika članov „Matice Slovenske" pdleg stanov. VIL Dasi ne vem, koliko imamo slovenskih odvetnikov in beležnikov, vender si upam trditi, da je onih 58 odvetnikov in beležnikov, katere nahajamo med matičnjaki, tako izdaten del članov te skupine, da se ne morejo nikakor kosati glede relativno živahne udeležbe z njo ostali stanovi naši; seveda jih je samo 3'44 °/0 vseh matičnjakov, ali kar se tiče razmerno skromnega števila advokatov in notarjev, gotovo je to že častno razmerje; poudariti je pa tudi, da je na novo stopilo jih v »Matico« od 1883.—1888. leta 8; za 16 °/0 v petih letih in za 3'2 °/0 na leto je poskočilo število matičnjakov te vrste; samo javni uradniki in društva itd. so pristopile razmerno v večjem številu nego odvetniki in beležniki. Med matičnjaki kranjskimi je 23 odvetnikov in beležnikov, t. j. 2-7 % vseh kranjskih matičnjakov in 3c/0 °/0 vseh matičnjakov te skupine. Od 1883. leta jih je na novo pristopilo 4, = 22"2 %. Izmed njih jih je 7 v Ljubljani, t. j. 2>°\ %> po 2 v Kamniku, Kranji, Leskovci, Metliki, Postojini in Radovljici, po 1 v Idriji, Litiji, Novem Mestu in Vrhniki. Med njimi jih je 5 v Primorji, = r84 °/0 vseh primorskih matičnjakov, vsi, razven 1 (v Tolminu), bivajoči v Gorici. Leta 1883. jih je bilo ravno toliko. Jedini koroški odvetnik-matičnjak (v Velikovci) reprezentuje rB °/0 vseh koroških matičnjakov, dočim je 1883. leta re-prezentoval za o-3 °/0 več. Broj 25 odvetnikov in beležnikov šteje »Matica« med člani v lavantinski vladikovini in res z veseljem konstatujemo, da v tej skupini nadkriljuje vse ostale pokrajine slovenske. Broj 43 °/0 vseh matic-njakov te skupine biva na Slov. Stajerji, 7-2S) °/0 vseh lavantinskih matičnjakov spada semkaj, dočim je 1883. leta 18 matičnjakov odvetnikov in beležnikov kazalo stoprav 4-05 °/0; narastaj znaša torej 38*8 % in je relativno razmerje izboljšal za 2-64. Zal, da so si ostale skupine pridobile za to ugodnejše razmerje preveč — negativnih zaslug, poleg katerih se tem lepše blišči iskreno rodoljubje odvetnikov in beležnikov. Ti pa so raztreseni tako-le: Celje, Maribor pri Dravi in Ptuj jih štejejo po 4, = n\ %, 10 % in I2'9 °/0 matičnjakov svojih, Brežice 3, = i6-0 °/0, Ljutomer in Velika Nedelja po 2, = 6-2 % in I2"5 %, Slovenska Bistrica, Konjice, Kozje, St. Lenart, Šaleška dolina in Smartino po 1. V »diaspori« so 4 člani te skupine, = 2"43 % vseh ondotnih matičnjakov, za 3 menj nego 1883. leta, ko jih je bilo 4*3 °/0. VIII. Zdravnikov je bilo med matičnjaki 1888. leta 40,= 2'si % vseh matičnjakov, 1 menj nego 1883. leta, ko je bilo relativno razmerje 3 %. Teh 18, = 45 % jih biva na Kranjskem, = 2-12 % Jos. Apih: Statistika članov ,,Matice Slovenske" pdleg stanov. 273 vseh kranjskih matičnjakov, bas toliko kakor 1883. leta. Ker je v tem narasel broj matičnjakov, znižalo se je relativno razmerje za o-35 °/0. Vseh zdravnikov je na Kranjskem 74, torej je samo 24/3 °/0 vpisanih v »Matico«. Broj 9 zdravnikov-matičnjakov je v Ljubljani, torej ravno polovica, = 3 °/0 ljubljanskih matičnjakov; po 2 v Kranji in v Leskovci, po 1 v Kamniku, Litiji, Smartnem, Vipavi in na Vrhniki. Na Koroškem sta 2, 3 % koroških matičnjakov, 1 več nego leta 1883.; jeden v Celovci, drugi v Beljaku. Samo 8 jih broji la-vantinska vladikovina, = 2"33 % tamošnjih matičnjakov. Pa tu je že spet tista nesrečna »rakova pot«, ki znači lavantinsko škofijo. Leta 1883. jih je bilo 13, = 3"62 % vseh lavantinskih matičnjakov, torej za 5, ali za 38"5 % več nego 1888. leta! — Dekanije Konjice, St. Lenart, Ljutomer, Maribor pri Dravi, Ptuj, Šaleška dolina, Smarije in Velika Nedelja. — Na vsem Primorskem sta samo dva zdravnika med matičnjaki, = o>3 °/0 vseh primorskih matičnjakov, in sicer je jeden v Trstu, drugi v Gorici. Broj 10 matičnjakov - zdravnikov biva v »raznih krajih« neslovenskih, t. j. 6-09 °/0 vseh izvenslovenskih matičnjakov, za 3 ali 42-8 °/o več nego 1883. leta, ko je imela tedanja sedmorica stoprav 4"3 % vseh matičnjakov v »diaspori«. Največ, namreč 6, biva jih v sekovski vladikovini, imenovana v Gradci, 3 na Hrvaškem, 1 v Dalmaciji. IX. Neprijetna čustva budi pogled na deveto skupino, v katero spadajo slušatelji visokih šol; dijaki srednjih šol smejo biti samo naročniki, nikakor pa ne člani društvu, zato jih tukaj ni vštevati; samo to je konstatovati, da je broj naročnikov jako majhen. Celo nerazumno malo se pa nahaja med matičnjaki visokošolcev, namreč smešno majhna četica petorica, = 0"3 % vseh matičnjakov, celo za 7 menj nego 1883. leta. Jako čudna prikazen je dalje, da nima »Matica« med graškimi visokošolci niti jednega člana, dočim je jedini dunajski v član, stud. jur. Otakar Rybaf, če se ne motimo Ceh. Slovenca akademika med dunajskimi matičnjaki ni niti jednega. Zaman iščemo razlogov tej prikazni, saj je vender uprav akademiška omladina bila vsekdar, odkar se je vzbudil narod naš, ognjišče navdušenega zanimanja za idealne težnje narodove; na tem ognjišči ni brlelo rodo-ljubje liki umirajoča »leščerba«, nego je žil goreč plamen, tako da so ga čutili celo sosedni akademiški krogi, saj se še živo spominjam akademiških svojih let, ko smo bili slovenski visokošolci spoštovana »družina« v bivši »akademische Lesehalle« dunajski. Res, da je večina akademiške naše omladine bila precej malomarna, ko si je izbirala roditelje po siromaških kmetskih hišah, ne pa po palačah bogatinov; 18 274 Jos- Apih: Statistika članov „Matice Slovenske" p61eg stanov. vem, da je večina srečna, ako ji ustanove in ubijanje s tujih očetov trdoglavimi paglavci ali pisarski posel podaje toli novcev, da si more kupiti v modernem »pritaneji« alias »ljudski kuhinji« za 15 novcev tistega jedila, ki je sicer dobro, ali mlademu želodcu bas zadoščuje, da lože —¦ strada. Vse to je res dandanes, kakor je bilo pred petnajstimi leti —¦ in vender je med ono in denašnjo dobo velik raz- v loček, ako pogledamo v imenike matičnjakov. Evo, dokaza: Število matičnjakov med visokošolci dunajskimi: Leta 1873.: II; leta 1874.: 23; leta 1875.: 26; leta 1876.: 16; leta 1877.: 13; leta 1878.: 15; leta 1879.: 1; leta 1880.: 2. graškimi: Leta 1873.: 11; leta 1874.: 10; leta 1875.: 7; leta 1876.: 16; leta 1877.: 8; leta 1878.: 7; leta 1879.: 7; leta 1880.: 1. Čudno: na Dunaji je bilo do leta 1878. dokaj matičnjakov visoko-šolcev; leta 1879. Pa Je samo 1 še! V Gradci se je vršil ta polom leto pozneje. — Morebiti nam pojasni kdo to nam nerazumno prikazen; na tem mestu pa se je nam zdelo potrebno, s številkami osvetliti jo in tem potem razkriti jedno tistih ran, katere bode treba zaceliti, ako hočemo z združenimi silami dvigniti »Matico« svojo do tiste, stopinje, na kateri bode mogla zaista plodovito delovati v prosveto in slavo naroda slovenskega. Tej črtici dostavljamo željo, čisto zasebno željo glede nekaterih nalog, katere izvršuj »Matica« v najbližnji bodočnosti. Nikakor ne mislimo, da mora »Matica« gojiti izključno zgodovinsko znanost in zanemarjati ostale znanosti, dasi smo te misli, da mora »Matica« držati se načela, da podaje članom duševne hrane glede tvarine in oblike takšne, da je res použije vsaj velika večina matičnjakov, a ne, da bi jo kot neprijajočo duševnemu obzorju postavila na polico črvom in muham za krmo. Vender se mi zdi potrebno, da sedanji, toli pomlajeni, čili in marni odbor poskrbi članom nadaljevanje in dovršitev »Slo-vanstva«. Glejte, nemški naši sodržavljani so uvideli potrebo, seznaniti se z zgodovino in životom narodov sosebno naše Avstrije; zadnja v leta so izšle v Nemcih razne zbirke knjig o Cehih, Poljakih itd., o teh narodov ozemlji, zgodovini, književnosti, etnologiji itd. Pravega Avstrijca mora to veseliti, in pritrditi mora cesarjeviču Rudolfu, ki smatra v predgovoru k »Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild«, gojitev narodopisja jako važnim faktorjem, budečim ljubezen do skupne Jos. Apih: Statistika članov „Matice Slovenske" poleg stanov. 2^5 domovine naše. Kdor živi v Nemcih, ima dosti prilike opazovati, kako malo vedo ti naši sodržavljani o pojedinih pokrajinah avstrijskih, kako je Nemec n. pr. ako se je peljal kdaj čez Kras, uverjen, da je to podoba vse Kranjske. Vedno še ceni naš Nemec samo tiste književne proizvode, ki so tiskani v Lipsiku ali Berolinu; on čita jedino one ilu-strovane liste, ki izhajajo tam gori ob Pleissi in Spreji; zaničijivo jih vrže strani, ako jih zalaga dunajski knjigotržec; mnogobrojni knjigo-tržci, prišedši k nam od one strani črno-žoltih mejnikov, snujejo »lesezirkelne« po vzgledu onih, katere so videli doma, in katere liste podajejo tu naročnikom? Samo lipske in berolinske! In kaj je tem vsebina ? O domovini naši čitaš jako redkokrat kaj, in še to je obično tako neosnovano, neistinito in pretirano tendencijozno, da človeka kar jeza grabi. Tem podrobnejši so popisi nemških mest, gradov, narodnih šeg, noš itd. in ni skoraj številke brez vsaj jedne podobe vladarja sosedne nam Nemčije; navadno pa slikajo in opisujejo ti listi z jako rninucijozno natančnostjo, »wie er sich rauspert und wie er spuckt!« No, pa to ne bode zameril nikdo lojalnim podanikom novonemškega cesarja; odpustil jim bode rad tudi še tisto, kar je pri tem obožavanji bizantinisma. A kdor podaje takšno hrano skoraj brez živo potrebnega protitežja in korekture sodržavljanom našim, ta zlorabi vzgojevalno silo te duševne hrane, ta privaja s podobo in besedo oko, um in srce idejam, ki polagoma lahko ostudijo državljana domovini svoji. — Tudi za nas Slovence ta vpliv ni tako neznaten, saj smo mi v toliko ozirih pravi pravcati — Nemci. Tembolj nam je živo potreba knjig, seznanjujočih nas z vsemi narodi, najprej s slovanskimi, bivajo-čimi v Avstriji in zunaj nje. »Slovanstvo« je obetalo nam biti vodnik na tem polji; druge knjige bi dopolnile zbirko narodopisnih knjig. Toliko let že počiva nadaljevanje »Slovanstva«, skoraj bi se bal, da nas tudi tukaj šiba tista navada slovenska, da začenjamo graditi poslopje na toliko krajih, kakor smo liki otroci zvrtali jamice v zemljo, potem pa popuščamo začeto delo, da priča o nevztrajnosti naši! — Na delo torej pri »Slovanstvu«, matičnjaki bodo radostni pozdravljali sleharno novo knjigo. Saj ni treba, da bi moral prevzeti »Cehe« samo jeden pisatelj, drugi pisatelj pa »Poljake« itd.; marveč moramo i mi si razdeliti delo med sabo; jeden strokovnjak nam slikaj zemljo, drugi zgodovino, tretji književnost, četrti gmotno kulturo, peti narodno dušo itd. in gotovo bode »Matica« najgotoveje in v jako kratki dobi dovršila začeto delo. Tako bi prišli v razmerno kratki dobi do obširnega zemljepisa in narodopisa, kateremu bi potem ali že medpotoma se pridružili primerni zemljevidi. 18*